XXXIV. Številka 67 , nsHssks konferenca8ZDL ~ >, Kranj, ■adgvtjica, Škof). Loka Jrtftfc - Isnaj« Časopisno podjetje i Kranj - Glavni urednik Igor Slavec urednik v. d. Jote Ko« nje k Po Titovi poti — V soboto so Tržičani že četrtič krenili po poti. ki jo je poleti 1934. leta skrivoma prehodil tovariš Tito, ko se je namenil poročat vodstvu Komunistične partije Jugoslavije na Dunaj. Pohoda se je tokrat udeležilo šestdeset Triičanov, med katerimi je bilo tudi nekaj starejših občanov, zlasti nekdanjih borcev, ter petnajst mladih planincev in tabornikov iz pobratenega Zaječarja. Pot so začeli pri obeležju na Mahavovem griču Jo v soboto~ popoldne sklenili na Siji, najbolj vzdržljivi pa so se v nedeljo zjutraj povzpeli še do visoke Škrbine. — Foto: H. Jelovčan ZA VSAKDANJO RABO... HT^i f. ii^d^sidBtfS^^^^^aBnBni^'^/^!!! \ - LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 1. 9. 1981 Cena: 9 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1918 kot poltednik, od januarja 19S# trikrat tedensko, .od januarja lf*4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Obletnica zgodovinskega srečanja Ko je predsednik Tito 6. septembra leta 1961zaključevaTprvo *°^w*nco voditeljev vlad in držav neuvrščenega sveta v Beogradu Je na današnji dan leta 1961), je poudaril, da so ne ?frme države izbrale težko pot, vendar dosegljivo in uresničljivo, *w oo svet po rastoči hladni vojni in krizi v mednarodnih odnosih *lirn*JŠi, trdnejši, pravičnejši in složnejši. Prva beograjska kon-*™«a neuvrščenih, katere dvajseto obletnico praznujemo, je zato najpomembnejših dogodkov sodobne zgodovine, ki bi mu težko enakega. Gibanje neuvrščenosti, ki je v zapletenih mednarodnih razmerah doseglo takšne razsežnosti, se je v bistvu začelo že r letih pred *#tgrajško konferenco. Leta 1956 so Tito, Naser in Nehru na Gnonih sprejeli znano Brinsko deklaracijo, ki jo je šteti za temeljni ^^pkument neuvrščenosti. Nič manj pomembna ni bila Pobuda pete-sprejeta na 15. jubilejnem zasedanju generalne skupščine Or-&****cye Združenih narodov. Podpisali so jo Tito, Naser, Jr*orno, Nehru in Nkrumah. Pozvali so svet, predvsem pa velesili ^Hovornike blokovske politike k spravi in pogovorom. V šest-letih so namreč prišli mednarodni odnosi v globoko krizo. vUnin je nevarnost vojne. Spoprijeli so se bivši zavezniki v drugi vojni, bojni tovariši, ki pa jim je interesna delitev sveta *x*tala glavna skrb. . Prišel je Beograd pred dvajsetimi leti. 25 držav je sodelovalo na Leta 1964 sodeluje na drugi kairski konferenci neuvrščenih že ^Polnopravnih članic, v Lusaki leta 1970 pa jih je bilo že 54. Na četrti konferenci neuvrščenih v Alžiru je razen številnih opazovalcev sodelovalo že 75 držav, na pen' konferenci v Colombu pa že 86 J^ai'. Na zadnjem šestem srečanju v Havani pa je sodelovalo že • držav, članic neuvrščenega gibanja. Veličastne so te številke, ki prepričljivo potrjujejo moč nesenega gibanja. Iz prvotne težnje Članic gibanja, da bi ohranile ^B^toitojnošt in se izvlekle iz krempljev blokov, se je smisel razširil *6 prizadevanja prevladati nad bloki, jim zožiti življenjski *f°*tor in tudi tako zaustaviti napetosti, oboroževalno tekmo in ^^trovanja. številne krize je preživelo in premagalo neuvrščeno v dveh desetletjih. Ostalo pa je enotno in trdnejše, kar '•"B človeštvu zaupanje, da bo svet nekdaj lepši, človečnejši in ^t^tjši. Neuvrščeno gibanje je edina protiutež prevladi sile v *wrtw in boljše rešitve pred njim še nihče ni ponudil. Ponosni smo, da je Jugoslavija s Titom na čelu kovala to gibanje, Iftd (vrstila in mu dajala svežih moči ter vsebine. Tako nameravamo **** v prihodnje, saj je neuvrščenost ena od stalnic našega razvoja, preteklosti in sedanjosti. J. Košnjek Izbrani konji na novozgrajenem hipodromu Uresničuje se Titova pobuda Konjeniški klub in rejni center Brdo prirejata v nedeljo, 6. »ep tembra, s pričetkom ob 13. uri veliko konjeniško prireditev na novozgrajenem hipodromu — V osrednji dirki, posvečeni spominu na predsednika Tita in 40. obletnici pričetka oboroženega boja, bodo nastopili vsi najboljši 3-do 12-letni kasači - Pisan spored: nastop Avsenikov in trboveljske godbe, šest dirk in predstavitev »kraških biserov« — lipicancev iz Lipice Brdo — Ko je predsednik Tito nim, Neva, Lame in Lepena. Na pred več leti poklonil Brdu dve li- mestu sedanjega hipodroma so picanki. je ob njiju pričel rasti rod kmalu po maršalovem poklonu ure-tekmovalnih konj, od katerih so dili preprosto kasaško stezo. Ob danes najbolj znani Namur, Ano- enem svojih obiskov na Brdu je Brdo — 800 metrov dolga in 16,5 metra široka proga na novozgrajenem brdskem hipodromu bo v nedeljo prizorišče vrhunske konjeniške prireditve v Jugoslaviji. Organizacijski odbor je do konca prejšnjega tedna prejel prijave za nastop blizu 60 kasačev in 10 dvovpreg. Na preskušnji proge — ogledali so si jo tudi člani častnega odbora, ki ga vodi član sveta federacije Ivan Maček-Matija — so štirje kasači dosegli kilometrski čas pod 1.21,0 Absolutni rekord v zgodovini jugoslovanskih kasaških dirk drži Dingo na vajetih Slaviča s časom 1.19,3. - C. Zaplotnik orci in aktivisti na Mežakli na Meta kl i — Odlično so , i železa rji letos pripravili j* borcev slovenskih železarn ^-0 soboto na Mežakli. Ob po-7»*ni domu, ki ga zdaj obnav-J**niška Železarna in ki bo j*n oddihu jeseniških žele-* je zbralo več kot 2000 v srečanja, ki so prišli iz klovnih organizacij, ki so v sestavljeno organizacijo ih železarn z okoli 18.000 n'ni. Tradicionalnega sreča-^ev slovenskih železarn so se »' tudi številni mladi železar-borci želijo, da se tudi na ta s tovariškim srečanjem. I*jo in prenašajo tradicije na ki naj bi jih in so jih dolžni jati. jega srečanja se je udeležil tai prijatelj železarjev Miha o. slavnostni govornik je bil r^»r medobčinskega sveta ZKS Sanjsko Zdravko Krvina, ude-Ps je pozudravil tudi pred medobčinskega odbora ZZB za Gorenjsko Jože Ulčar. ^Ho Krvina je poudaril, kako bna »o srečanja, s katerimi se »J*X> tradicije NOB, obenem pa Sovoril tudi o današnjem go-položaju na Gorenj- Letos je bilo na Ravnah na Mežakli tradicionalno srečanje borcev in aktivistov slovenskih železarn — Srečanja se je udeležil tudi Miha Marinko skem in o prizadevanjih vseh delovnih ljudi in občanov, da bi kar najbolj resno in kar najbolj zavzet« reševali družbene in gospodarske probleme ter se zavzemali za stabilizacijsko obnašanje na vseh področjih. V vseh okoljih naj bi se še bolj kot do zdaj zavedali, da brez več dela in večje produktivnosti ne bo uspešnejšega razvoja, delavci pa morajo biti nagrajevani po delu in po rezultatih dela. Dosledno naj bi odstranjevali tiste probleme, ki Se zavirajo pot k večji učinkovitosti, krepili delegatski sistem in s samoupravnim dogovarjanjem kar najbolj odločno utrjevali družbenoekonomski položaj delovnega človeka. Na srečanju na Mežakli, kjer je pred štiridesetimi leti vzplamtel osvobodilni boj s prvo bitko jeseniške čete na Obranci in kjer sta padla tudi prvoborca Ferdo Koren in Viktor Arzenšek ter v naslednjih bojih še petdeset partizanov, so podelili priznanje jeseniški godbi na pihala v imenu medobčinskega odbora ZZB NOV za Gorenjsko. Pohvalili so tudi najboljše mlade samo-upravljavce iz delovnih organizacij sestavljene organizacije slovenskih že)ezam. Mladi so obljubili, da bodo s srečanji nadaljevali in tako ohranjali v spominu in zavesti mladih rodov bogata izročila narodnoosvobodilnega boja. tovariš Tito svetoval konjeniškim delavcem, naj zgradijo hipodrom in odprejo njegova vrata tudi navzven. »Naj vidijo dirke tudi drugi ljubitelji konj in konjeniškega športa,« je dejal. Te dni se Titova pobuda in želja uresničuje. Sodoben hipodrom z 800 metrov dolgo in 16,10 metra široko kasaško stezo ob obronku brdskih gozdov dobiva končno podobo. Otvoritev dirkališča, združena z vrhunsko konjeniško prireditvijo bo v nedeljo, 6. septembra ob 13. uri. Za uvodno razpoloženje bodo poskrbeli ansambel bratov Avsenik in člani trboveljske godbe. Pozdravni in otvoritveni govor bo imel predsednik Konjeniške zveze Slovenije gene-ralmajor Miha Petrič. slavnostni otvoritvi pa bo sledil pisan spored kasaških tekmovanj. Osrednja dirka dneva bo posvečena maršalu Titu v spomin in 40. obletnici začetkov oboroženega boja. V njej bodo nastopili najboljši 3-do 12-letni kasači na 1600 metrov dolgi progi, ki so letos že dosegli kilometrski čas 1.24,5 ali boljšega. -Med njimi bo tudi absolutni rekorder Dingo Marka Slaviča iz Klju-Čarevcev s kilometrskim, časom 1,19,3 ter up brdskega konjeniškega kluba kobila Lepena na vajetih Angelce Skofic, edine ženske med 14 najboljšimi jugoslovanskimi tekmovalci. Nagradni sklad za osrednjo dirko v dveh vožnjah znaša 120 tisoč dinarjev. Kasaško tekmovanje se bo nadaljevalo z dirko naraščajnikov — dvoletnih kasačev na 1400 metrov dolgi progi, z dirko 3- do 12-letnih konj na 1600 metrov, in z dirko enako starih kasačev. V zadnji dirki, v svobodnem handicapu na 1600 metrov, bodo nastopile kmečke vprege, ki se bodo potegovale za denarne nagrade v skupni vrednosti 30 tisočakov. Med dirkami bo tudi nastop »kraških biserov« — lipicancev iz kobilarne Lipica. Za prireditelje, za člane organizacijskega komiteja Mira Dobrilo-viča, Ivana C vara, Filipa Bizjaka, Načeta Pavlina in druge, bo najlepše plačilo za vloženo delo vsekakor veliko število obiskovalcev na tribuni novega hipodroma. Iz Kranja bo na dan prireditve vozil na Brdo brezplačen avtobus, za pijačo in hrano bodo skrbele sosednje'krajevne skupnosti Bela, Predoslje in Kokrica. Vstopnice po 50 dinarjev za odrasle in 20 dinarjev za mladino od 7. do 15. leta so v predprodaji v Zivilinih trgovinah v Globusu, Bri-tofu, na Kokrici in pri avtobusni postaji v Kranju. C. Zaplotnik D. Sede O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 1 SEPTEMBRA PO JUGOSLAVIJI Sto let tovarne kos V soboto je bila v Lovrencu na Pohorju proslava ob > krajevnem prazniku in stoletnici izdelovanja kos v tem kraju. Slavnostni govornik, predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner je opozoril na pomemben prispevek Lovrenčanov in okoliških prebivalcev Pohorja med NOB in na dosežene uspehe v povojni graditvi. Po njegovih besedah smo ustvarili pogoje, da lahko danes delavec razpolaga z rezultati svojega dela. Poudaril je tudi, da se delavci v tovarni kos stabilizacijsko obnašajo, saj so letos v prvem polletju povečali proizvodnjo za 16 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Izvozili so za 28 milijonov dinarjev, uvozili pa samo za 1,5 milijona dinarjev. Uspešen radgonski sejem V soboto so v Radgoni zaprli 19. kmetijsko-živilski sejem. Sejem, na katerem je razstavljajo 600 domačih in tujih razstavljavcev in proizvajalcev hrane, kmetijske mehanizacije, strojev in opreme, si je ogledalo blizu 150.000 obiskovalcev, med njimi številne organizirane skupine obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije in Jugoslavije, ki so poslušali razna strokovna predavanja o bolezni čebel in druga. Tudi letošnji sejem je potrdil, da je domača proizvodnja hrane in kmetijske mehanizacije enaka svetovni, da je tudi delovnih priključkov dovolj. Se naprej pa primanjkuje traktorjev. Srečanje pisateljev Z literarnim večerom v Železni Kapli se je končalo dvodnevno mednarodno srečanje pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem na Koroškem. Udeležili so se ga pisatelji in opazovalci, pa tudi številni predstavniki tiska in RTV iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Pogovore je vodil predsednik slovenske prosvetne zveze in pisatelj Valentin Polanšek'- Nov planinski dom V eni najlepših alpskih dolin, v Logarski dolini, so celjski planinci v nedeljo odprli »dom planincev«, ki ima 80 sedežev v restavraciji in 40 ležišč. Dom je velika pridobitev tako za planince kot za izletniški turizem. Dom je stal planince približno sedem milijonov dinarjev in nekaj tisoč ur prostovoljnega dela. Približno polovico denarja so dobili s prodajo starega doma v Logarski dolini. Partizanski zbor v Beogradu Partizanski pevski zbor iz Ljubljane bo ta teden nastopil na tradicionalni glasbeni prireditvi v Beogradu, ki nosi naslov »Dragačev-ske trobente«. V soboto je obiskal hišo cvetja na Dedi-nju in se poklonil Titovemu spominu. Nov vodovod Prebivalci krajevne skupnosti Šebrelje na Primorskem so letos prvič proslavili krajevni praznik v spomin na ustanovitev partijske šole v Podstanjci pod Šebreljami. Ob tej priložnosti so slovesno odprli nov 13-kilometrski vodovod, ki ga je pomagala zgraditi Eta iz Cerknega. r Mladinska delovna brigada KokrSki odred na ZMDA Slovenske gorice. Foto: L. Kotar Inovacije so smoter napredka Tako pravi ekonomist Galbraith in dodaja, da je premor inovacij povzročil gospodarski polom 1929. leta. Kako je ta misel pomembna za nas. ki imamo proizvodnost novo ustvarjene vrednosti na uro tri do štirikrat manjšo od sosednjih držav, ni treba posebej poudarjati. Številna podjetja imajo ndmreč svojo proizvodnjo zasnovano izključno na tuji licenci. Tudi starejša, ki so nekoč proizvodnjo razvila z lastnimi silami, imajo tudi do tri četrtine licenc. Žalostno je, da proizvodnja po tuji pameti zajema vse Širši obseg, po ocenitvah že več kot 60 odstotkov celotnega družbenega proizvoda Jugoslavije. Pri tem gre večinoma za izdelke visoke stopnje predelave ali za novo tehnologijo, pa tudi povsem preprosti izdelki niso izjema. Lagodnost ima lahko velike socialne in politične posledice. Zavedati se moramo, da je boj za lasten razvoj, za lastno individualnost v proizvodnji tudi odločilen element naše prihodnosti. Zato moramo čimbolj podpirati lastno znanje in inovacijska prizadevanja, ki naj ga bogate. Osnova je novi zakon, ki ureja to področje in med drugim pravi, naj bi poklicno raziskovalno dejavnost razvijali v raziskovalnih enotah. Premiki so počasni. V kranjski občini je, na primer, V isoka šola za organizacijo dela edina delovna organizacija, ki se samostojno poklicno ukvarja z znanstvenoraziskovalnim delom. Savski inštitut sodi v sklop delovne skupnosti skupnih služb, medtem* ko ima Iskra razvojne službe po posameznih temeljnih organizacijah in se šele pripravlja na oblikovanje dveh samostojnih raziskovalnih temeljnih Poškodbe organizacij. Povsod drugje obstajajo zgolj razvojni oddelki, preslabotni, da bi lahko napravili daljši korak, poiskali prostor za lastno ustvarjalnost. • Pomembno vlogo imajo občinske raziskovalne skupnosti. Prispevna stopnja v kranjski občini je za njeno delo sicer skromna, komaj 0,01 odstotka znaša, vendar je najpomembnejše to, da je dobila novo vsebino dela. Sodelovala je pri pripravi srednjeročnih planskih dokumentov, v izdelavi pa so tudi že »pilotne« študije za dolgoročno razvojno usmeritev občine, ki bo vsebovala štiri osnovne projekte: demografski razvoj do leta 2000, analizo proizvodnih procesov in možnosti nadaljnjega razvoja, prostorske možnosti ter varovanje okolja in kulturne dediščine. Osnovni problem, ki se postavlja pred skupščino občinske raziskovalne skupnosti, ki bo po novem sestavljena dvodomno, je, kako čim bolj razviti poklicno in zlasti množično inovativno dejavnost, kako ju povezati, da bi druga drugo oplajali. Čeprav je skupnost v zadnjih letih napravila vehko za spodbujanje množične inovativne dejavnosti, na njeno pobudo je združeno delo sprejelo tudi družbeni dogovor o pospeševanju inovacijske in inovativne dejavnosti, se med dobitniki priznanj inovator leta še vedno pojavljajo predvsem delavci iz Iskre in Save. Očitno je, da komisije v drugih delovnih organizacijah, čeprav imajo samoupravne akte s tega področja urejene, še slabo oziroma sploh ne delajo, da manjka tudi spodbud »od zgoraj«, tesnejšega sodelovanja med poklicnimi raziskovalci in delavci. H. Jelovčan v prvih letih zaposlitve Na Jesenicah ugotavljajo, da se najbolj poškodujejo pri delu delavci, ki se šele zaposlijo - Več poškodb, a lažje posledice nost poškodb pri delu manjša kot v minulih letih. Poškodbe tako zahtevajo lažje zdravljenje, število smrtnih nesreč""pri delu upada,, prav Jesenice — Za jeseniško občino je značilno železarstvo, kjer so delovni pogoji težki, nevarni in zdravju škodljivi. Vendar pa so v delovni organizaciji v zadnjem času veliko storili, da bi bilo delo v delovni organizaciji čimbolj varno. Tako so opustili številne zastarele tehnološke procese, zamenjali naprave z no-vej širni, pri vseh novogradnjah pa upoštevajo humane predpise varstva pri delu. Delavce tudi razporejajo na delovna mesta šele tedaj, ko jih zdravstveno pregledajo, vsi imajo organizirano družbeno prehrano, topli obrok, zagotovljen je prevoz na delo in z dela, potrudijo pa se tudi in usposabljajo delavce za pravilno in varno opravljanje dela. Vendar pa so od leta 1977 poškodbe pri delu v Železarni v stalnem porastu — do leta 1977 pa so bile v stalnem upadanju. Zdaj so poškodbe pri delu v jeseniški Železarni nad povprečjem jugoslovanskih železarn, vendar je obenem res- Slovesnost na Javor6u Pododbor partizanskih kurirjev Gorenjske v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami Gorenja vas vabi v nedeljo, 6. septembra 1981 ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja relejni kurirski postaji G-9 na Javor-ču v Žirovskem vrhu. Po kulturnem programu bo tovariško srečanje kurirjev, borcev, aktivistov in mladine. L. B. tako je tudi manj hujših poškodb ali poškodb, ki zapustijo trajne posledice Bolezenska odsotnost v jeseniški železarni je visoka, a poškodbe pri delu so v primerjavi s celotno bolezensko odsotnostjo relativno majhne. V delovnih organizacijah predstavljajo le 5 do 7 odstotkov, glede na celotno bolezensko odsotnost. Odsotnost zaradi poškodb pri delu predstavlja v občini in na Gorenjskem manj kot odstotek celotne bolezenske odsotnosti. Poseben problem, ki je značilen za Jesenice vedno bolj, je visoka fluktuacija delavcev. Ta ima pre-cejšenj vpliv na varstvo delavcev pri delu. Hitra menjava" delavcev, včasih tudi pomanjkanje predvsem v železarni in v gradbeništvu, ne dopušča doslednega organiziranega in sistematičnega uvajanja in usposabljanja za delo. Mladi, neustrezno usposobljeni in neizkušeni delavci, se pogosto znajdejo v nevarnem okolju, kjer samostojno delajo in se hitreje poškodujejo kot starejši in izkušeni delavci Od vseh poškodb v Železarni se skoraj 60 odstotkov poškodb pripeti delavcem v prvih treh letih zaposlitve, oziroma delavcem v starosti do dvaindvajset let. V SGP Gradbincu je od vseh zaposlenih delavcev 18 odstotkov delavcev do 20. leta starosti in 80 odstotkov vseh poškodovanih pri delu predstavljalo prav ti mladi in neizkušeni delavci. D. Sedej NAŠ SOGOVORNIK Janez Pevc Varstvu okolja več pozornosti V škofjeloški občini so junija letos osnovali družbeni . vprašanja prostora in za varsto okolja. Za predsednika sveta so Janeza Pevca iz Škofje Loke. Kakšen je namen ustanovitve družbenega sveta nja prostora in sa varstvo okolja? Vprašanja prostora in varstvo okolja so vse bolj sočasna, osnovanja družbenega sveta je zagotoviti družbeni vpliv na teh vprašanj, ki zadevajo nas vse. Svet bo izbiral in usklajal skrbel, da se upoštevajo vsa znanja in spoznanja, da ne bi p« starih napak, ki jih je bilo v preteklih letih dovolj. Svet je zato sestavljen, v njem so predstavniki vseh organizacij in skup sebej tistih, ki jih ta vprašanja neposredno zadevajo, kot so _ zemljiške, komunalne, stanovanjske skupnosti. Družbeni svet ne bo sprejemal odločitev, temveč bo nekakšna vest in zavest zagotavljal bo družbeni vpliv na oblikovanje politike na -urbanizma, stanovanjske in druge gradnje, komunalnega varstva zraka, vode itd. Prva naloga sveto bo seveda izdelava programa dela? Najprej bomo seveda izdelali analizo, pregled stanja na i dročju. Stara žarišča onesnaževanja je pač treba sanirati, zahteva čas in denar. Bolj pomembno pa je seveda, da bo sest novih projektov tudi varovanje našega življenjskega okolja, razvojna vprašanja, usklajanje gospodarskega m ekološkega širšega humanističnega vidika razvoja. Razvoj pač mora iti i vendar ob upoštevanju omejitvenih faktorjev, saj sicer delamo sebi predvsem sebi. V preteklosti smo zaradi hitrega gospoda-razvoja to često zanemarjali. Razvijati moramo torej ekološko kot sestavni del naše družbene zavesti, saj znanja o tem ni preveč Zdravnik ste, delate pri republiškem sekretariatu 3 gtvo, vaša domena so takorekoč medicinski vidiki °k°Onesnažene vode, zrak vplivajo na zdravje in življenje ljudi: tu so o tem naredili že veliko raziskav. Tudi pri nas smo jih r nekaj vendar še vedno pogrešamo sistematičen informacijski « tem področju. Vendar pa lahko na osnovi nekaterih prii., analiz sklepamo o vplivu kemizacije okolja. Raste na primer rakavih obolenj in v Sloveniji danes vsako leto za rakom zboli pet ljudi vsak peti v Sloveniji umre za rakom. Primerjalna analiza j primer pokazala, da je v Zasavju več rakavih obolenj, bolezni ožilja in dihal kot v ljubljanski regiji, s čimer lahko sklepamo na onesnaženega okolja. w „ , , M. Volčja* Praznik krajevne skupnosti Javornik- Koroška Bela Javornik — V krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela bodo počastili 40-Ietnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ustanovitve OF, obenem pa tudi spomin na prve ustreljene talce z več prireditvami ob krajevnem prazniku. V četrtek, 3. septembra bo ob 18. uri v delavskem domu Julke in Albina Pibernik na Javomiku otvoritev fotorazstave Foto krožka Osnovne šole Karavanških kurirjev s kulturnim programom. V petek, 4. septembra bo ob 17. uri spominska svečanost v Parku talcev ob 40-letnici streljanja talcev na Koroški Beli, ob 18.30 pa podelitev priznanj OF in plaket. V soboto. 5. septembra, bo ob 17. uri v domu upo- kojencev srečanje občanov. 80 in več let, v nedeljo, 6. bra. pa bo ob 11. uri ol z razgovorom o revoluci« javnc.ti v krajevni skui... lepem vremenu bo razgovor rirski postaji G 22 v Ji rovtu, ob slabem vrem_ karavli Karavanških kurirjev' V petek, v soboto iri v nedeljo I krajevni skupnosti razna tekmovanja z otvoritvijo igrišč rekreacijskega sre*L Kresu, tekmovanja pa bodo balinanju, odbojki, namiznerc in lokostrelstvu ter šahu. V deljek, 7. septembra, bodo ob gasilci organizirali gasilsko prikazom delovanja Magirus Slovenci na Koroškem Dvojezično šolstvo trn v peti Obilo razburjenja, ogorčenja in tudi zaskrbljenosti je med Slo** in njim naklonjenimi sodeželani povzročila nedavno objavljena "M iskava koroškega deželnega šolskega sveta. Raziskava je bila nap**! Ijena v preteklem šolskem letu, postregla pa je z rezultati, ki preJ*fl čajo obenem pa vzbujajo dvom v realnost. Deželna tiskovna shJJJ je v objavi raziskave povedala, da vsak tretji koroški otrok, ki se pri*"* k dvojezičnemu pouku, ob vstopu v šolo ne zna nič slovensko. 2$< stotkov otrok po podatkih raziskave slovenščino le slabo obvi~ ustrezno znanje slovenščine pa naj bi imelo le 43 odstotkov otrok! Upravičena so vprašanja Slovencev na Koroškem, zakaj ta iskava v času, ko nacionalistične in slovenstvu nenaklonjen« vztrajno napadajo dvojezično šols'tvo in ga imajo za trn v peti. Naj na dvojezično šolstvo in na prizadevanja Slovencev, da bi uredili slovensko predšolsko vzgojo, so značilni že za vse obdobje od pr vanja manjšine dalje. Raziskavo deželnega šolskega sveta za Kor bi torej lahko vzeli tudi kot podporo protislovenskim prizadevanj nacionalističnih in njim enakih krogov. Morda je to tudi poskus,J" problematiko dvojezičnega šolstva »dokončno rešili«, še nadalje njegov prostor, opredelili slovenščino kot popolnoma r^obvetnc obenem s tem onemogočili željo po znanju slovenščine tudi ns^J otrokom, ki je še ne znajo ali slabše znajo, želijo pa jo obvladati recimo živijo v sožitju s slovensko govorečimi sodeželani. Ob teff očitno za zanemarjanje pomembnega dejstva, da je znanje v deželi T vladujočih jezikov pomemben most prijateljstva, sodelovanja m " mevanja med pripadniki obeh narodnostnih skupnosti. To n marsikdo na Koroškem pozablja. Podatek raziskavejkoliko otnšj vstopu v šolo ne zna slovensko, pa še zdaleč ni v prid avtorjem * iskave. Prepričljivo govori v prid stališču, da slovenskega znanjr želijo le Slovenci, ampak tudi drugače govoreči. To je močan ar~ za dvojezično šolstvo, pa tudi za dvojezično predšolsko vzgojo. 1 je torej pred izbiro, pravi komentator Slovenskega vestnika: ah dvojezičnost ali prisluhniti željam ljudi! Za dosego slednjefs ostajati le pri takšnih raziskavah premalo. Potrebno bo storiti ms več . J. Košnje* J EK. 1 SEPTEMBRA 1981 GOSPODARSTVO 3.STRAN O išji dohodek zaradi boljše kvalitete iželezarni so ob oceni polletnih rezultatov na-zanimjvo analizo, kako je na dohodek vplivala kvali-proizvodov in kako cene - Zmanjšati stroške v vseh tjmh organizacijah strukture proizvodnje, bi bila realizacija — zdaj višja za 47 odstotkov — na račun dviga cen le za 35 odstotkov višja od lanskoletne. Ce bi cene lanskega prvega polletja veljale tudi letos, bi kljub znižanju f>rodane količine za S odstotov rea-izacija porasla za 2.3 odstotka. Najbolj je lanskoletno polletno realizacijo presegla valjarna bluming-štekel in sicer za 81 odstotkov, izboljšala se je struktura izdelkov v žičarni ter v hladi valjam i Bela. V železarni predvidevajo, da se bodo pogoji za proizvodnjo v drugem polletju izboljšali. Temeljne organizacije bodo bolje oskrbljene z vložkom predvsem zaradi večjih uvoznih dobav. Zato morajo v naslednjih mesecih dosegati planirane količine proizvodnje in prodaje. Od avgusta do decembra predvidevajo povprečno 126.000 ton skupne in 37.000 ton gotove proizvodnje. Kljub temu pa ne bodo mogli nadoknaditi izpada v prvi polovici leta. — V prvem polletju njega leta v jeseniški Železarni dosegli planirane proizvodnje, "i so predvsem v pomanjkanju iz lastnih in tujih virov. Na-Jjene količine iz tujih virov so *ik* le 80 odstotkov planiranih, tega so imeli tudi premalo jMtev in v takšnih pogojih so do *J*icno julija izdelali povprečno '-€00 ton skupne in 34.600 ton (proizvodnje na mesec. 2ek*zarni so napravili analizo. U) »o na večji dohodek vplivale in koliko je boljši poslovni }ut posledica boljšega dela in tetnejljh proizvodov. Ugotovili 3a je boljši rezultat posledica njene strukture proizvodnje, (prodajne cene in prodane Kljub temu, da so v letoš-prvem polletju zaostali za »etno prodano količino, pa je za 8 odstotkov boljša struktura Če ne bi spremenili Prodani asortiman bo približno enak kot v prvem polletju. Zaradi' montaže odpraševalne naprave bo izpadlo lastno jeklo, ki ga bodo nadomestili z nabavo polizdelkov iz uvoza. V drugem polletju bodo pospešili izvoz, da bi do konca leta izpolnili planirane obveznosti. Na osnovi vsega tega ocenjujejo, da bo letošnji dohodek višji kot lani za 35 odstotkov in čisti dohodek za 28 odstotkov. S takim poslovnim rezultatom bi lahko dosegli planirane osebne dohodke, si zagotovili sklad skupne porabe in tudi del poslovnega sklada za razširitev materialne osnove dela v temeljnih organizacijah. Vsekakor pa bodo posebno pozornost namenili zmanjšanju stroškov v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, tako porabi energije in materiala in prizadevanjem za večjo proizvodnjo. Nujno je izpolnjevanje deviznega programa, saj si bodo le na ta način zagotovili zadosti materiala in s tem normalno delo. D. Sedej Ali veste, da . . . 'kromne trgovske naložbe ^•^•^iiki občini je trgovina precej razdrobljena, za mi-J**MBJerocno obdobje pa so značilne izrrdno skromne v trgovsko mrežo drugod. Vpliv turizma je precejšen, saj se v sezonskih mesecih znatno poveča blagovni promet. Povprečna prodaja od julija do septembra je za okoli 20 odstotkov večja kot celoletno mesečno povprečje. Zanimiv je podatek, da so se v Sloveniji v letih od 1974 do 1978 povečale prodajne površine za 6 odstotkov letno, v radovljiški občini za 9 odstotkov in v občini Jesenice za 3 odstotke. V vsem minulem srednjeročnem obdobju je bilo število prodajaln na prebivalca v občini Radovljica večje od republiškega in regijskega povprečja. Za Slovenijo in GorenJ!0^^ »* »nasilno ■ H« «w> manjša število prodajaln, za radovljiško občino pa je obratno. Ijica — V občini so tri delovne organizacije: Spe-Bled, Murka Lesce in Živila, tega pa ima na območju ob-j svoje prodajalne še 33 organ i-,^ iz občine in izven nje. Po na-prodaje je 119 klasičnih trgo-marke to v, ena blagovnica, : ^SJopostrežnih prodajaln in de-k>**kov. Po namenu prodaje pa prodajaln namenjenih prodaji in artiklov, ki jih prebivalci potrebujejo. Delež druž-proizvoda trgovine v druž-proizvodu radovljiškega go-itva se je v minulem sred-oem obdobju povečal, na raz-ia visoko rast pa so vplivali ^jš»ja kupna moč v minulih gostinstvo in turizem, organi-^4» spremembe trgovine in bolj-P^tovanje trgovskih organizacij, ^•ofte so bile v minulih letih v i silno skromne, saj so v os-»edstva vložili le 20 od-. načrtovanih naložb. Trgovi-J'^ležila tudi nekoliko višjo P zaposlovanja, kar je razum-*J je trgovina dejavnost, ki se tako mehanizirati kot pro-nja. Vendar pa po analizi, ki jo kovini pripravil komite za eno planiranje radovljiške ob-*•» Predložil izvršnemu svetu iz-(da kvalifikacijska struktura ■snih ni zadovoljiva. Sicer se je t) izboljšal delež zaposlenih s jo šolo, nižji pa je delež zapo-s poklicno šolo in ozkim pro- .radovljiškem gospodarstvu se °sebni dohodki na zaposle-povečali v minulem obdobju za totke, v trgovini za 1,7 od-vendar pa so kljub temu i osebni dohodki na zapo-v absolutnem znesku v trgo-1^vedno nižji od povprečja ra-^**ga gospodarstva kot tudi ***ga povprečja v trgovini, ^vina v Radovljici presega t na prebivalca v regiji kot v niji. Na to vpliva predvsem tu-potrošnja in specializirane jalne, ki privabljajo kupce od Za radovljiško trgovino je torej značilno, da je trgovska mreža sorazmerno dobro razvita, saj pride na tisoč prebivalcev skupaj pet prodajaln, kar je več od republiškega in regijskega povprečja. Naložbe v trgovino so bile skromne, glede na povprečno število zaposlenih je bil realiziran v prodajalnah v občini večji promet na zaposlenega kot v Sloveniji. Rast prometa trgovine na debelo je hitrejša kot v Sloveniji, neugodni pa so kazalci rentabilnosti, ekonomičnosti poslovanja in akumulativne sposobnosti. Zaskrbljujoča je predvsem nizka akumulativna sposobnost trgovinskih dejavnosti, za občino pa so značilne manjše prodajalne, kjer pravladuje klasičen način prodaje, ki ne zahteva sodobne organizacije in ne omogoča višje produktivnosti dela. D. Sedej . .. je prvi tekući trak stekel v Amerki pri proizvodnji avtoma bilov? Henrv Ford je prvi začel uporabljati »sestavljalno linijo*, kot jo je imenoval, za množično proizvodnjo znamenitega »modela 7V z vzdevkom »Tin Lizzie«. ki se je začela leta 1908. Tekoči trak je bil srce njegove tovarne, izdelan posebno za ta namen v času. ko so večino evropskih avtomobilov izdeloiKili še obrtniki, ročno; bil je dolg 300 metrov. Temeljna misel pa je bila vendarle misel o med seboj zamenljivih delih, ki sega nazaj v prve dni industrijske revolucije. Leta 1798 je ameriški učitelj Eli Whitney. izumitelj stroja za razčesavanje bombaža, sklenil z vlado pogodbo, da ji bo v petnajstih mesecih dobavil deset tisoč pušk. Nikakor jih ne bi bili mogli izdelati po tradicionalnih metodah, ko je en puškar izdela/ celo puško od začetka do konca. Whitney se je tedaj spomnil, da bi razdelil delo na veliko število manjših opravil: Vsak delavec je izdeloval en sam sestavni del, vsi deli pa so morali biti izdelani tako natančno, da jih je bilo mogoče med seboj zamenjati. V tistem času je bil to popolnoma nov sistem, ki je zahteval novo orodje. Whitney je konstruiral razne pripomočke: šablone, hi so imele tudi do dvanajst lukenj, ki jih je bilo treba izvrtati na natančno določenem kraju: mehanske zavore na stružnici, ki so delovale tako. da obdelovani kos ni bil ne prekratek ne predolg, matrice in kalupe za razne sestavne dele. Whitney je zelo učinkovito demonstriral sistem tako. da je vzel nekaj po sameznih delov, in sicer po deset primerkov za vsakega, jih odne sel v državno blagajno v Phila-delphio. kjer je rekel uradnikom, naj slepo izberejo po en primerek za vsak del: iz njih je pred njiho vimi očmi sestaiil popolno puško. Se bolj presenetljivo kot to »popolno ujemanje«, ki ga je s tem dokazal, pa je bilo dejstvo, da teh delov niso izdelali izurjeni puš karji. marveč polkvalificirani mehaniki, in sicer v rekordnem času. Drug pomemben dejavnik, kije pomagal Henryju Fordu, pa je bil razvoj tekočega traku, ki so ga uporabljali že vse 19. stoletje, posebno za transport ladijskega tovora v pristaniščih. Prvi i>eliki tekoči trak za žito so postavili leta 1868 v Liverpoolu v Angliji. Ford pa je uporabil svojo proizvodno linijo za premikanje avtomobilskih delov od enega delavca do drugea v nepretrganem gibanju. Vsak delavec, ki je dobil ustrezno orodje in sestavni del, je moral opraviti samo eno delo v določenem času, medtem ko se je trak premikal mimo njega. Danes si moderne proizvodnje ne moremo več zamišljati brez tekočega traku, to je res, res pa je tudi, da delavec postaja njegov suženj, da imamo prav zaradi enakih, ure in ure se ponavljajočih istih gibov, vse več delovnih invalidov... Uspeh preusmerjene proizvodnje Češnjevek - V nekdanjem obratu Opekarne v Cešnjevku zdaj že osmi mesec teče proizvodnja pod-sk opov za kmetijsko mehanizacijo delovne organizacije Alpetour. Pre Vedno več posteljnine izvažajo ___ . . i •! • • •_ x i__1_• •__m * • * . _ V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču so prvič po letu 1974 dosegli ugodne poslovne rezultate - V polletju, ko so na konvertibilni trg prodali za 48 milijonov izdelkov, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, so letni plan izvoza izpolnili kar za dobrih 82 odstotkov — Izvoznikom prostejše roke pri oblikovanju cen na domačem trgu Kot je poudaril direktor Bombažne predilnice in tkalnice Tine Tržič — Tržiški tekstilci so s polletnimi poslovnimi rezultati zadovoljni. Vse temeljne organizacije, razen konfekcije, ki je delala prvenstveno za izvoz in se spopadala s kadrovskimi težavami, so naredile več kot v enakem lanskem obdobju in so presegle tudi planske obveznosti. Tako je bil v polletju v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču dohodek za 47 odstotkov višji od lanskega, stopnja reproduktivne sposobnosti, kar je še zlasti pomembno, pa se je s skromnih desetih od stotkov povzpela na 13,35 odstotka. Popravili so tudi osebne dohodke, ki so bili doslej krivi precejšnje fluktuacije zaposlenih. Zanje so namenili 34 odstotkov več denarja kot v prvem lanskem polletju. Za julij in avgust znaša povprečni mesečni osebni dohodek 10.300 dinarjev. Tomazin, so ugodni polletni rezultati — po letu 1974 najboljši — plod vseh zaposlenih, ki razumejo potrebo po spremembi proizvodnih programov, po ustvarjalnosti, delavnosti. Se zlasti so razveseljivi, ker jim ne botrujejo višje cene izdelkov. Za 25 odstotkov so jih namreč popravili šele junija. Po drugi strani pa ugotavljajo tudi skokovit napredek na področju izvoza. Letos so tržiški tekstilci v okviru panoge prevzeli obveznost, da bodo na tuje prodali za skoraj 2,5 milijona dolarjev posteljnine. V polletju so plan dosegli že 82,45 odstotno. Izvažajo izključno na konvertibilno področje, kjer je gospodarska recesija in konkurenčnost najos-trejša. V primerjavi s prvim lanskim polletjem so v tujino prodali za 40 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ So bile kadrovske štipendije povečane? kupna komisija podpisnic samoupravnega spo-'* o štipendiranju v SR Sloveniji je v letošnjem prejela sklep o spremembi višine za kadrovske .!Je. Slo je za dvoje sprememb hkrati: vrednost JfJgoskočila za 18,6 odstotka in uveljavljena so določila novega samoupravnega sporazuma o šti-nS» v občini. Strokovna služba občinskih skup zaposlovanje Gorenjske - Kranj je štipen *^Jf*°) Poslala praktična navodila za u resni-J* sklepov, saj je večina štipendistov že nestrpno ovala debelejša izplačila. Tedaj je bila večkrat *** bojazen, da v OZD stvari ne bodo gladko aw za tolikšen zalogaj povsod ne bo dovolj Zato smo štipenditorjem poslali še anketni list, na katerem so nam sporočali o učinkih sprejete valorizacije. Odgovori so dotekali počasi, skupno je z Gorenjske prišlo 66 sporočil. O usodi valorizacije smo sorazmerno dobro obveščeni iz Tržiča (za 72 odstotkov šti-penditov) iz Kranja (62 odstotkov), le delno je akcija uspela pri škofjeloških štipenditorjih (46 odstotkov), zelo malo pa vemo, kaj se je dogajalo v radovljiški in jeseniški občini. Zato nimamo niti popolne niti zaokrožene slike o praktičnem uresničevanju teh pomembnih sklepov. V največjem številu so kadrovski štipenditorji na-računali od 31 do 41 odstotkov več denarja za valorizirane štipendije. Seveda pa je lestvica učinkov širša in se giblje pogosto tudi v drugih rezredih. Vsekakor je kombinacija valorizacije točke in uveljavljanja novega sporazuma kar globoko segla v štipendijske blagajne. V povprečju občutno več kakor za 19 odstotkov, kot je bilo to videti na prvi pogled. Iz odgovorov je razvidno, da kljub temu z izplačilom ni bilo težav in zaenkrat ni bilo na Gorenjskem nobene pritožbe samoupravnim organom štipendiranja, da bi bil kakšen štipendist prikrajšan (kot se je to zgodilo v Mariboru). Zato bi lahko domnevali, da so bili blagodejni spomladanski sklepi republiške komisije na Gorenjskem izpeljani pravilno in v prid štipendistom, čeravno zgolj iz nepopolnih anketnih odgovorov tega ni mogoče trditi. Ze v začetku jeseni pa se obetajo nove spremembe. Nova skupščina, ki odloča o štipendiranju in ravni republike, bo verjetno že na prvi seji morala odgovoriti na pomembna vprašanja za novo šolsko leto. Franc Belčič odstotkov več izdelkov ter s tem ustvarili skoraj 48 milijonov dinarjev dohodka, kar v celotnem prihodku predstavlja 13-odstotni delež. Sliko megli le spoznanje, da izvoz v dohodkovnem pomenu ni donosen, saj na zunanjem trgu dosegajo komaj 90 odstotkov lastne cene. Izvozne stimulacije izgub ne pokrivajo. Zato tržiški tekstilci menijo, da bi morali izvoznikom pustiti bolj proste roke pri oblikovanju cen na domačem trgu. To pa ne pomeni, da bi zaradi izvoza trpeli jugoslovanski kupci — posteljnina Bombažne predilnice in tkalnice je celo med najcenejšimi pri nas — ampak da bi jim dovolili izkoristiti vsaj dovoljen odstotek povišanja cen. Z uvozom osnovnih surovin, to je bombaža, v tovarni doslej niso imeli bistvenih težav. Precej zapletov pa jim povzroča omejitev nakupa tujih strojev in druge opreme. Ti so v nekaterih oddelkih že krepko presegli starostno mejo, iztrošeni so, potrebni stalnih popravil, zaradi česar seveda najbolj peša produktivnost. Potrebovali pa bi tudi nekatere stroje, ki jih doslej še niso imeli, saj jim storitve v drugih delovnih organizacijah vse preveč zajedajo dohodek. Tem vprašanjem trenutno v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču posvežajo največ pozornosti, žal pa so kljub sredstvom, ki jih za to izdvajajo, in kljub vedno bogatejši vsoti ustvarjenih deviz, zaradi omejitev nemočni. H. Jelovčan Uspeh gorenjskih traktoristov Lutverci pri Gornji Radgoni Na Apaškem polju v vasi Lutverci pri Gornji Radgoni je ob koncu tedna potekalo jubilejno, že 25. republiško tekmovanje traktoristov in tokrat prvič tudi mehanikov, ki se ga je udeležilo 80 najboljših iz enajstih področnih tekmovanj. Odlično so se v tej konkurenci znašli gorenjski traktoristi in mehaniki. Ekipa mladih zadružnic se je uvrstila na tretje mesto, pri zadružnikih je največ teoretičnega znanja in pravilnega oranja pokazal Franc Faifar, ki je s tem veliko pripomogel k arugemu mestu ekipe. Med mehaniki je bil Franc Jenko tretji, ekipa Gorenjske pa je zasedla tretje mesto za tekmovalci z Dolenjske in Maribora. C. Z. den je Opekarna na tem mestu opustila proizvodnjo, so polizdelke kmetijske mehanizacije izdelovali kooperanti. Zahtevnost proizvodnje je pokazala potrebo po bolj tekočem in strnjenem procesu, ki ga lahko zagotovi le proizvodnja na enem mestu. V češnjevskem obratu, ki je opuščen in nekoliko preurejen pomenil kar ugodna tla za zasilno ureditev tega proizvodnega procesa, zdaj večinoma varijo podsklope. montirajo cisterne, traktorske mešalce in gnojnične trosilce. Kmetijska mehanizacija je v veliki meri vezana na uvoz precejšnjega števila polizdelkov, zlasti za artikle, ki jih tu montirajo v končni izdelek, preostale pa v glavnem izdeluje sama. Z Nizozemsko, kamor v glavnem izvažajo te dele, poteka nekakšna menjava podsklopov, s čemer se obojestransko izmenjava proizvodnja. Prostori, prevzeti od Opekarne, še vedno niso usposobljeni za novo dejavnost kovinske stroke, vendar so vsa prizadevanja usmerjena v adaptacijo. Nekdanje sušilnice, sicer na prostem, vendar pa pod streho in požarno varne, so namenili skladiščenju skladiščenju svojih proizvodov. Nastavili so varnostnika, pa tudi sicer je v samem okolju opaziti postopna prizadevanja k popolni ureditvi delovnih pogojev. Preusmeritev proizvodnje je zahtevala tudi spremembo v strukturi zaposlenih. 0 tem je širše spregovoril vodja obrata v Cešnjevku Tone Koželj: »Opekama je nudila delo številnim prebivalcem iz soseske, po opustitvi proizvodnje pa je bilo strukturo zaposlenih treba nekoliko spremeniti. Starejše delavce, ki jih je bila večina — starostna struktura je namreč med 40 in 45 leti — smo zaposlili na pomožnih delih, pri transportu in podobno, mlajši pa so se z desetdnevnim tečajem varjenja priučili sedanji proizvodnji. Za sedanji obseg dela smo v obratu zadržali le 18 delavcev od prejšnjih 27 še iz časov opekarne. Druge je Alpetour zaposlil drugje. Sčasoma, ko bomo s popolno adaptacijo obrata zagotovili pogoje za razširitev obsega proizvodnje, se bo bržkone povečala tudi potreba po delovni sili. Tu na podeželju so te možnosti dokaj velike, privlačne pa tudi za potencialne delavce, saj z zaposlitvijo v bližini doma odpade dolgotrajno prevažanje na delo v Kranj. In z razširitvijo je pri tem povpraševanju po delih za kmetijsko mehanizacijo kar računati.« Prvi cilj obrata kmetijske mehanizacije Alpetour Češnjevek je trenutno ureditev glavne proizvodne hale. Od nekdanje peči je zdaj ostal le še zunanji obod, do pomladi prihodnjega leta pa žele prostor tako urediti, da bo proizvodnja bolj tekoče potekala, s čemer bodo tudi stroški zanjo cenejši. D. Zlebir G L, A S4.STRAN ® KRANJ Sklic 40. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj v sredo. 9. septembra 1981. ob 15. uri v sejni dvorani št. 16 občinske skupščin«' K ranj DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 1 SEPTEI Ugodni rezultati gospodarjenj Dnevni red 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev zapiralka 3». aeje DPZ in a kopnega zasedanja zborov ter po-r v nedeljo. $0. avgusta pripravili <>b spomeniku v Srednji Rodovni svečanost S kulturnim programom. i katerem so sodelovali pevci iz Zasipa, gorjanska godba na pihala in učenci osnovne Hole. slavnostni govornik pa je bil Matevž Bizjak, so počastili spomin na žrtve vasi. ki so jo Nemci do tal požgali, v ognju pa so izgubili življenja vsi domačini. Ob tej priložnosti so v Srednji Rodovni pri Klemenčku odkrili tudi spominsko ploščo kurirjem in aktivistom. — Foto: D. Sedej Črtomir Zoreč POGOVORI 0 TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH ečanost na »niski planini ijica — V počastitev spo-jubileja 40-letnice vstaje j» naroda in OF ter 39-let-^ornina na borbo in smrt na-heroja Jožeta Gregorčiča-*fr in 25 borcev selške čete kjAega odreda, ki so 9. avgusta v neenakem boju z okupatorjih na Lipniški planini na /ci. mladina, občani in borci »jifte občine organizirajo ko-^-*titivno svečanost. Svečanost ) ^oboto, 12. septembra ob 8. uri fcP**nici padlih borcev NOV na J» vrtu v Radovljici, kjer so tni ostanki narodnega heroja Gregorčiča-Gorenjca z 71 NOV in ob 11.30 na Lipniški na Jelovici, na mestu, kjer je ^9 leti bila bitka selške čete. kulturnem programu bodo so-^fe mladinke in mladinci občin rljioa in Jesenice. D. S. Obnavljanje obeležij NOB Radovljica — Septembra bodo v Srednji vasi pod Dohrčo pri Begunjah začeli obnavljati spomenik talcev in padlih borcev ter urejati bližnjo okolico spominskega obeležja. Akcije se bo na pobudo Medobčinske zveze društev civilnih invalidov vojne z Gorenjske in Republiške zveze društev civilnih invalidov lotila mladina, ki bo v ta namen organizirala v septembru lokalno delovno akcijo. Prva akcija bo v soboto, 5. septembra, ko bodo začeli z zahtevnejšimi deli, predvsem z izravnavanjem terena in pripravo zelenih površin. Pri organizaciji in pripravi akcije so se predstavniki Medobčinske zveze društev civilnih invalidov vojne tesno povezali z občinskim odborom ZZB NOV Radovljica in občinsko konferenco ZSMS. Občinski odbor ZZB bo društvu nudil vsestransko pomoč pri pripravi obnovitve spomenika, mladinci pa bodo sodelovali s skupino brigadirjev. Prijaznost je največ vredna Trtic — Delo z ljudmi je vedno nekaj posebnega, še posebno če gre pri tem še za delo z denarjem. Poklic zavarovalnega zastopnika zahteva oboje. Olga Demšar se s tem delom ukvarja že od novembra 1979, še pred njo pa njen mož. Kot zavarovalni zastopnik zavarovalnice Triglav sklepa življenjska in nezgodna zavarovanja, kar zahteva stalno delo na terenu. Kdor dobro pozna okoliške vasi Tržiča, dobro ve, da so tal v«*ji pridelek - Na Golem brdu v občini Ljubljana Šiška izva \ melioracijska dela na zemljišču, ki obsega pet hektarov. Z njim izboljšali režim talnih in površinskih voda ter dostop in obdelav, »vN&fa. Dela financira kmetijsko zemljišča skupnost občine Šiška zadela pa sta opravila člana melioracijske skupnosti, fr •ola na Svetju - Danes, l. septembra bodo na Svetju pri Med o nredah namenu novo šolo s petnajstimi učilnicami. O«* »lovesno predali namenu novo šolo s petnajstimi -----.----„„, Ramenskim prostorom in telovadnico. Objekt II. samoprispevka \^ pred tekmovalno komisijo morali zaigrati po eno partizansko drugo melodijo pa so si sami izbrali Prireditev, ki so si jo oglej ^ttevUrTi obiskovalci, je pokazala, da so v Sloveniji še vedno mlad, t <**ri, ki so ogreti za harmoniko m za domačo melodijo vendar bi ^nhodnje kazalo, da bi bil s predtehmomnji izbor kvalitetnejši *yktoo tekmovali vsi, ki so se prijavili in ,e bila tako pokljuška bob družabnega značaja Zdaj pri l) Sedej pozimi skoraj odrezane od sveta, da je treba do njih tudi peš. Demšarje-va ima trenutno okoli 800 zavarovancev. Ljudje jo poznajo kot prijazno, vedno nasmejano, pripravljeno vsakomur potrpežljivo razložiti vse nejasnosti okoli zavarovanja. To pa ljudje znajo ceniti. Demšarjeva pravi, da sicer zadnje čase opaža, da rahlo upada število sklenjenih zavarovalnih pogodb, verjetno zaradi padca standarda. Kljub temu pa imajo ljudje zaupanje v zavarovalnico in njeno delo. Seveda se najdejo taki, ki v primeru nezgode pričakujejo preveč odškodnine, zato včasih nastopijo težave z izplačili. Takim je treba razložiti situacijo, tako da pri svojem delu večjih problemov nima. Njen poklic je take vrste, da je praktično časovno neomejen, da je treba biti včasih po cele dneve na terenu, delati pa je treba v vsakem vremenu. Delo z denarjem pa zahteva posebno pazljivost in odgovornost. Tega se Demšarjeva zaveda, zato v svojem poklicu dosega uspeh, še posebno pa zato, ker rada dela z ljudmi, ki ničesar ne cenijo bolj kakor prijaznosti. M. Fornazarič (13. zapis) K prejšnjemu zapisu dodajam nekaj podatkov iz tržiške kronike Viktorja Kragla. Da so novo cesto v Puterhof in v Medvodje zgradili v letu 1895 in sicer v kratkem času od 16. maja do 1. septembra po načrtih in vodstvu celjskega inženirja Viljama Lin-dauerja. Zares osupljiv podatek! Z vso sodobno mehanizacijo. danes najbrž ne bi tega zmogli. V tem času bi si komaj zasukali rokave in pljunili v roke — ali pa nalovili stotero potrebnih soglasij in dovoljenj... Čez Retenj vrh (Kragl piše »Raten vrh« — kaj je prav?) je vodila menda tako ozka steza, da se celo dva pešca nista mogal srečati in tako strma, da je bilo treba kar plezati po njej. No, možje pa so le nosili fužin ar jem oglje v koših po teh poteh, dokler ni bilo zgrajene ceste ob Bistrici. In še potem so »vozili« oglje v Tržič s posebnimi vozili brez koles — to so bile stare »žlefe«. Nekajkrat so Dolinci skušali zgraditi pot ob desnem bregu Bistrice, a jim jo je velika voda vselej razdrla. Imenovali so jo »pot po jamah«, sledove še danes imenujejo »stara cesta«. V ozki soteski in navpičnih skalah ob Dovžanovem mostu so morali napraviti most čez Bistrico. Ker niso umeli prevrtati skale, so morali most »obesiti«. Pritrdili so ga z vrbovimi trtami in most je visel sredi skal; imenovali so ga »trtast most«. Da bi se tako močno ne gugal, mu je fuži-nar Mallner dal napraviti železne podpornike. Sele, ko je prišel iz tujine nek domačin iz Brusovega rodu, pisal se je za Primožiča (po poklicu je bil rudar), je stvar z ustreznejšo potjo napredovala. Svetoval je, naj skalo prevrtajo in speljajo pot skozi predor. Ker pa v teh rečeh nobeden od domačinov ni bil izveden, se je dela lotil sam: in res je s po moč o smodnika prevrtal skalo in napravil za stezo dovolj velik predor. Se danes se vidi vklesana letnica 1759 in črki M. P. — začetnici graditeljevega imena Matije Primožiča. Torej je baron Julij Bom leta 1895 predor le razširil in usposobil za cestni promet. — Tako sklepam po Kraglovem sporočilu. Morda pa je bilo drugače? JELENDOL Kako lepo krajevno ime! Namesto grdega germanizma »Puterhof«. Le škoda, da se ta jezikovna spaka še šopiri v govorici domačinov, ki si celo pravijo, da so »Putrhofarji«, namesto, da bi bili Jelendolčani. No, res pa je, da se je grad Puterhof (in z njim ves zaselek) uradno preimenoval v Jelendol šele leta 1955. Čas pa prinese svoje, tudi pozabo stare krajevne oznake! Pomislim le na naš slovenski Maribor, ki se je še do srede preteklega stoletja, do preporodne dobe, imenoval po nemško Marburg ob Dravi. A se ga je umetno, vendar lepo slovensko ime kaj hitro prijelo. Staro pa že zdavnaj pozabilo ... ^kipeah odkrili spominsko ploščo - Na Blejski Dobravi so te ^ntjaZk°Va^ krajevni praznik. Na Lipcah so minulo nedeljo odkrili rŠL;n**0 ploščo na električnem daljnovodnem stolpu, ki so ga zadnje f*otokifiLa ■*eta- 1941 minirali okoliški aktivisti. S tem so prepreči/i htofojJr ***** *2 za8ip*k? električne centrale in za nekaj časa one ^>0otn normalno obratovanje v jeseniški Železarni. V spomin na *zbrn!rimno a*cV° 80 «' zadnje dni avgusta krajam Blejske Dobrave '« za svoj krajevni praznik - Foto: D Sedej lastnikov Primožičev in Kranjske industrijske družbe. Gradič, recimo mu »lovski gradič«, je bil restavriran leta 1932. V času okupacije so graščino partizani zažgali (5. decembra 1944), da se ne bi v njej utrdili Nemci. Po osvoboditvi je bila graščina obnovljena. Jelendol ima danes nekaj čez 200 stalnih prebivalcev, precej jih je iz drugih republik - tu si služijo kruh kot gozdni delavci. Do Tržiča pa je kar 7 km daleč. Najbrž se je zato v ta oddaljeni kraj sredi gora in gozdov nekoč zatekla tudi tržiška graščakinja iz rodu Paradeiserjev. da hi se ubranila Turkov. ŽARA S PEPELOM Danes so upepelitve pokojnikov že kar vsakdanje. Drugače pa je bilo pred 80 leti. Takrat je umrl graditelj in lastnik graščine »Puterhof« baron Julij Born. Njegova poslednja želja je bila, da bi ga upepelili in žaro z njegovim pepelom pokopali v zemljo blizu njegovega gradiča. Sinova Kari in Friderik sta očetovo željo spoštovala in žaro z njegovim pepelom s primerno slovesnostjo res položila v grobnico poleg gradu. To je bilo 11. junija 1900. Kaže, da je tujerodni baron zares vzljubil naše kraje in hotel še po smrti ostati tu, v deželici, ki je nemirnemu Ahasverju ponudila zavetja. Treba je povedajti, da so bili Borni Zidje — Ahasver pa je po legendi nemirni, begajoči Zid, ki ne najde miru, ne stalnosti. Zadnji od tržiških Bornov, Friderik, je končal svojo pot v taborišču Dachau Da bi olajšali in pospešili prevoz lesa iz oddaljenih gozdov, so lastniki Puterhofa, zgradili posebno ozkotirno železnico do Medvodja pod Košuto. Celih 3000 ha gozdov in pašnikov pa so Borni ogradili in v tej obori vzdrževali cele črede jelenov. Zgradili so v ogradi tudi več lovskih koč in krmilnic za jelene. OBELEŽJA NOB V JELENDOLU Na razpotju, tik pred nekdanjim Born ovim lovskim gradičem, stoji kamnit obelisk z vzidano črno marmorno ploščo, na kateri je vklesan pozlačen napis: Slava borcem NOV - Korošcem, Štajercem in Gorenjcem, padlim na tem področju in širom domovine 1041 -1945. Druga spominska plošča, ki opozarja na dogodke v NOB, je vzidana na sedanji Dom družbenih organizacij, ki stoji v neposredni bližini gradu. Napis pove: Ta plošča je odkrita v spomin 10 letnice zborovanja aktivistov kranjskega okrožja v novembru 1944. Bolj natančno povedano: v tedanjem gospodarskem poslopju (pristavi), ki je sedaj preurejeno v Dom družbenih organizacij, je bila v dneh 19. do 20. novembra 1944 okrožna konferenca OF, katere se je udeležilo Prvotna podoba graščine v Jelendolu. No, vseeno, le odkod prejšnje ime »Puterhof« Primožiči, veliki kmetje in živinorejci, ki so tu domovali pred prihodom Bornov, so pridelali neki toliko surovega masla (t. j. »putra«), da se je ob nekem požaru kar cedilo po dvorišču — brž je hiša dobila vzdevel »Puterhof« (Masleni dvor). Če je to le nekaka »legenda«, pa tudi ne bo nič narobe! Sedanjo graščino je zgradil baron Julij Born leta 1893, ki je obsežno gozdno posest kupil od prejšnjih blizu 80 aktivistov in borcev. — Istotam, a le mesec kasneje, 24. decembra 1944, je bila organizirana mladinska konferenca. (Spominska plošča!) V hiši blizu graščine, v kateri je stanovala družina Ahačič, so imeli celo partizansko osnovno šolo. S poukom so pričeli dne 11. februarja •1945. V prvem in drugem razredu je bilo vpisanih 30 otrok! Poučevala je skojevka Bogdana Ahačič dvakrat tedensko po tri ure. O LAS 8.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 1.SEPTMM! Naši športniki Rekordni meti Draga Čuliga Visoko — Prijetno se je pogovarjati z Dragom Culigom. črnolasim 15-letnikom. ki s dvojim zrelim mišljenjem daje videz nekoliko starejšega fanta in atleta kranjskega Triglava. Skokovita in strma, a hkrati pogojena z odrekanjem in pogosto oznojenim čelom, je bila dosedanja njegova pot v tehničnih atletskih disciplinah, za katere med mladimi ni posebno veliko navdušencev. Športnega življenja in trdega treninga se je Drago, danes •lastnik« dveh slovenskih pionirskih rekordov bra tekma na dobri progi 9.STRAN G LAS - Na odlično pripravljeni progi na ~ pri Zireh je bilo v nedeljo o prvenstvo v motokrosu. Pome je 76 tekmovalcev in sicer 36 na d motorjih. 25 na 125 ccm in 15 na motorjih. Čeprav je bila to prva , ki so jo pripravili tirovski športni i ob pomoči članov AMD Tržič ki /tovrstnimi tekmami veliko iz-, je bila organizacija brezhibna in težjih padcev ali nesreč. Tekmo, potekala pod pokroviteljstvom »kupno«i Žiri. si je ogledalo »gledalcev u tudi v žirovskem koncu 'pristašev Prva tekmovalca, ki sta •okl po moto kros progah sta bila r Novak in A les Kopač, lani pa so se prdnižili ie Jernej Prlic, Ivo Andre-aJajnui Trček. Vid Mlakar in Mar "'nar. Prav tekmovalni uspehi ži-raotokrosistov so napotili ži-AMD društvo, da se je odločilo i tvojo progo za motokros. IjSce »o dobili na Breznici nad • hribovski vasi. ki je od Žirov *>en« dobre pol ure strme hoje v hrib. kZ^ni pa je speljana tudi gozdna cesta, ^■cer strma, a je lepo urejena in je v ~ omogočila številnim ljubiteljem na. da so se pripeljali prav do "l Zemljišče so jim odstopili in sicer ga ima društvo v na deset let. Progo so v glavnem i * prostovoljnim delom in so samo rakva naredili več kot 2500 udar ur. Podjetje Poliks Ziri je brez-adelalo startno rampo in Remont plačno prispevalo 60 strojnih ur. i je dolga 1500 metrov, višinska je 75 metrov, največji vzpon 35 i» največji spust 45 stopinj. Proga ■i licenco za republiška in državna »lo tekmovanja. Prvo - republiško — je bilo v nedeljo. V kategoriji motorjev do 50 ccm se je najbolje odrezal Sandi Jakopič iz Bleda, v kategoriji motorjev do 125 ccm je bil prvi Marjan Frangež iz Ptuja, drugi Gorazd Sovič iz kluba Slander in tretji Marjan Mihelič iz Radovljice V kategoriji do 250 ccm pa je bil prvi Leon Avbelj iz Lukovice, drugi Anton Les jak Slovenija-avto in tretji Marjan Mlinar iz Čirov Ekipno je zmagal Slovenijaavto. L. Bogataj [lav tudi med člani - Letni bazen v Kranju je bil y*un V Kan* 3*u& kvakfikaaje: Triglav I : Iskra «v.irv H : Vodovodni stolp 6:17, 17:5. Iskra : Triglav II Iskra 18:7, Triglav 1 . M ,»tolp 25:11, Kamnik : Vo-JJ°h> 13.15, Triglav I : Triglav II ■Tn"' : Vodovodni stolp 13:14. : Kamnik 9:9. STOLP TRETJI — deki so se za pokalnega NeJokTZT »»rili Triglav I, Vodo-%i»2L£ KoDer 8P»t Je največ po-Hgaš Triglav, ki je v boVvi *** Premagal Koper. Vodovod- ni stolp je tretji, a vseeno za borbenost zasluži vso pohvalo. Za to rekreativno moštvo namreč niso mačje solze odigraš ti pet srečanj v štiriindvajsetih urah. Izidi — Koper Vodovodni stolp 22:10 (5:2. 5:3. 4:3, 8:2), Triglav I : Koper 16:10 (3:2, 3:3, 2:4, 8:1). Za zmagovalce so igrali: Perkovič, Sirk, Wagner, Starih«. Jerman, Krašovec, M. Malavašič, Bal-derman, Vukanac in Čalič. V srečanju za Krvaka so si Triglavani dovolili, da so Koprčani v tretji četrtini povedli z golom prednosti. Toda v zadnji so se Kranjčani ie potrudili in to četrtino dobili kar s sedmimi goli razlike. Finalna srečanja sta sodila Koperčan Jerman in Pičulin iz Kranja. D. Humer Leščan Šimenc peti Novi Sad - Na letališču Cenej pri Novem Sadu je v organizaciji aerokluba »Heroj Pinki« potekalo 26. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Med 50 ekipami in 23 letalskih klubov je bilo tudi 20 slovenskih, ki so si pravico udeležbe na prvenstvu Jugoslavije priborili na republiškem tekmovanju v Slovenj Gradcu. Tekmovalci v dveh razredih, v odprtem in standardnem, so zaradi neugodnega vremena opravili le sedem tekmovalnih dni namesto 14. Največ uspeha so imeli jadralni letalci iz Slovenije, Id so zasedli tudi prva tri mesta. Član Alpskega letalskega centra Lesce Ivo Šimenc je bil peti s 5655,64 točkami Vrstni red: 1. Igor Koiarič (Ptuj) 6301,61, 2. Črtomir Rojnik (Celje) 6265,63, 3. Vojko Surovič (Celje) 6035,43, 4 Mio-drag Ga to I m (Novi Sad) 5757,77, 5. Ivo Šimenc (Lesce) 5655,64. D. Papler ^ v Jugoslaviji plošna planinska šola a Ledinah g - Na zadnji seji se je upravni odbor Planinskega društva Kranj z* zanimivo idejo: na Ledinah bodo izkušeni kranjski planinci in "ktorji Gorske reševalne službe prvič v Jugoslaviji priredili sploš-^^*Vent'vno planinsko Šolo za planince, ki jo v tujini popularno ime-»ledeniška šola«. Dvakrat jo nameravajo pripraviti, najprej 18.. 20-septembra in nato teden kasneje. 25., 26. in 27. septembra. V ri. uP*n' °o lahko največ 40 tečajnikov, ki bodo planinsko znanje »vali in utrjevali pod vodstvom inštruktorjev Gorske reševalne Emila Herleca, Francija Ekarja, Toneta Langerholra. Petra *< Franca Zupanca in tovarišev. Prijave že sprejemajo v pisarni |^a-Hikega društva Kranj na Koroški cesti. Bivanje na Ledinah. V™* 'n strokovno vodstvo bo veljalo udeleženca 500 dinarjev, vsoto ™ mogoče plačati v dveh obrokih. '*ntni razlogi so botrovali odločitvi kranjskih planincev. Večletna U^ja organiziranih in strokovno vodenih izletov v gore jih uči, da se JJ*. tak način lahko učinkovito preprečujejo nesreče v gorah 7*° izlet ni le prijetna hoja v gore, ampak tudi planinska učna ura pomenu besede. Številne nesreče se dogajajo v gorah in veli-^•^»tnije planinčevo neznan ie. Ob takšnih tragičnih primerih pre-SJTt k? razglabljamo, kaj bi kazalo ukreniti, premalo pa je praktič-ft^ Oejanj, da gorski reševalci ne bi bili tako pogosto pogrebci. gore pa k bom'v a^ ""»"J usposobljenih ljudi pa tudi pozimi rine JS5T?.' v tem letnem času so gore še bolj zahtevne in veliko manj po-^CH?**- Zjmske razmere se začenjajo v gorah že zelo kmalu, ko se JCJr1 ,B temperature zdrknejo pod ničlo Takrat je obisk gora še r^ine mfl0***en- Kranjsko Planinsko društvo pa želi prav zimskih gora jSJj* Planince naučiti veščin, začenši pri uporabi derez in cepina v ISkov* ?*Blrter zmrznjenem terenu. Zmrzal je pogost vzrok nepri > zdrsov. Planinci pričakujejo, da bodo gorniki sledili pozivu in da bo prva tovrstna šola pri nas dobro obiskana J Košnjel: Ne le ubijanje, ampak varovanje divjadi Lovska družina Udenboršt, ki združuje 64 članov in upravlja 4867 hektarov lovišča, je v nedeljo na slovesnosti pri Trnovcu v Dupljah razvila prapor — simbol družinske skupnosti. V njem ima osrednje mesto srna, ki je tudi najbolj številčna v njihovem obsežnem lovišču — Uspešno dosedanje gospodarjenje z divjadjo in smeli načrti za prihodnjih pet let Duplje — »Lovec današnjega časa mora biti čuvar narave. Njej mora vračati tisto, kar nam jemlje urbanizacija in civilizacija: v njej ne more in ne sme početi vsega, kar bi se mu zljubilo. Upoštevati mora načrtnost — zahteve prostora in možnosti narave«, je dejal v slavnostnem govoru na nedeljskem srečanju pri Trnovcu starešina lovske družine Udenboršt Vili Tomat. S tem je želel poudariti, da pripadniki zelene bratovščine še zdaleč niso le ubijalci divjadi in smrtniki narave. Lovstvo je tudi in predvsem varovanje narave in ohranjanje vzpostavljenih razmerij v njej, hkrati je del narodne zaščite in pomemben člen na trdnem in širokem braniku domovine. Temelji lovske družine Udenboršt segajo v leta narodnoosvobodilne borbe, ko je štab Kokrškega odreda strogo prepovedal odstrel košut in telet. Leta 1967 je družina na podlagi pogodbe z občino Kranj dobila* v upravljanje 4867 hektarov lovišč — 2500 hektarov gozdov in 2200 hektarov kmetijskih površin — na območju od izliva Kokre v Savo do Bistrice in Pristave, grebena Kriške gore in ceste Golnik —Kranj. Njihova najštevilnejša divjad je srna. ki je zato našla mesto tudi v simbolu družinske skupnosti. Uspešno gospodarijo tudi z ostalo divjadjo, pri čemer jim pomagajo tudi gozdarji in lovci sosednjih družin Storžič, Kovor in Tržič. V svojem lovišču še niso zabeležili garjavega gamsa, čeprav je bolezen na pohodu. Stalen je stalež ruše ve a na Kriški gori, uspešna je bila tudi naselitev muflonov. Zmanjšuje se le delež male divjadi, kar pa skušajo zaustaviti z vlaganjem fazanov v lovišče, z izgradnjo obore in z gojitvijo race mlakarice. Za to je potrebno veliko Planinci na izlet Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 5. in nedeljo, 6. septembra dvodnevni planinski izlet z V ršiča na Prisojnik, Mlinarice, Razor, Kriške pode, Stenar, Bovški Gamsovec, Luknjo in Vrata. Skupina največ 30 dobro opremljenih in telesno primerno pripravljenih planincev bo krenila iz Kranja izpred hotela Creina v soboto ob štirih zjutraj z avtobusom, ki bo planince čakal ob povratku naslednji dan ob 16. uri v Vratih. Planinci bodo prišli v Kranj ob 18. uri. Izlet zahtevnejše vrste bodo vodili vodniki Molan, Sodnik in Velikan je, spremljala pa jih bosta člana G RS Langerhoic in Zupane. Prijave za izlet sprejema Planinsko društvo Kranj do četrtka, 3. septembra. Ob prijavi je treba plačati 150 dinarjev. Prvi dan bo napornejši, saj bo hoje od 8 do 9 ur, drugi dan pa bo manj zahtevnejši. Prenočišče je zagotovljeno v domu na Kriških podih. •j* denarja in še več udarniškega dela. Vsak član družine opravi v lovišču povprečno okoli 30 prostovoljnih ur. najbolj vneti tudi sto in več. Smeli so tudi njihovi načrti za prihodnjih pet let. Največ udarniških ur bodo v tem obdobju namenili gradnji lovsko-gospodarskega objekta na Ve-ternem. ki bo nadomestil sedanjo skrajno dotrajano uto. Strnjeni okoli prapora se bodo lovci družine Udenboršt še resneje lotili dela. ki ga opravljajo sebi v veselje ter družni in naravi v korist. Prapor je na nedeljskem srečanju razvil prvoborce in lovec Jože Ivšič. njegov boter je v imenu pokroviteljev Gozdnega gospodarstva Kranj Traktor se je prevrnil Radovljica — V petek, 28. avgusta, popoldne se je v gozdu Gačne med Zg. Dobravo in Mišačami pri delu s traktorjem huje poškodoval Matevž Kordež (roj. 1919) z Jam-nika. Kordež je s traktorjem vlekel hlodovino navzgor po gozdni poti, ko se mu je med vožnjo hlod zagozdil v zemljo, zaradi česar je traktor vzdignilo na prednjem koncu, nato pa se je začel bočno prevračti po poti navzdol. Med prevračanjem je s traktorja padel Matevž Kordež in se huje ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Otrok padel s traktorja Skofja Loka - V četrtek, 27. avgusta, popoldne se je na travniku ob gozdu v Stari Oselici pripetila huda nesreča s traktorjem. Viktor Sturm iz Stare Oselice je pustil traktor na travniku v prestavi, ročno zavoro pa je pritegnil. Z ženo in hčerkama Alenko in Urško pa se je napotil v gozd po drva. Čez čas sta se šest let stari dvojčici vrnili na travnik, Urška pa je zlezla na traktor, premaknila prestavo v prosti tek, spustila zavoro, tako da se je traktor začel pomikati po travniku navzdol. Med vožnjo je deklica padla z vozila in udarila ob drevesni panj. Zaradi hudih poškodb je že med prevozom k zdravniku umrla. Gorska nesreča Ob zvokih lovskega roga so lovci L D Udenboršt ob 35-letnici razvili prapor. — Foto: C. Z. in KZK — tozd Kmetijstvo postal Zoran Rauter. zanj pa bo skrbel zastavonoša Franc Kuhar. Slavje so izkoristili tudi za podelitev priznanj: Peter Zaplotnik. član družine od 1948. leta dalje, je prejel red za lovske zasluge tretje stopnje. Vinko Križnar. Frane Grašič. Jože Farčnik in Vili Tomat pa znake za lovske zasluge. Srečanja zelene bratovščine so se udeležili tudi številni lovci iz sosednjih društev ter predstavniki slovenske in gorenjske lovske organizacije. V kulturnem programu so nastopili bratje Zupan iz Tržiča, popoldne pa se je srečanje nadaljevalo ob zvokih ansambla Jevšek. C. Zaplotnik NESREČE AVTO ZADEL KOLESARJA Kranj — V četrtek, 27. avgusta, nekaj po 12. uri se je na regionalni cesti v Lahovčah pripetila prometna nezgoda, v kateri se je huje ranil Lovrenc Ropret (roj. 1899) iz Lahovč. Kolesar je pripeljal s stranske ceste na regionalno, prav tedaj ko je mimo vozil voznik osebnega avtomobila Dušan Jakob (roj. 1956) iz Ruš. Avtomobil je kolesarja zadel, da je padel in so ga ranjenega prepeljali v bolnišnico. S CESTE V HIŠO Radovljica — Na lokalni cesti v Hlebcah se je v petek, 28. avgusta nekaj po 19. uri pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Antonu Mijoviču (roj. 1956) iz Ribnega. Voznik je pripeljal z neprimerno hitrostjo in v ovinku zapeljal s ceste v stanovanjsko išo. V nesreči je bil sopotnik Franc Trobec roj. 1939) iz Loga lažje ranjen, kode na vozilu je za 30.000din. V petek, 28. avgusta se je na peš poti med P risan kom in Razorjem gmesrečila nemška državljanka erbel Krijon (roj. 1940) iz Berlina. Planinka je hodila - v skupini za-hodnonemških turistov, ko se je v dolini Mlinarice spotaknila in si zlomila gleženj. Ponesrečenki so pomagali do doline reševalci iz Kranjske gore, zdravnik in dva miličnika, v akciji pa je sodeloval tudi helikopter RSNZ. Trpinčenje šivali — Pri nas veliko pišemo in govorimo o humanem odnosu do Hvali, na kar pa v praksi zelo radi pozabimo. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko se je na cesti od Kranja proti Brniku pokvaril tovornjak, poln govedi. Živali, ki so ostale v obcestnem jarku od včeraj do današnjega jutra, so preživele noč brez vode, hrane in prostora Njihovo tuljenje so slišali celo na bližnje letališče, tako da so posredovali miličniki. Ob 7. uri in 45 minut je prišel nov tovornjak, da bi hvali pretovoril, potem, ko so krave trpele vso noč. Jezni mesarji so celo poskušali ovirati slikanje tovornjaka, kije bil sicer skrit v goščavi, vendar ga je izdajalo tuljenje živine. Res je, da se tovornjak lahko pokvari vsakomur, res pa je tudi, da bi potem morali vsaj poskrbeti za pretovar živine, da se ne muči po nepotrebnem, čeprav prej ali slej konča na naših krožnikih. Naša humanost do živali ivčkrat pade na izpitu .. M. Fornazarič NESREČA NA NADVOZU Kranj — Na magistralni cesti na nadvozu pri Naklem se je v soboto, 29. avgusta, ob 3.30 pripetila hujša prometna nezgoda, v kateri so bili štirje ljudje ranjeni, škode pa je nastalo za 160.000 din. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije VVolfgang Achilless (roj. 1937) iz Berlina je vozil proti Kranju, na nadvozu pa je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno v rob varovalne ograje, od tam pa ga je odbilo v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik avtomobila nemške registracije Omer Cubuk (roj. 1946), turški državljan. V hudem trčenju sta bila voznik Cubuk in sopotnik v Achil-lessovem avtomobilu huje ranjena, voznik Achilless in Cubukov sopotnik pa lažje. NENADOMA V LEVO Žirovnica — Na magistralni cesti Kranj —Jesenice se je v nedeljo, 30. avgusta, nekaj po 20. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri so bili štirje ranjeni. Voznik osebnega avtomobila Roman Grden (roj. 1962) iz Grosuplja je na ravnem delu pri Žirovnici nenadoma zapeljal v levo in oplazil osebni avtomobil Leona Zenerja iz Most, nato pa peljal po levi še naprej in čelno trčil v osebni avtomobil nizozemske registracije, ki ga je vozil Nikola Zubrinič. V trčenju sta bila Grden in sopotnik Nikolaj Lavrih huje ranjena, druga dva sopotnika pa lažje. Škode na vozilih je za 140.000 din. NEZGODA PEŠCA Skofja Loka - V nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 je na regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas šel čez cesto Blaž Kos, star 73 let, iz Gabrka. Prav tedaj je mimo avtobusne postaje peljal voznik osebnega avtomobila Jože Ržek (roj. 1942) iz Srednje vasi in pešca zadel. Blaž Kos si je v nesreči zlomil obe nogi, ima pa tudi zlom lobanjskega dna. L. M. GLASIO. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 1 SEPTEMBRA OBČINA KRANJ Izvršni svet Izvršni svet občine Kranj je na 152. seji 9.4. 1981 obravnaval program oblikovanja rezerv materialnih sredstev občinskega štaba za civilno zaščito za primer naravnih in drugih hudih nesreč v občini Kranj. Sestavni del programa občinskega štaba za civilno zaščito je tudi nastanitev ogroženega pribivalstva v slučaju naravnih (potres, neurje, poplave) in drugih hudih nesreč in ker vemo. da individualni lastniki in organizacije združenega dela posredujejo veliko Število bivalnih prikolic, v katere bi lahko ob hudi naravni nesreči začasno nastanili ogroženo prebivalstvo Izvršni svet. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter Komite za splošno-ljudsko obrambo in družbeno samozaščito smatrajo, da je potrebno pristopiti k popisu bivalnih prikolic. Na podlagi 191. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list S RS 23/76) POZIVAMO lastnike bivalnih prikolic k popisu. Popis se bo vršil od 14. 9. do 14. 10. 1981 vsak ponedeljek in petek od 6. do 15. ure ter vsako sredo od 6. do 17. ure v prostorih občine Kranj — Sekretariat za ljudsko obrambo, soba 132. Popisa se morajo udeležiti vsi lastniki bivalnih prikolic, ki imajo stalno ali začasno bivališče na območju občine Kranj. Vsak lastnik bivalne prikolice (individualni lastnik ali organizacija združenega dela) je dolžan odzvati se pozivu. Predsednik IS Milan Bajželj Delavska univerza Tomo Brejc Kranj objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1981/82 v naslednjih oblikah: VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR Na PRVI STOPNJI bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo in kemijsko tehnologijo Na DRUGI STOPNJI bo organiziran študij v oddelek za elektrotehniko z usmeritvami za energetiko, avtomatiko in procesno tehniko Prijave sprejemamo do 5. septembra 1981 EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - poslovni oddelek Studij je organiziran na prvi in drugi stopnji Prijave sprejemamo do 5. septembra 1981 K prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli — izpisek iz rojstne matične knjige — kratek življenjepis — potrdilo o zaposlitvi — izjava o kritju stroškov Studija — 2 fotografiji 4X6 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. / Prijave sprejemamo do 10. septembra 1981 Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem razredu — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi Šolanje je brezplačno Pouk bo organiziran dvoizmensko tako. da se lahko v šolo vključijo tudi tisti, ki delajo v izmenah. TEČAJI TUJIH JEZIKOV Začetni tečaj in tečaji konverzacije angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za delavce iz drugih republik in pokrajin Prijave sprejemamo do 20. septembra 1981 IZOBRAŽEVANJE V IZVENSOLSKIH OBLIKAH — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj poslovne administracije in korespondence — tečaj materialnega knjigovodstva — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj varstva pri delu — tečaj za upravljalce naprav za ogrevanje — tečaj za upravljalce telefonskih central — tečaj za kinooperaterje — tečaj vzdrževanja strojev in naprav — tečaj za upravljalce viličarjev — tečaj tehniškega risanja — tečaj za kontrolorje v proizvodnji — tečaj za snažilke Prijave sprejemamo do 20. septembra 1981 DOPISNO IZOBRAŽEVANJE Skupaj z Dopisno delavsko univerzo UNIVERZUM Ljubljana bomo izvajali programe usmerjenega izobraževanja v kovinarsko predelovalni usmeritvi. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1981 Informacije o možnostih študija in izobraževanja ob delu dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, vsak dan (rasen sobote) od 8. — 18. ure. rn i t Osnovna šola STANE ŽAGAR LIPNICA 64245 KROPA razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. KMETIJSKA ZADRUGA Skorja Loka ponovno objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE ŠPECERIJSKE TRGOVINE GORENJA VAS Pogoj za opravljanje tega dela je dokončana trgovska poslovodska šola ali šola za prodajalce z ustrezno prakso. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge do 15. 9. 1981. Odbor za delovna razmerja v združenem delu Veletrgovina 2IVIL.A Kranj -TOZD Veleprodaja na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: ?KJ^?I9CNI delavec (več delavcev) Pogoji: - osemletka, 1. mesec delovnih izkušenj, poskusno delo JO dni. ^'°nV"° ,™zmerJe se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. rS!?i P"j*ve * dokazili ocenjevanju zahtevanih POf»jey sprejema kadrov- Kranj - Naklo 252 - 'J dni po objavi! DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA V šolskem letu 1981/1982 bo Delavska univerza Škofji organizirala izobraževanje odraslih v naslednjih oblikah: SOLE: — Osnovna šola: za 5.. 6., 7. in H. razred — Tehniška šola strojne smeri: za 3. in 4. letnik — Delovodska šola strojne smeri: za 2. letnik — Delovodska šola avtomehanične smeri: za 2. letnik — Administrativna šola: za 2. letnik — Ekonomska šola: — za 2., 3. in 4. letnik — za računovodske delavce po skrajšanem programu — Upravno administrativna šola: za 3. in 4. letnik TEČAJI: — nemškega, angleškega in drugih tujih jezikov (začetni, nadaljevalni in konverzacijski) — za strojepisje — za krojenje in šivanje — za mak rame — za strojno in ročno pletenje — kuharski tečaji — za varstvo pri delu — za higienski minimum — za skladiščnike — za viličarje — za težko mehanizacijo — za tehniško risanje (I. in II. stopnje) — turistično gospodinjski leča ji za kmečke gospodinje in gc — za turistične delavce ^ — za snažilke — za pisarniško poslovanje — za vodenje poslovnih knjig Po dogovoru organiziramo razne oblike internega izobraževanja ozke profile, funkcionalno usposabljanje vodstvenih delavcev izot zevanje za družbeno-politično delo in samoupravljanje v OZD KS.< in DPO ter izobraževanje za SLO. Prijave in informacije sprejemamo od 1. septembra do 15. i tembra vsak dan razen ob sobotah v pisarni Delavske unh Škofja Loka na PODNU v novem šolskem centru. . ISKRA Industrija širokopo trošni h izdelkov Široka Potrošnja, n. sol. o. TOZD TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV Gospodinjski aparati, n. sub. o. Skorja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. RAZVIJANJE FUNKCIONALNO IN TEHNIČNO TEHNOLOŠKO NOVIH IZDELKOV 2. ZAHTEVNEJŠA ROČNA ORODJARSKA DELA (prosta dva delokroga) 3. NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DFIA 4. VEČ PROSTIH DEL IN NALOG ZA DELA V MEHA1 OBDELAVI, EMAJLIRNICI IN TRANSPORTU Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — višja izobrazba elektro smeri — Šibki tok in tri b»ta izkušenj pod 2. — kvalifikacija orodjarja in štiri leta delovnih izkušenj pod 3. — kvalifikacija strugarja in pet let delovnih izkušenj pod 4. — polkvalifikacija ustrezne smeri oziroma končana osem! in eno leto delovnih izkušenj Kandidati pod točko 1. morajo opraviti predhodni preizkus znai obliki naloge, ki jo dobijo v tovarni. Kandidatom nudimo novo sobno stanovanje. Kandidati pod točko 2., 3. in 4. imajo poskusno dobo po pravilni delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave splošno pravno kadrovskemu sekte 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje » dneh po končanem zbiranju ponudb. Vse informacije lahko dobite v splošno, pravno, kadrovski sektorju tovarne, telefon 81-861 int. 14. Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA. n.sol.o. TOZD PEKARNA KRANJ, Dražgoška 8, n.sub.o. Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi sklepa prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI OBLI KOVANJU TESTA — več izvajalcev Pogoj: poklicna šola pekarske smeri 2 OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL PRI OBLIKOVANJU TESTA — več izvajalcev Pogoj: dokončana osemletka 3. DELO V EKSPEDITU — en(a) izvajalec (ka) Pogoj: dokončana osemletka Od kandidatov se zahteva še: - da imajo urejeno stanovanjsko vprašanje - poskusno delo dva meseca - v proizvodnji je delo dvoizmensko: od 20. do 4. ure in od 4. do It i - v ekspeditu se delo prične v zgodnjih jutranjih urah. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni i objavi kadrovska služba TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 1 SEPTEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLAS! IN OBJAVE 11. STRANO Prodam **1 24-516 rabljen GUMIJAST ČOLN r. EVENRUDE 25 Informacije 16 7750 ■n POHIŠTVO za v dnevno sobo 23-244 popoldan 7965 —m več PRAŠIČEV, primernih za talkin od 20 do 100 k*. Stanonik. 9. Škofu Loka 8082 - S mesecev brejo KRAVO. *** Katarina. Bukovščica 7. Selca SkofjoLoko 8175 8 tednov »tare NEMŠKE O V Pireder. Gorenja van - Reteče i Loka 8176 —i mladinsko sobo. POSTEJO z *•» Gorecan Angela. Mlakarjeva 20. V««-Kranj 8177 *un 7 mesecev brejo KRAVO. La-». Cerklje 8178 •m 2200 kosov klinker OPEKE. •xi5. rjave barve »Ljubecna«. Bi-ftanc. Kranj. Jurčičeva 2. telefon 8179 km dobro ohranjena OKEN8KA -V aMtddjena in dvoje VHODNIH T Kuhar Ludvik. Kranj. Pševska 1 ••-214 8180 dve dobro ohranjeni otroški ICI z jogijem. Zg Duplje 78. 8181 80 BETONSKIH PLOŠČ 40X 40. Smolej - Mizarstvo, Ko-' 'k} 8182 rabljeno plinsko PEČ. Ogled v iem času. Đokovič Nenad. 9. Šenčur 8183 ohranjeno POHIŠTVO za v •obo, prodam. Ogled v ponedeljek L od 18. do 20. ure. Naslov v oddelku 8184 —J SEDEŽNO GARNITURO. Popoldan. Jenko. PraAe 3. Mavčiče 8185 » vrtne KLOPI in VOZ za ftnetnjakov. Pivk. Cegelnka 30, 8186 rabljen globok OTROŠKI VO-tribuna in POSTELJICO. In-»popoldan po tel. 21 -905 8187 n mlado KRAVO, ki bo čez 4 tretjič telila. Grašič Darko. 9. Brezje, tel. 22-221 - intema dopoldan 8188 dobro ohranjen »ZAPRAV •Dvorje 44, Cerklje 8189 - SEDEŽNO GARNITURO TOk dan popoldan. Minov Zvone. —10, Kranj 8190 dva PRAŠIČA, težka po 120 kg 40 ki ter dve KRAVI po izbiri. ,ikto,Sobčeva 17. Lesce 8191 '»vično ceno prodam nov PR-- -K za avto, primerne za razne Prtljage (tudi za srf) »FAPA«. 74-927 8192 n 50 kv. m hrastovega LADIJ-fODA. Naslov v oglasnem od-8193 *PUNTE in BANKINE Cer-« 42-158 8228 .J* PUNTE in BANKINE. Le-J.C*rtJje 8229 •edem tednov staro TELIC-.** M, Cerklje 8230 t7*» BIKCA aimentalca. starega a2J?0v Zalog 22, Cerklje 8231 »ebtve prodam komplet KU-• GraW Aleksander. Trojarjeva 5, b Stražače, tel. 24-724 8232 "t» oonlko POSTELJICO, otroški ^K in komplet opremo za v ko-Telefon 60-921 od 6. do 14. ure. 8233 KUPIM , manjlo KROJAŠKO FIKSIR r*for, 60-855 M* VOZILA - ZASTAVO 101, obnovljeno. JSJ 19?3 Zupanova 6, Šenčur 8030 ^>km CITROEN DS 20. skoraj nov. 'SkofiaLoka 8122 ^S** GOLFA, letnik 1977. Golniftka KJnmj 8125 »2*01 ZASTAVO 1300, letnik 1971, NT*irano do aprila 1982. Olševek 37, N*"* 8127 avto AMI 8, letnik 1971. jR^T« 13. Skofja Loka 8195 >^*dtrn tovorni avto TAM 5000. letnik »li umniiiim tu oKfhni avto. 8196 zamenjam za osebni TJJj«9,Kranj *J» 1.850 sport, neregistriran, prodam S?M Telefon 50-089 8197 ZASTAVO 750. letnik 1975. Zg. Brnik 97 8198 *t«ik 1972. prodam. Telefon 27-329 8199 jg** MOPED tomos APN-4. Koblar fcA>0lbolt 19, Skofja Loka M2O0 * O*1 brezhiben MOTOR za spačka. _ v ^* Ponudbe po tel. 24-396 dopoldan b> 8201 Prodam ZASTAVO 750. letnik Aj*P*irano 00 oktobra. Hribar, C V iS12, Koknca - Kranj 8202 V^S* DIANO. letnik november 1976. CC*" «ni Frlič. Oprešnikova 6. V>5L 8203 VI?"* ZASTAVO 101, generalno ob GOLF J. letnik 1977 prodam Ogled po 14 uri. Tepina. GolniAka 89. Kokrica -Kranj 8211 Prodam obnovljen osebni avto GS duh. letnik 1975. Miia Mesojedec. Jesenice -Koroška Bela. Partizanska 14 8212 R-4. letnik 1975. dobro ohranjen, ga ražiran. ugodno prodam Ogled pri Za-veljcina. Jesenice - Koroška Bela. Koroška pot 1. vsak dan popoldan 8213 R-12. letnik 1976. prodam po ugodni ceni. Ogled možen vsak dan. Cund, Bohinjska Bela 94 9214 Kupim enostanovanjnko HlSO. takoj vseljivo. po motnosti z vrtom v okolici Trtic ali Kranja. Plačam v gotovini / devizami Ponudbe na naslov: Mirt Tatjana. Fužinska nI 1. Tr*ič 8220 ZAPOSLITVE ZASTAVO 101, X*)? Ogled v popoldanskih urah. Gradnikova 3. Kranj, tel 23-837 8204 prodam ZASTAVO 750. letnik VS^^P Beanica44 8205 VS^"* PZ-i.mn utnik i PZ-1300, letnik 1972, potrebno V '^•Popravila, celega ali po delih; JV^!^0 LTH, 380-btrsko v SK^Tekrfon 80-880 8206 LADO 1600, staro 1 leto. Gol * i* Kokri«-Kranj 8207 *■ ZASTAVO 101 lux. letnik T^084.75-7O7 «208 * rttačne rezervne dele za R-12. ^Koraanakall 8209 i ZASTAVO 101, letnik 1973, b«dk. Pajfar, Bodelče 38. Bled 8210 STANOVANJA! STANOVANJE išče mlad par brez otrok v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Predplačilo 8039 Stiriaobno STANOVANJE in GARAŽO v Kranju, prodam. Informacije po tel. 064-26-240 8158 Dvosobno STANOVANJE (53 kv m) v bloku, vseljivo čez 1 leto in garažo, prodam. Delno plačilo tudi s kreditom Kastigar. Pristava 69/a. Tržič. Informacije dopoldan po tel. 26-961 8214 Mirna bodoča zakonca iščeta enosobno stanovanje. GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Miren par 8215 Iščem enosobno STANOVANJE s kuhinjo. Po službi pomagam pri delu. Emil Sala. Medetova 1. Kranj 8216 Mlad par rtče enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Medicinska sestra 8217 Zamenjam družbeno GARSONJERO (21 kv. ml s centralnim ogrevanjem in toplo vodo za dvosobno ali večje STANOVANJE na območju Planine v Kranju, lahko tudi brez centralne. Ponudbe pod: Zamenjava 8218 Mlada družina brez otrok išče STANOVANJE. Vnaprej plačajo 50.000 din Kondič Stojan. Tončka Dežmana 10. Kranj 8219 I POSESTI j Kupim HISO ali začetno gradnjoj Plačam v devizah. Ponudbe pošljite pod šifro: Bližnja okolica Kranja «H4 Žensko osebo zaposlimo za dela v kuhinji Penzion »GRIČ« - Tupaliče 32. Preddvor * 8221 Sprejmem delo na domu. po možnosti navijanje ali spajkanje. Naslov v oglasnem oddelku. 8222 Iščem kakršnokoli honorarno delo. Na razpolago imam prostor za delavnico. Naslov v oglasnem oddelku. 8223 Nujno iščem dekle za pomoč v kuhinji. Nastop službe takoj. Ostalo po dogovoru. GOSTILNA »MAJDNEK« Lesce. Alpska c 41. tel 75-660 8224 OBVESTILA SERVIS za čiščenje »tepihov«, tapi-somov in itisonov! Čistim v zasebnem in družbenem sektorju. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 7252 Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila za POPRAVILA PRAL NIH STROJEV po tel 42-052 osebno pri telefonu od 7. do 8. ure. JAGODIC. Vopovlje 19. Cerklje 7470 OSTALO Preklicu jem besede, ki sem jih govoril zoper Franca POTOČNIKA iz Kamne gorice 45. GASPERSIČ Marjan. Kropa 94 8226 Za oktobrski gorenjski sejem odstopim polovico razstavnega prostora (8 kv. m). Ponudbe pod: Sejem 8227 ZAHVALA Zahvaljujem se miličnikom Postaje milice Kranj, ki so s hitro in učinkovito akcijo našli moj ukradeni moped. Tomaž POTOČNIK, Struževo 47/b, Kranj 8225 TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska c. 34 objavlja prosta dela in naloge 1. ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE 2 REZANJE, ADJUSTIRANJE IN ZLAGANJE ROBCEV 3. ČIŠČENJE PROSTOROV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. - pod. 2. -pod. 3. - dokončana poklicna šola Šiviljske smeri učene šivilje z 2 letoma delovnih izkušen j dokončana osemletka in priučitev dokončana osemletka ali pn- Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. Privlačno Zbiljsko jezero k Dolgoletna prizadevanja turističnih delavcev in krajanov Zbilj so pripomagla, da je Zbiljsko jezero vse bolj obiskano. Urejena obala, dovolj sprehajališč ter urejena pešpot ob jezeru od Elektrarne do turističnega doma, privablja številne obiskovalce Na voljo iim je tudi 24 čolnov za izposojanje. Ura vožnje velja le 40 dinarjev na osebo. Tako so čolni predvsem ob koncu tedna polno zasedeni. . Na obali jezera se vsak dan nabere tudi veliko ribičev, s katerimi pa turističi delavci niso preveč zado voljni, saj jim onesnažujejo obalo Čeprav so spomladi s pomočjo šolarjev obalo in okolico temeljito očistili, pa se je nabralo spet precej nesnage. Številni obiskovalci pogrešajo tudi avtobusno zvezo z Zbiljami, saj se- daj morajo od Medvod naprej peš. Razen tega tudi še ni urejena pešpot ob cesti, da bi bila zagotovljena varnost. Ob koncu tedna ie na obali redno poskrbljeno za ples na betonski plošči kjer so se zvrstili številni znani ansambli, med njimi je največ uspeha požel ansambel Sibila. S prireditvami so poživili turističi utnp, prizadevni turistični delavci pa ga želijo popestriti še z nastopi domačih godcev, plesalcev, igralcev V okviru petletnega programa nameravajo še obogatiti turistično po nudbo. Načrtujejo izgradnjo rekrea cijskega centra, kjer bodo že prihodnje leto uredili obalo m Dostavili sanitarije. Pričakujemo lahko, da bodo nove rekreacijske površine privabile še nove obiskovalce. Včeraj so v Ljubljani odprli 27. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem VINO 81 Vinska Ljubljana Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani od 31. avgusta do 6. septembra bo predstavljenih rekordnih 1665 vzorcev pijač — 520 razstavljavcev iz 25 držav — Sejem tudi za manjše žepe Ljubljana - Spet je tu sejem, ki , je menda najprivlačnejša prireditev za Slovence — vinski sejem v Ljubljani. 80.000 obiskovalcev so zabeležili lani. pred petnajstimi leti. ko je bila prireditev še bolj nova (in ko so bile cene zmernejše), pa preko 100.000. Vendar organizatorji letos pričakujejo velik obisk, saj imajo tokrat od vseh sejmov največ pokazati, oziroma dati na poskušnjo. 29 priznanih strokovnjakov — enologov iz 15 držav je od 6. do 29. julija opravilo ogromno in zahtevno delo: ocenili so 180 vzorcev alkoholnih pijač iz 15 držav. 1422 vzorcev vin iz 24 držav in 63 vzorcev brezalkoholnih pijač iz 3 držav. Jugoslovani smo v njih zastopani s 116 vzorci alkoholnih pijač, 317 vzorci vin in 58 vzorci brezalkoholnih pijač. Tudi letos so se naši vinogradniki dobro odrezali, saj je bilo našim alkoholnim pijačam podeljenih 46 medalj, od tega 3 šampioni, in 68 srebrnih medalj. Za vina smo dobili 28 zlatih medalj, od tega enega šampiona, 58 zlatih in 15 srebrnih medalj. Za brezalkoholne pijače smo dobili 25 zlatih medalj, od tega 8 Grand prix in 18 srebrnih medalj. Število vzorcev pijač, poslanih z vseh koncev sveta v Ljubljano, ki vsako leto raste, zgovorno priča, da ugled ljubljanskega vinskega sejma v svetu raste. Tudi tokrat je vse za pokušino pripravljeno v paviljonu Jurček. V vinoteki v Jurčkovi kleti boste lahko tudi letos kupili jugoslovanska vina in naravne žgane pijače. Preko 400 vrst vin in žganih pijač imajo pripravljenih. V osrednjih razstavnih prostorih .sejma bodo razstavljena vina. alkoholne in brezalkoholne pijajče ter mineralne vode. v hali B in zunaj pa bo razstava opreme, strojev in vsega drugega, kar potrebujejo vinogradniki in vinarji. V času sejma bo organiziranih tudi vrsta strokovnih srečanj. Seveda pa bo poprečnega obiskovalca najbolj zanimalo, kje bo poleg dobre kapljice lahko tudi kaj dobrega prigriznil. Za letos pravijo, da bo vsa Ljubljana dihala s sejmom. Gostinci so se nanj dobro pripravili. Tudi cenejše jedi se bo dalo dobiti na stojnicah, ki bodo na gosto postavljene po sejmu, po Čopovi, Nazorjevi ulici, ob Ljubljanici in drugod. Vseh vrst specialitete obetajo: od piščanca po ptujsko, vola na ražnju v sredo in petek popoldne, do primorskih specialitet kot je jota, divjačina s polento, primorski štruklji. pa seveda vse od rib naprej na žaru. Tudi za zabavo bo poskrbljeno. Na razstavišču bo v dneh vinskega sejma igralo 5 narodnozabavnih ansamblov in godba na pihala. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure, degustacije v Jurčku od 11. do 21. ure, gostinski prostori pa do 24. ure. Vstopnica, ki velja tudi kot bon za eno pokušino v Jurčku. stane 40 dinarjev, za bon za 4 pokuSine pa boste odšteli 30 dinarje. D. Dolenc Vodovod na Golem brdu — Na Golem brdu teče obsežna akcija iz-, gradnje vodovoda. Po projektu STC, tozda Nizke gradnje, bodo uredili zajetje iz Ovčakovega studenca, napeljali 2.100 metrov primarnega omrežja, zabetonirali so že rezervoar za 50 kubičnih metrov vode. Bodoči porabniki vode sami financirajo izgradnjo vodovoda, računajo pa, da oodo s prostovoljnim delom opravili dve tretjini dela, tako da jih bo skoraj 4-milijonska investicija veljala le tretjino. Voda bo v približno sto hiS pritekla še letos. Omeniti pa velja, da bodo poleg pitne vode vaščani bogatejši tudi za požarni bazen, kar bo v mnogočem izboljšalo požarno varnost, —fr ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene. mame. stare mame. sestre in tete IVANKE ŠMID roj. Kokalj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem za pomoč v težkih trenutkih za izrečeno sožalje in darovane vence in cvetje, kakor tud vsem ki ste jo v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. Pose* ^zahvala g. župniku za lep pogreb in zdravnikom: dr. Rojčevi. dr Dražicu, dr. Čehu, dr. Zaletelu, dr Resmanu in dr. Jensterlovi, ki so ji lajšali trpljenje. ŽALUJOČI: mož Jože. sin Jože s hčerko Mojco, sestra Micka, nečak Janko m brat Francelj z ženo Pavlo Koroška Bela, Ljubno, Otoče, 28. avgusta 1981 Na sobotno otroško veselico ZIV-ZAV 81. ki je bila v Stražišču nad šempeterskim gradom. se je ob rumeno označeni poti že dopoldne zgrinjala tisočglava množica otrok Nepregledne vrste obiskovalcev pa tudi Se popoldne ni bilo konec, saj je prva otroška veselica vabila s šaljivim programom in pravo zabavo za mlade nadebudneže. Kranjska Zveza kulturnih organizacij, ki je prireditev pripravila, je k sodelovanju povabila skupine otrok iz vrtcev, ki so pripravili pravljico, lutkarja Cveta Severja. pevko Neco Falk, skupino Hazard, slovensko alpsko reprezentanco, nepogrešljiva humorista Tofa in Rifleta. Mita Trefalta z njegovimi domislicami za šaljiva tekmovanja, in folkloriste. Izvedbo so prevzeli gasilci, taborniki in mladinci iz Stražišča. Vso stvar je peljal naprej Andrej Sifrer, čigar je tudi ideja o tovrstni prireditvi. Na odru je vseskozi potekal program, prirejen zahtevnim interesom najmlajšega občinstva, na veselici pa je bilo tudi vse, česar običajno na veselicah ne sme manjkati: kegljanje, tokrat za medvedka, z vsakoumo razglasitvijo rezultatov in podelitvijo dobitkov, srečelovov z vsemi polnimi zadetki, »ribolov« za majice in podoben nenavaden ulov. pa seveda »šank« s kokto in sadnim Andrej Sifrer tokrat ni navduševal le z miškami in Martinovim lulčkom. pač pa je bil nekakšna »rdeča nit* veselice nad šempetrskim gradom. sokom, ki so ga kot na vseh veselicah tudi v Stražišču kar naprej vneto podpirali. Vse mogoče usluge, z vrtiljakom in oranžado vred, je bilo moč plačati z žetonom, ki so ga starši kupili pred vhodom. Zanje je bilo sicer precej tesno in marsikdo zaradi gneče ni prišel na svoj račun. V okrenčevalnem gaju nad priredit- »Ribiču so vneto namakali trnke. Med programom ribe sicer niso nič *°//J** prijemale, v odmorih pa je bil kljub gneči bogat ulov. Mali ribiči so se potem po vzoru svojih očetov postavljali pred prijatelji, kooooliko so ujeli. V Stražišču ni šlo za prave nbe, pač pa za majice in športne čepice. Na taborni ogenj so že ob desetih pristavili krompir. Sem in tja je kak mimoidoči poskrbel, da se kosilo ne bi prismodilo. IN TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ PRIREJATA XTII.TR ADICION A LNO ŠUŠTARSKO NEDELJO SOBOTA, 5. september Od 1 0. dO 20. Ure razstava obutve peko v paviljonu nob Ob 1 7.30 in 1 9.30 predstavitev življenja v čevljarski delavnici Ob 18. in 20. Uri modni reviji obutve peko NEDELJA, 6. september ob 8. uri od 8. ure dalje koncert pihalnega orkestra ŠUŠTARSKi SEMENJ« na Trgu svobode Od 8. dO 1 7. Ure . razstava obutve peko Ob 9.30 in 1 1 .30 predstavitev življenja v čevljarski delavnici Ob 1 0., 1 2. in 14. Uri modna revija obutve peko Ob 1 0. Uri ' nastop folklore Od 1 5. do 23. ure velika šustarska veselica Ves dan je odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju. TRŽIČ VAS PRIČAKUJE! venim prostorom so postregli tudi staršem, ki so tod čakali na svoje male spremljevalce. Veselica, ki je do napovedane pete ure nikakor niso mogli zaključiti, saj je delovna sobota veČini staršev šele kasno omogočila spremstvo otrokom na prireditev, se je zavlekla še v pozne popoldanske ure. D. Zlebir GLASOVA ANKETA Spomini na vojne dni Borci in aktivisti sestavljene organizacije slovenskih železarn, ki združujejo osem delovnih organizacij in zaposlujejo 18.(XX) delavcev, se vsako leto srečajo, se pogovorijo b svojem življenju in težavah. Vsako leto organizira srečanje izmenoma ena izmed delovnih organizacij. Letos so bili organizatorji jeseniški železarji. ki so pripravili srečanje v lepem vremenu v osrčju gozdov Mežakle na Ravnah Treba jim je priznati, da je bilo srečanje odlično organizirano, prireditveni prostor pa je bil zgledno izredno lepo in okusno okrašen. Med udeleženci prireditve so bili tudi nekdanji borci in aktivisti, ki so bili ali so še zaposleni v teh gorenjskih delovnih organizacijah, ki sodijo v sestavljeno organizacijo slovenskih železarn: jeseniški železarni. Plamenu v Kropi in leski Verigi. Pogovarjali smo se z nekaterimi ter tudi z gostom na srečanju, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. ga udeležujejo tudi mladi T pripovedovanj starejših s cev lahko veliko izvedo o dneh borbe in naše revolucije pomembno je, da bodo s sreč kasneje nadaljevali. Letošnja ganizacija na Ravnah je izn organizatorji zato zaslužijo pohvalo.« Lutkar Cveto Sever je že stari zna nec kranjske otročadi. Zato ni čudno, da se do improviziranega lutkovnega odra, kjer je izvajal »Zgodbo o vremenu* režiserja in scenografa Saše Kumpa, kar ni bilo moč prebiti. Tavčarjevi dnevi v Poljanah V Lipej Kolenik, podpredsednik Zveze koroških partizanov: »Takšnih srečanj borcev in aktivistov se izredno rad udeležujem, tokrat sem prišel skupaj s prijatelji iz železarne Ravne. Zame je vsako tako srečanje velikega pomena in za vabilo sem hvaležen in vesel. Srečanje borcev in aktivistov slovenskih železarn je tudi za zamejske partizane velik praznik. Pomembno pa je predvsem to, da se srečajo, da obudijo spomine iz zadnje vojne, se pogovorijo. Letošnje srečanje na Mežakli je nadvse prisrčno in zadovoljen sem, da sem se ga udeležil.« Tone Svetina, borec in vojaški vojni invalid, zaposlen je bil 22 let v jeseniški Železarni: »Srečanje železarjev, borcev in aktivistov, je koristno, tudi zato, ker ni le srečanje borcev, temveč se Ignac Zupan, borec in vist, dolgoletni delavec v skem Plamenu: »Aktivist prvi dve leti vojne, leta I! sem bil borec Cankarjevega ljona, nato pa sem konec dočakal na Dolenjskem v karjevi brigadi. Dolga teta delal v Plamenu v Kropi, v ljami, doživel hude gospo Čase, še posebej tedaj, pred ko je bilo težko dobiti delo. čanj borcev slovenskih se udeležujem zadnja štiri in zadovoljen sem, da se tako srečujemo in se spominja nekdanjih dni. Vedno mani je in vedno bolj smo veseli obrazov in obujanja s| na leta vojne.« D.Sedr Oživljena pisateljeva pripoved Kulturnoumetniško in turistično društvo, ki nosita ime dr. Ivan Tavčar sta ob 130-letnici pisateljevega rojstva pripravila bogat spored prireditev z naslovom Tavčarjevi dnevi — V nedeljo so odkrili spominsko ploščo na Kosmovi hisi, v kulturnem domu je odprta razstava Tavčarjevih del, zvečer so se predstavili domačini z Večerom Tavčarjeve besede — V soboto ob 19. uri bo na sporedu monodrama Šarovčeva sliva, v nedeljo ob 18. uri pa drama po motivih Visofike kronike Hudič in angel v režiji Igorja Torkarja rojstni hiši pri Kosmu v Poljanah literarna zgodovinarka dr. Marja Borštnikova. V nadaljevanju je spregovorila o Tavčarju kot pisatelju, njegovih delih in njegovem mestu v slovenski literaturi. Mladinci so pripravili izbor iz njegovih del, oktet Blegoš pa je zapel nekaj pesmi. Prisrčna slovesnost ob Ko-smovi hiši, ki je privabila številne obiskovalce ne samo iz domače doline, temveč od blizu in daleč, se je sklenila z odkritjem spominske plošče, ki bo obiskovalcem pripovedovala o rojstnem dnevu in dnevu Dr. Marja Borštnikova je sprega- smrti velikega rojaka. varila o življenju in delu dr. Ivana , £ kulturnem domu ie bil zatem Tavčarja. večer Tavčarjeve besede, ki so ga Poljane — »Prvič sem se z Visokim in Tavčarjevim imetjem seznanila kot študentka, ko smo semina-risti obiskali Poljansko dolino in nas je njegova vdova popeljala v skrbno urejeno Tavčarjevo sobo v visoškem dvorcu, kjer je zbrala in uredila moževa dela in rokopise. Ko sem se po vojni vrnila v ta kraj, so me sprejeli opuščeni zidovi, brez sledov, da je tam živel in delal eden naših največjih pripovednikov vseh časov. Danes je tam razvalina, toda o tem naj sodijo drugi, mi pa se bomo vsi skupaj spominjali Poljancev, ki ohranjajo bogastvo Tavčarjeve besede ter Mance, gospodinje pri Kos-movih, rojstnem domu dr. Ivana Tavčarja.« Tako je začela govor ob odkritju spominske plošče na Tavčarjevi pod režijskim vodstvom studenta Andreja S u biča skupaj mladinci in starejši so nekdaj desetletje za de predstavljali Cvetje v jese*J druga domača dela in je sezone, da se ne bi preds dvema ali tremi deli. N< bila Kovačeva Barba kot LiK*J Podboštar kot Presečnik in kova Pavla kot njegova žen Demeničev Jože, ki se je najstih letih vračal iz Gn._ Znidarjev Frenk s pripovedjo lekovi Nežiki. Pred predstavo je o Tavčtf* Tavčarjevih dnevih in prizadel, Poljancev za ohranjenje piN*jJ dediščine spregovoril predsedr> činske skupščine Viktor Zakel' * Poljancem čestital k bogatem*1 gramu in jim zaželel še ' uspehov. V mali dvorani kult doma pa je na ogled razstav« carjevih del, ki so jo pripravi}: delovanju s škof jeloškim muie*^ Tekst in slike: L. Bogataj Mladinci in starejši igralci so skupaj pripravili večer Tavčarjeve besede