GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT.13 LETO XXIII. KAMNIK, 11. JULIJA1983 Praznik v znamenju bitke za stabilizacijo Letošnje praznovanje ob- činskega praznika bo v zelo zaoštrenih gospo- darskih in družbenih razmerah, tako doma kot v svetu. Še ve- dno ni vidnejših znamenj, da bi moglo priti kaj kmalu do hi- trejšega izboljšanja. To ne po- meni, da so razmere brezupne. Vemo namreč, kaj nam je sto- riti, da se borno izkopali iz go- spodarskih in drugih težav. Zdaj gre zato, da zberemo vse moči in povećamo voljo in od- govornost za uresničevanje na- log. Nekateri podatki nam omogočajo napoved, da bi mo- gli tja do konca tega desetletja ustvariti dobre pogoje za hiter ekonomski in družbeni vzpon. Zato bo praznovanje našega občinskega praznika še posebej pomembno. Tako, kot že vrsto let, se ob njem vračamo v spo- minih nazaj v leta 1941-1945, v čas vstaje in narodnoosvobo- dilne vojne ter socialistične re- volucije. To je bil čas, v kate- rem smo bili obsojeni na uniče- nje, a smo vzdržali, saj srno imeli dovolj pogumnih ljudi, ki jim ni bilo žal življenj, ko so se uprli osvajalcem in s tem ohra- nili našo samostojnost in neo- dvisnost. Prvi žrtvi tega junaškega de- janja sta bili na Kamniškem in ćelo na Slovenskem Anton Mi- klavčič in Dominik Mlakar, ka- terih življenji sta ugasnili pod streli okupatorja v noči med 27. in 28. julijem. Ta datum smo določili za praznovanje občinskega praznika. Vsako leto smo praznovali ta dan s posebnim občutkom od- govornosti do tega dogodka in časa narodnoosvobodilne voj- ne, zakaj v njem vidimo merilo odnosa tuđi do naše prihodno- sti. Letos pa bo to potrebno storiti še z večjo močjo, saj so čaši zelo te|ki in prav terjajo od nas, da se v mislih vračamo v ta čas, da bi v njem mogli okrepiti svojo moč, zlasti mo- ralno, za odgovornejše obnaša- nje do naših nalog gospodarske stabilizacije. Ravno zastran te- ga- imamo največ težav. Zato bo treba zaoštriti odgovornost na vseh področjih, zlasti tisto zavestno, ki izhaja iz naše no- tranje pobude in ne le tisto, ki prihaja kot zunanja prisila. Uresničevanje gospodarske stabilizacije danes ni nič manj usodnega pomena, kot je bil "arodnoosvobodilni boj, za ka- terega smo žrtvovali veliko dragocenih življenj. Če bitko 2a stabilizacijo zgubimo, zgubi- mo z njo tuđi neodvisnost in samostojnost. Od tod torej to- liko velikih besed o gospodar- ski stabilizaciji. Bitko za stabi- lizacijo tedaj moramo z vso od- ločnostjo in vztrajnostjo vzdr- žati. Toda bitka za stabilizacijo Pomeni več dela in boljšega de- la, torej večjo proizvodnjo in tuđi razumnejšo porabo ustvar- jenega družbenega bogastva, tako za splošno, skupno, inve- sticijsko, kot tuđi osebno, saj je več kot na dlani, da življenjske- ga standarda zdaj ni moč dvi- govati. Še več, veliko bo treba storiti, da bi ohranili sedanjega. Trpke so te besede, a drugih ni moč uporabljati v teh težkih razmerah doma in v svetu. Bitka za stabilizacijo gospo- darstva mora seči na vsa po- dročja družbenega življenja, v vsako delovno organizacijo, v vsako krajevno skupnost, v ob- čino kot celoto in seveda v ce- lotno našo družbo. Žal zastran tega nismo zadovoljni, saj je vse preveč primerov, ko se ne- kateri obnašajo drugače, rekli bi nestabilizacijsko. Zlasti pa smo mnogo premalo učinkoviti v uresničevanju izvoznih načr- tov, posebej tistih, ki določajo obveznosti izvoza v države s konvertibilno valuto, zaradi če- sar nam manjka deviz za plači- lo dolgov, za nemoteno proi- zvodnjo, ki potrebuje materia- le iz uvoza ter za nekatere dru- ge nujne potrebe, denimo za potrebe zdravstva, izobraževa- nja itd. V naši občini je v prvih petih mesecih letošnjega leta doseglo gospodarstvo le iansko raven izvoza za to obdobje. To- da razmere nišo v vseh delov- nih organizacijah enake. Med tistimi, ki so dvignile proizvod- njo kar za 10%, sta delovni organizaciji »Utok« in »Meni- na«. Zlasti Utok, ki ima hude težave z reprodukcijskim* ma- teriali, zares razveseljuje s svo- jo proizvodnjo. Res je, da ima- jo nekatere delovne organiza- cije nekaj objektivnih težav, zavoljo česar ne dosegajo s pla- nom določene proizvodnje, a je vendarle treba resnici na ljubo povedati, da nekaterim slabim , rezultatom botrujejo različne oblike subjektivnih razlogov. Med njimi so pogosti skaljeni medsebojni odnosi, ki vodijo do površnega dela, do nedela, slabega izkoriščanja delovnega časa, do slabe organizacije de- la, do pomanjkanja motivov za boljše delo, saj se enako vre- dnoti dobro in slabo delo itd. Med subjektivnimi slabostmi je tuđi slaba izkoriščenost in ce- njenost znanja ali pa botruje temu neznanje, saj je dosti pri- merov, da so sprejeti za oprav- ljanje delovnih opravil ljudje, ki jih ne znajo itd. Vse to vodi do slabih delovnih uspehov. Da bi vse to pokrili, se v takih oko- ljih začno opirati na zviševanje cen proizvodom, kar v bistvu pomeni preložitev negativnih posledic slabega dela na rame- na drugih delavcev. Pri tem se- veda ne mislim, da to počno vsi, ki imajo denimo izgubo. Nekateri imajo res nizke cene, ki jih ne morejo popraviti zara- di administrativnih ukrepov, ki tuđi spremljajo stabilizacijo. Ne bo pa dolgo, ko bodo ti ukrepi prenehali veljati in tedaj bo trg odločal o nagrajevanju dobrih in uspešnih in hudo pri- zadel slabe gospodarje z nizko produktivnostjo dela. Na to bo treba že danes misliti, d% ne bi bili nekateri na to nepriprav- ljeni. Drugi, za našo občino izre- dno boleč problem, je resno zaostajanje izvoza za planira- nim in ćelo lani že doseženim. Zna se zgoditi, da bo to naše gospodarstvo neposredno ali vsaj posredno hudo.prizadelo. Za uvoz reprodukcijskega ma- teriala moramo zato najemati dodatna posojila bank s kon- vertibilnega področja pod hudo težkimi pogoji, ki bodo tako ali drugače prizadeli gospodar- stvo. Težke gospodarske razmere bodo močno pritisnite tuđi na skupno porabo, kjer je mnogo nakopičenih težav. Zdravstvo denimo nujno potrebuje boljše prostorske pogoje za svoje de- lo. Toda ražen samoprispevka nimamo dodatnih virov, ki bi omogočili uresničitev načrtov, ki smo jih delali ob uvedbi sa- moprispevka, saj smo računali na pomoć regije. Ukrepi go- spodarske stabilizacije so vse to zavrli in sedaj bo na nas vseh občanih, da poiščemo vsaj tako rešitev, ki bi za nekaj časa izboljšala materialne pogoje zdravstva. Sedanji trenutek je tak, da je celotna izgradnja zdravstvenega doma za več let odmaknjena. Nič manjše teža- ve nas ne pestijo na področju šolstva. V Komendi, denimo, resno trka na vrata tretja izme- na pouka. Podobno v Nevljah. Tuđi na področju razvoja kul- turne dejavnosti razmere nišo ■ zadovoljive itd. Zaostrovanje razmer v go- spodarstvu je hudo prizadelo družbene dejavnosti. Zgodilo se je tedaj tisto, kar smo več- krat govorili, da so previsoke, oblike pprabe zmanjševale re- produktivno sposobnost gospo- darstva. Zdaj je prišel trenu- tek, ko so se stvari obrnile. Vse to bi morali upoštevati, ko bo- rno snovali nove nacrte razvoja občine. Ćelo sprejem srednje- ročnega nacrta smo preložili na seje zborov skupščine, ki bodo v jeseni, zakaj vse, kar smo v njih snovali, bo potrebno po- novno pretehtati glede na spo- sobnosti gospodarstva. Nekateri so še sedaj veliki optimisti in mislijo, da je treba prav zdaj -izpolniti vse potrebe in želje, ne da bi upoštevali go- spodarske razmere. To smo včasih res »uspešno« delali, a zdaj za to početje plačujemo velik davek. Možnosti našega razvoja, hitrega ali počasnega, so v naših rokah - v delu! Naj bo zato letošnje prazno- vanje občinskega praznika te- meljit razmislek p našem delu, odgovornosti in o resničnem razvijanju socialističnih samou- pravnih odnosov, zakaj v njih je izvor novih * rednot življenja in dela, kar je za izhod iz go- spodarskih težav predpogoj ter hkrati porok resničnega sociali- stičnega razvoja naše družbe, zakaj ta razvoj mora biti v ro- kah samoupravno organizira- nih delovnih ljudi. Vsem občanom naše občine čestitam za praznik z najboljši- mi željami za uspešno prema- govanje težav, ki so pred nami. Želim, da jih ne gledamo kot brezupne, temveč le kot težave, ki terjajo od nas dodatne de- lovne napore za rešitev. MAG. IVAN JUSTINEK predsednik Skupščine občine Kamnik Program prireditev v počastitev praznika občine Kamnik - ju lij 1983 NEDELJA, 17. julija, ob 9. uri Veliki nagradni šahovski brzoturnir za prehodni pokal SO Kamnik v prostorih ŠK Komenda TOREK, 19. julija, ob 19. uri Slavnostna seja ob 90-letnici Planinskega društva Kamnik v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku ČETRTEK, 21. julija, ob 20.30 Predvajanje jamarskih filmov za kavarno Veronika v Kamniku PETEK, 22. julija, ob 9. uri Slavnostna seja občinske skupščine v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku, kjer bo v avli pred večnamenskim prostorom tuđi razstava »Titova srečanja s Kamnikom« ob 15. uri Odprtje prodajnega centra v Arboretumu Volčji potok ob 20. uri Tradicionalni miting na Titovem trgu v Kamniku SOBOTA, 23. julija, ob 11. uri Odprtje planinske koče na Kamniškem sedlu ob 8. uri Odprto prvenstvo Kamnika v tenisu na teniškem igrišču v Kamniku ob 9. uri Turnir trojk v odbojki na zunanjem odbojkarskem igrišču v Kamniku N^DEUA, 24. julija, ob 14. uri Kasaške tekme za pokal Kamnika, preskakovanje ovir za memorial Alenke Žnidar na hipodromu v Komendi ob 15. uri Odprtje doma varnosti in zaščite v Kamniku ob Steletovi cesti, s tovariškim srečanjem; ob 14. uri pa bo zbor gasilcev, članov civilne zaščite, narodnih noš pred gasilskim domom v mestu; ob 14.30 parada gasilcev skozi mesto do novega doma varnosti in zaščite TOREK, 26. julija, ob 18. uri Koncert godbe Ljudske milice iz'Ljubljane na Titovem trgu v Kamniku SOBOTA, 30. julij ob 15. uri Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici V okviru praznovanja bo trgovsko podjetje Kočna julija pričelo gradnjo samopostrežne prodajalne v Nevljah. Z UDELEŽBO NA PRIREDITVAH POČASTIMO NAŠ PRAZNIK! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBCINE KAMNIK Pridobitve za občirtski praznik Tuđi letos borno občinski praz- nik - 27. juli] počastili s številni- mi kultumimi in športnimi prire- dirvami. KSjub težavnejšemu go- spodarskemu stanju, ki terja naj- večjo omejitev negospodarskih investicij, bomo letošnji praznik obogatili z nekaterimi pomemb- nimi pridobirvaroi, ki so sadovi dolgotetnih prizadevanj in rudi prostovoljnega dela. Ob 90-letnici kamniškega Pla- ninskega društva se je uresničila dolgoletna želja, da bi na Kamni- škem sedlu zgradili nov planinski dom. Čeprav je gradnja potekala ob pomoći širše družbene skup- nosti, so največ prispevali mnogi člani PD z več tisoč urami pro- stovoljnega dela, nesebično pa so pomagale tuđi nekatere kamni- ške delovne organizacije. V no- vem domu je okrog 120 ležišč in 100 sedežev v gostinskem pro- storu. Ob boljši ponudbi na sedlu lahko pričakujemo še mnogo več obiskovalcev, ki jih bodo izkuše- ni planinci vodili tuđi na mnoge organizirane izlete v Kamniške planine. Kočo bodo slovesno od- prli v soboto, 23. julija. Druga pomembna pridobitev je Dom varnosti in zaščite ob Kovinarski cesti na Perovem. Le- tos bodo odprli prvi del doma, ki bo namenjen gasilski dejavnosti. Tu bo dežurna soba, garderobe, sanitarije, garaže za gasilska vo- zila s pralnico in mehanično de- lavnico ter prostor, kjer bodo polnili ročne gasilske aparate. V gornjem nadstropju bodo tuđi stanovanja za gasilce in njihove družine. Tako bodo imeli boljšo in cenejšo dežurno službo. Poleg tega bodo v domu tuđi društveni prostori s predavalnico, kar bo zagotavljalo boljše pogoje za vzgojo in izobraževanje mladih gasilcev. Predračunska vrednost doma je porasla za okrog 14 mi- lijonov dinarjev, kajti v prvotno izgradnjo ni bila vključena zuna- nja ureditev, skupna kotlovnica in poglobitev električnega kabla. Izvajalec, gradbeno podjetje Graditelj, je že najel posojilo, ki ga bo investitor vračal. Gotovo bo zanimiva tuđi po- sebnost, ki jo je za letošnji praz- nik občine pripravu 30-članski delovni kolektiv Arboretuma iz Volčjega potoka. V novem pro- dajnem centru bodo kmalu na- prodaj najrazličnejše rastline, kasneje pa tuđi vse ostalo, kar potrebujemo za urejanje vrtov, parkov in krajine. Prodajalna, ki bo samopostrežnega tipa, bo prvi, tako temeljito urejen rast- linski prodajni center v ožji in širši domovini. Direktor Miha Ogorevc sicer meni, da je pri njih nastat pro- blem v tem, ker sta se začeli me- šati gospodarsko in kulturno po- .dročje, vendar je to očitno posle- dica potreb in razmer. Kasneje bodo verjetno prodajni center preimenovali v prodajni salon, saj načrtujejo odprtje galerije za umetniške razstave. Investicija, ki jo bo v celoti pokril Arbore- tum z lastnimi sredstvi, bo veljala okrog 10 milijonov dinarjev. De- lavci Arboretuma so sami nare- dili drenažo na zamočvirjenem zemljišču in obdelali teren. Sami pa bodo primemo uredili tuđi okolico. MIRA JANČAR Koča na Kamniškem sedhi. Vsem delovnim ljućem in občanom čestitamo ob dnevu vstaje, 22. Juliju in prazniku občine, 27. Juliju občinske družbenopolitične organizacije, občinska skupščina, izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana 2 KAMNIŠKI OBČAN / 11. JULIJA 1983 Letošnja občinska priznanja Zbori obcinske skupšćine so na junijskem zasedanju odlučili, da bodo ob tetošnjem praz- niku obdne, 27. Juliju, priznanja prejeli nasled- nji posamezniki in organizacije: ZLATA PLAKETA OBĆINE KAMNIK se podeli: PLANINSKEMU DRUŠTVU KAMNIK, najstarejšemu telesnovzgojnemu društvu na ob- močju občine Kamnik za 90-letno široko razve- jano društveno delo. dr. ALBERTU ČEBULJU, rednemu univer- zitetnemu profesorju za izredne dosežke in de- lovne uspehe na področju inovacij in elektrote- hnike ter dolgoletno uspešno delo na področju zborovskega petja, še posebno v »LIRI«. TONČKIMAROLT, za pomembno kulturno prosvetno delo za ohranitev slovenske ljudske glasbe in plesa ob njeni 90-letnici SREBRNA PLAKETA OBČINE KAMNIK se podeli: SILVI DROBNIČ, posmrtno, za več kot 20- letno izredno aktivno družbenopolitično delo, še posebno v izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik ter uspešno delo v delovni organizaciji Svilanit. ALOJZU KORATU, delavcu Kemijske in- dustrije »Kamnik«, za izredno aktivno družbe- nopolitično delo občini, krajevni skupnosti in delovni organizaciji. LUDVIKU MATOHU, upokojencu, za dol- goletno izredno aktivno družbenopolitično delo, še posebno v društvu upokojencev. MARJANU URHU, delavcu Industrijskega podjetja »Alprem«, za več kot 20-letno izredno aktivno -družbenopolitično delo, še posebno v izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik ter uspešno delo v delovni organizaciji. STANETU ZOBAVNIKU, delavcu Tekstil- ne tovarne »Svilanit«, za izredno aktivno druž- benopolitično delo v krajevni skupnosti ih obči- ni ter uspešno delo v delovni organizaciji. FILIPU ŽELEZNIKU, upokojencu, za dol- goletno izredno aktivno vsestransko družbeno- politično delo v Krajevni skupnosti Špitalič ob njegovi 70-letnici. BRONASTA PLAKETA OBČINE KA- MNIK se podeli: WO »ANTONA MEDVEDA« KAMNIK, za 30-letno izredno aktivno in prizadevno vzgojnovarstveno delo. FRANCKI BAVČAR, upokojenki, za dolgo- letno vsestransko družbenopolitično delo v Kra- jevni skupnosti Duplica. > JANEZU GRADIŠKU, direktorju »Kočne«, za prispevek k uspešnemu poslovanju delovne organizacije. VIKTOR JU KOČARJU, direktorju »Ta- miz« Mengeš, za dolgoletno prizadevno družbe- nopolitično delo v Krajevni skupnosti Podgorje in občini. ALOJZU LAHU, samostojnemu obrtniku, za dolgoletno prizadevno delo na športnem po- dročju in Krajevni skupnosti Komenda. ZDRAVKU RIHARJU, upokojencu, za dol- goletno aktivno in prizadevno družbenopolitič- no delo v krajevni skupnosti in občini. DOMINIKU ŽAGARJU, delavcu Industrije pohištva »Stol« Kamnik, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v delovni orga- nizaciji, krajevni skupnosti in občini. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK se podeli: IVANU MOTNIKARJU, učitelju praktične- ga pouka v Zavodu za invalidno mladino Ka- mnik za prizadevno delo na področju zdravstva v občini in regiji. Ustanovljena melioracijska skupnost O pripravan za dela, ki bi izbolj- šala vrednost in urejenost zemljiši na obmocju krajevnih skupnosti Moste, Komende in Križa, je bilo v zadnjih mesedh med omenjenimi prebivala veliko pogovorov. Naj- vec zanimanja je bilo med kmeti, ki bi z novo ureditvijo zemlji« imeli na svojih njivah, travnikih in delno tud! gozdovih najvec sprememb. Kmetje in tuđi drugi prebivalci Most, Komende in Križa pripravo na melioracijo različno gledajo. Kmetje, ki jim je obdelovanje zem- lje edini ali glavni vir preživljanja; so z načrtovanim posodabljanjem zemljišč izredno zadovoljni in na ta dela komaj čakajo, drugi pa imajo se vedno pomisleke. Zanima jih predvsem, če bodo zemljišča res to- liko izboljšana, da se bo melioracija izplačala. Manjše kmete tuđi skrbi- jo gradbena dela na zemljiščih, predvse odprti in zaprti jarki, ki bodo nujni za izsuševanje premo- krih tal. Kot je bilo že omenjeno, se je večji del lastnikov zemljišč takoj v začetku odločil za ureditev boljšega odtoka vode v obstoječih potočnih strugah. Kjer so te neustrezne, bi jih uredili tako, da bi lahko sprejele še vso odvečno vodo, ki bi po me- lioracijskih jarkih pritekla s polj. Ti koristniki zemljišč tuđi soglašajo z melioracijskimi posegi na poljih, travnikih in z, lesom porašcenih zemljiščih, kasneje pa tuđi z združi- tvijo zemljišč, ker je le tako mogo- če zemljo sodobno obdelovati in več pridelati. Kmetje se zavedajo, da sedanja razdrobljenost in zamočvirjenost zemljišč še zdaleč ne ustreza seda- njemu času in sodobni obdelavi. Vsi latniki parcel na tem območju bodo po ureditvenih delih lahko ve- liko več in lažje pridelali, dostop na zemljišča pa bo praktičnejši, saj bo- do imeli polje kar najbližje svoje- mu domu. Na ustanovnem zboru 18. aprila letos v Mostah je bila ustanovljena melioracijska skupnost. Izvršilni odbor melioracijske skupnosti, v katerem so sami kmetje, se je takoj sestal in pripravil pogodbo o usta- novitvi melioracijske skupnosti in drugo dokumentacijo, potrebno za izpeljavo hidro in agromelioracije ter komasacije melioracijskega ob- močja Moste-Križ-Komenda. Lastniki kmetijskih zemljišč so se 20. maja izrekli za melioracijo s podpisom pogodbe o ustanovitvi melioracijske skupnosti, s tem je zajeta več kot polovica (50%) po- vršin vseh kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. Na pod- lagi ustanovljene melioracijske skupnosti in občinskega odloka se bodo vsi lastniki kmetijskih zem- ljišč melioracijskega območja po- dredili hidro in agromelioracijske- mu postopku in programu uporabe teh zemljišč po izvedbi del. Pred podpisom pogodbe je bil opravljen ogled zemljišč. Opravili so ga kmetje-predstavniki krajev- nih skupnosti Moste, Komenda, Križ, predstavnik Emonine Koope- racije iz Domžal, tov. Demojzes in tov. Avbelj iz Republiškega geo- detskega zavoda v Ljubljani. Ogle- dali so si vsa zemljišča za melioraci- jo in se seznanili s sedanjim sta- njem zemljišč, potokov, strug, do- stopnih poti na njive, travnike in v gozdove. Ob ogledu je bilo najbolj očitno, da se ljudje zares zavzemajo, da bi se sedanje stanje izboljšalo in s tem tako uredilo, da bi bila s posodobi- tvijo zadovoljna največja većina kmetov in tuđi drugih krajanov. Kmetje, ki hočejo več pridelati in redno ustvarjati tržne viške, so predlagali, kako bi uredili posa- mezne dele zemljišča, da bi bili za pristope in obdelavo vsem najbolj primerni. Predstavniki naših kra- jevnih skupnosti in strokovni delav- ci so se aktivno vklj učili v skupna prizadevanja, da bi bila načrtovana dela zares vsem v korist in pomoč za lažje delo in nacrtno pridelova- nje hrane za tukajšnje prebivalce in tuđi širšo družbeno skupnost. Kmetje, ki so ustanovitelji - člani melioracijske skupnosti bodo sami po samoupravni poti odločali o vseh zadevah. Tišti, ki še nišo člani melioracijske skupnosti, to lahko postanejo. Vse informacije dobijo v Zadružni enoti v Komendi. Interes naše skupnosti in zlasti kmetov je, da na svojih zemljiščih pridela čimveč tržnih kmetijskih pridelkov. S tem si rudi kmet zago- tavlja sodobnejše življenje in večjo socialno varnost. ODBOR MELIORACIJSKE SKUPNOSTI DEKLE išče sobo s soupora- bo kopalnice in kuhinje v Ka- mniku ali okolici. Stanka Murn, ZUIM Kamnik, Novi trg 43/a. MONTAŽA TV anten. Ma- teja Zibeuuk, Zavrti 5, Men- geš, tel. 737-466. • S seje samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo Sve tova nje: prispevek k humanizaciji odnosov S programom dela skupščine občinske skupnosti za socialno skrbstvo (v nadaljevanju OSSS) so si delegati zadali nalogo, da v drugem četrtletju letošnjega leta pregledajo delo, ki je bilo oprav- ljeno na področju zakonskega in predzakonskega svetovanja ter opravljanja spravnih poskusov v občini. Na zadnji seji skupščine so delegati temu področju name- nili osrednjo pozornost. Zakon o zakonski zvezi in dru- žinskih razmerjih, ki je začel ve- ljati v začetku 1977. leta je ob- činske skupščine socialnega skrbstva zavezal, da morajo v treh letih po uveljavitvi zakona ustanoviti zakonsko svetovalni- co. Delegati skupščine OSSS so tako decembra 1979 sprejeli sklep o ustanovitvi zakonske in predzakonske svetovalnice in imenovali strokovne delavce za opravljanje svetovalnega dela. Po sprejetju osnovnih aktov, po- trebnih za tovrstno dejavnost in usposobitvi minimalnega stro- kovnega teama, se je januarja 1980. leta začelo v občini pred- zakonsko svetovanje (namenje- no vsem, ki nameravajo skleniti zakonsko zvezo) in zakonsko svetovanje (kot pomoč zakon- cem v njihovih medsebojnih ra- zmerjih in opravljanju roditelj- skih pravic), ter spravni poskusi (ki se opravljajo v postopku za razveljavitev zakonske zveze). Pri predzakonskem svetovanju je pomemben tako imenovani »prvi stik«, to je svetovanje, ki ga opravlj ata dva strokovna de- lavca, katerih naloga je, da ude- ležence spodbudita za širše pred- zakonskb svetovanje. Kolikšna je motiviranost iz naslednjih po* datkov: leta 1980 se je od 239 prijavljenih udeležilo predza- konskega svetovanja 220 kandi- datov za zakonski stan, predlani je bilo to razmerje 274:247, lani pa 342:315. V širšem predzakonskem sve- tovanju sodeluje ožja skupina svetovlcey, ki jo sestavljajo: zdravnik, psiholog, socialni dela- vec, do nedavnega je sodeloval tuđi sociolog-pedagog. Poročilo ugotavlja, da je svetovanje bolj uspešno, če je skupina manjša in šteje do 10 parov. Svetovanje se je največkrat izvajalo v prostorih skupščine občine, kadar pa so bili le-ti zasedeni, pa ćelo v prisarnah skupne službe SIS. Težava je to- rej s prostori, ki nišo stalni in vedno dostopni, težave pa so tuđi kadrovske, saj je v poročilu ugo- tovljeno, da je za uspešno sveto- vanje potrebno dopolniti team strokovnjakov. Na skupščini smo slišali, da so pri uvajanju te obli- ke svetovanja pričakovali odpor, vendar tega ni. Razveseljivo je tuđi, da prihajajo predvsem mla- di ljudje. Pomoč pri zakonskem sveto- vanju iščejo predvsem zakonci, ki so tik pred razvezo zakona, nišo uspeli urediti medsebojne odnose ali imajo neurejene odnose do staršev ali drugih so- rodnikov, zavoljo problemov pri vzgoji otrok in še v drugih zade- vah. Pri tej obliki svetovanja so- delujejo socialni delavci in psiho- log, zaenkrat pa se opravlja pre- težno informativno svetovanje. Zakonci, ki se ne želijo udeležiti svetovanja v svoji občini, se lah- ko dogovorijo s svetovalnimi službami v drugi občini. Za opravljanje spravnih po-' skusov je bil imenovan svet, ki obravnava širšo problematiko s tega področja, sam spravni po- skus pa vodi posamezni član sve- ta. Ustaljena metoda dela pri spravnih poskusih je skupen raz- govor z obema zakoncema, po potrebi tuđi ločen razgovor. Uspešnosti spravnih poskusov ni mogoče meriti po te, v kolikih primerih je spravni poskus uspel, saj glavni namen spravnega po- skusa ni v tem, da zakonca za vsako ceno ostaneta skupaj, tem- več da priđe do zrele odločitve, kakšna rešitev je za njiju in za otroke najprimernejša. Doseči je potrebno, da se zakonca spora- zumeta, da bosta še naprej opravljala funkcijo starševstva v skladu z interesi otrok, zlasti da se sporazumeta o delitvi otrok, o stikih z otroci in drugem. Doslej je bilo obravnavano na- slednje število predlogov za ra- zvezo: 1980. leta 32, 1981. leta 65 in 1982. leta 60 predlogov. Poročilo navaja, da je iz dose- danjih izkušenj pri predzakon- skem in zakonskem svetovanju razvidno, da se za sklenitev za- konske zveze odločajo vedno mlajši ljudje, tako da je potreba po informiranju predvsem pri mladih med 16. in 17. letom in bi zaradi tega bilo potrebno uvesti tovrstno informiranje v redne programe usmerjenega izobraže- vanja, morda že v zadnjem letu osnovne sole. Delegati k poročilu, o katerem sta pred tem že razpravljala od- bor za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL in predsedstvo OK SZDL Kamnik, nišo imeli pri- pomb in so soglašali, da je po- trebno: urediti prostorske pogoje za delo predzakonske in zakon- ske svetovalnice, dopolniti team strokovnjakov, zakonsko in predzakonsko svetovalnico orga- nizirati kot enoto Centra za so- cialno delo ter preko SZDL in ZSMS pospešiti in poglobiti akci- jo, da se problematika humani- zacije odnosov med spoloma vnese v učne programe v usmer- jenem izobraževanju in zadnjih razredih osnovne sole. Svet za varstvo odraslih in svet za varstvo družine skupščine OSSS sta pripravila predlog za valorizacijo družbenih denarnih pomoći. Glede na hitro rast cen in življenjskih stroškov sta dele- gatom predlagala zvišanje denar- nih pomoći za 26% glede na lan- sko leto. Delegati so s predlogom soglašali. Tako je družbena de- narna pomoč, ki je za prejemni- ka edini vir preživljanja od 1. 1. 1983 dalje 5.544,00 din, pov- prečna visina dopolnilnega vira je 2.772,00 din mesečno, oskrba v tujih družini za odraslo osebo pa je 8.946,00 din mesečno. Ker ustanoviteljice centra za socialno delo dajejo soglasje k statutu centra, je odbor za ra- zvojne in splošne zadeve skup- ščien OSSS pregledat statut cen- tra in predloži! skupščini, da so- glaša s statutom, s čemer so se delegati strinjali. Delegati so poslušati še ustno informacijo o finančnem poslo- vanju skupnosti v prvi polovici letošnjega leta. Ugotovili so, da z indeksom 91% (glede na realiza- cijo za lansko leto) ne bodo mo- gli realizirati zastavljenih progra- mov, zato so predlagali dodatno usklajevanje, vsaj toliko, dabi bil indeks 100 glede na lansko leto. M. C. Naša kovinarja gresta na zvezno tekmovanje Delovna tekmovanja kovinarjev postajajo sestavni del naporov za povećanje kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja v boju za preseganje težav in gospodarsko stabilizacijo, za povećanje mate- rialne osnove dela; za zboljšanje delovnih in življenjskih razmer in za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti neposrednih proizvajalcev. Znanje in ustvarjalne sposobnosti so dokazali tuđi kamniški kovinarji, ki so na 3. občinskem proizvodnem tekmovanju kovi- narjev merili svoje moči skupaj z delavci iz občine Dožmale. Iz občine Kamnik je na občinskem tekmovanju sodelovalo 26 kovinarjev v devetih poklicih od skupaj desetih poklicev in to: " - ročno elektro varjenje, - varilec TIG, - varjenje CO2, - plamenski varilec, - kovač, ~ - brusilec, ■ - strojni ključavničar, - orodjar, st. - strugar in - rezkalec. Tekmovalci Kamnika so dosegli na občinskem tekmovanju 6 prvih, 4 druga in 4 tretja mesta. Organizacijski odbor je dobro opravil svojo nalogo, saj je tekmovanje potekalo nemoteno. Glede na dosežene rezultate v občini so se tekmovalci udeležili 7. proizvodnega tekmovanja kovinarjev, ki je letos potekalo na Jesenicah. Poleg tekmovanja nam je organizator pripravil vrsto zanimivosti, ki so popestrile prireditev. Posebna zanimivost je bil ogled plavžev ter hladne valjarne na Beli. Poleg organiziranih prireditev smo si tekmovalci popestrili pro- sti čas z ogledom znamenitosti na Jesenicah, Erjavčeve koče na Vršiču ter Vršiča. Med potjo na Vršič smo se večkrat ustavili. Tako smo si ogledali znamenito Rusko kapelo, ki spominja mimoidoče na preminule graditelje ceste na Vršič. Več o zgodovini tega časa nam je povedal Ciril Grilj iz Titana. Čeprav ni manjkalo časa za šale in anekdote, je ves čas bivanja na Jesenicah prevladovala misel na tekmovanje in dosežke, ki so bili vsi do zadnjega skrivnost stroge žirije. Ko smo zadnji dan prejeli v roke rezultate, smo bili seveda zelo veseli, saj so se naši fantje odlično odrezali. Rezultati so bili naslednji: Tekmovalec poklič dosež. teorija točke praksa skupaj točk dosež. mesto št. točk I. mesto 1. KRAMAR Janko strugar 260 454 ■ 714 1. 714 2. ŽEROVNIK Stane brusilec 190 532 722 15. 908 3. REMS Mirko rezkalec 240 488 728 5. 779 4. SLAPNIKBlaž kon. ključavničar 230 429 659 3 708 5. LETNARJože strojni kovač 240 574 814 1. 814 6. ROMŠAKJože plam. varilec 260 380 640 4. 667 7. JENKOLudvik varilec REO 190 279 469 16. 760 Najboljša tekmovalca, to sta Jože Letnar in Janko Kramar, bosta v svojih poklicih zastopala barve Slovenije na zveznem tekmovanju kovinarjev, ki bo letos v SR Makedoniji. Želimo jima, da se čimbolje odrežeta tuđi v jugoslovanskem merilu. Ekipo Kamnika je pred kratkim sprejel tuđi predsednik občinske skupščine, mag. Ivan Justinek, ki je vsem tekmovalcem in organizator- jem čestital za doseženi uspeh. V nagovoru je poudaril pomen proizvo- dnih tekmovanj, ki vlivajo upanje v sposobnost naših delavcev, da premagamo gospodarske težave. Delovno tekmovanje in dosežke smo dolžni v naši družbi bolj ceniti, saj so vrednostno višji, kot tista v športu ali kje drugje. Ne glede na dosežena mesta v slovenskem merilu že veliko pomeni biti prvi v občini Kamnik, čeprav je dosežek, potrjen še v konkurenci tekmovalcev iz vse Slovenije, toliko vrednejši. Prihodnje leto bo 8. proizvodno tekmovanje kovinarjev Slovenije v Kamniku. Ker gre za izredno pomembno in obenem tuđi zahtevno nalogo, borno morali napeti vse sile za čimboljšo izvedbo tekmovanja. V imenu organizacijskega odbora, ki se je že sestal na 1. seji, smo se dogovorili za osnovni koncept tridnevnega tekmovanja, ki bo narav- nano stabilizacijsko, vendar dovolj strokovno in zanimivo, kar nam lahko da veliko, tako v sirokovnem, kot tuđi turistično gostinskem vidiku, saj bo približno 400 udeležencev 3 dni bivalo v Kamniku in Domžalah. V izvedbo tekmovanja bodo vključene tako OZD, kot tuđi SIS in društva za tehnično kulturo. V tehničnem vidiku pa bodo veliko breme nosili poleg ostalih strokovni delavci Titana, ki so že z doseda- njim delom dokazali sposobnost in pripravljenost za organizacijo, tako občinskih kot tuđi republiških tekmovanj kovinarjev. V veliko čast si lahko štejemo tuđi predlog, da se proizvodno tekmovanje kovinarjev Slovenije poimenuje v Memorial Franca Le- skoška-Luke, revolucionar ja kovinarja, ki je bil tuđi častni občan Kamnika. Janko BLAGŠIČ Najboljši kovač Jože Letnar (1. mesto) Prvouvrščeni strugar Janko Kramar KAMNIŠKI OBČAN / 11. JULIJA 1983 3 Nova podoba Titovega trga Ob preselitvi avtobusne posta- je se je odprla možnost za preno- vo Titovega trga izključno za na- mene prebivalcev in turistov. Predlagan nacrt prenove, ki je javno razgrnjen v avli občinske skupščine, predvideva takšno ureditev, da bo na trgu omogoče- no celodnevno življenje (mož- nost počitka, osvežitve in okre- pčila ob pijaci ter prigrizku, pra- nje sadja ob prenovljenem vod- njaku in postavitev stojnic). Po- stavili bodo korita za cvetje in zelenje, klopi, drogove za zasta- ve, s tlakovanjem trga pa bodo skušali ohraniti značilnosl stare- ga mestnega središča. Hkrati naj bi na avtobusni postaji ob Mai- strovi ulici zgradili tuđi prvo jav- no stranišče v Kamniku, kjer je že dolgoletna potreba. Denar za načrtovano prenovo bodo zdru- ževali krajevna skupnost Kamnik - Center, Integral TOZD Ob- mestni promet, občinska skupšči- na iz proračuna in kamniške de- lovne organizacije. Priložena skica - nacrt ob- novlj. Titovega trga) Kako smo usposobljeni Preverjanje znanja enot dvil- ne zaštite prve medicinske po- moći krajevnih skupnosti in or- ganizadj združenega dela za leto 1983 je obđnski štab civilne za- ščite skupaj z Občinskim odbo- rom RK izvedel 25. junija. Za krajevne skupnosti je potekalo preverjanje na podrocjih zdrav- stvenih postaj, za OZD pa pri trg. podjetju »Kočna« Kamnik. Pri preverjanju znanja je sodelo- valo 61 popoinih ekip in 15 trojk. Splošne ugotovitve strokovnih komisij, ki so ocenjevale znanje in delo je, da je usposobljenost dosti boljša, kot v letu 1982. K temu je nedvomno pripomogla množična organizacija dopolnil- nih tečajev pri utrjevanju znanja in novosti v prvi medicinski po- moči. Vso pohvalo pri izvedbi preverjanja znanja in organizaci- ji dopolnilnega pouka zaslužijo poleg štabov civilne zaščite v kra- jevnih skupnostih in organizaci- jah združenega dela se člani akti- va predavateljev P. M. P. pri OORKS Kamnik. Vsi se moramo zavedati, da so dobro usposobljene in opremlje- ne enote civilne zaščite, zaščita tuđi v mirni dobi in ne samo v vojni. Rezultati: KS Srednja vas - 1, 113,50 točk, KS Šmarca - 2, 112,5 točk, KS Tuhinj - 1, 115,5 točk, KS Sela - 1, 110 točk, KS Tuhinj - 3, 109 točk, KS Kamniška Bistri- ca - 3, 109 točk, KS Kamniška Bistrica - 2, 108 točk, KS Šmart- no - 2, 107,5 točk, KS Srednja vas - 2,107,5 točk, KS Duplica 3, 106,5 točk, OZD ZARJA, 105 točk, KS Duplica, 105 točk. trojke OS Kamniškega bataljona, 118 točk, KS Špitalič, 115 točk, KS Motnik, 105 točk, Kemijska in- dustrija Kamnik, 100 točk, KS Nevlje, 97 točk, OZD Alprem, 95 točk, KS Srednja vas, 92 točk. ošcz Foto: Mejač JAVNA ZAHVALA Matična knjižnica Kamnik se javno zahvaljuje tovarišu Vladi- mirju ERŽENU, upokojenoj iz Kamnika, Trg talcev 6 za knjižno darilo. Knjižnici je podaril brez vsake odškodnine 220 knjig. Knjige so mladinske, vendar v dobršni meri tuđi leposlovne za odrasle. Zlasti šolarjem višjih ra- zredov osnovne sole bodo knjige koristile pri učenju. Močno cenimo nesebično in širo- kogrudno darilo občana, ki je sam z ljubeznijo kupoval knjige in jih prebiral ob odhodu v Dom upokojencev Kamnik jih pa za- pustil javni knjižnici, mladini v pomoč, starejšim v veselje. Tovarišu Erženu in njegovi ženi želimo zadovoljno bivanje v no- vem domu. Morda bodo lepemu zgledu sle- dili še drugi. Priznanje ob dnevu civilne zaščite Ob dnevu civilne zaščite, 20. junija, je republiški sekretariat za ljudsko obrambo podelil priznanje krajevni skupnosti Moste za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju, organizaciji in uveljavlja- nju civilne zaščite na njihovem območju. Priznanje je predstav- nikom KS Moste podelil po preiskusu znanja na Duplici pred postrojenimi gasilskimi enotami civilne zaščite občine Kamnik poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Albert Rejc. To priznanje bo verjetno tuđi vzpodbuda za še večjo zavzetost pri uveljavljanju in organizaciji civilne zaščite na njihovem ob- močju, pa tuđi v vseh krajevnih skupnostih naše občine in organizacijah združenega dela. Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik prireja v soboto, 16. 7. 1983 s pričetkom ob 18. uri ŠOFERSKO VESELICO Za pijaco in jedačo bo poskrbljeno. Igra ansambel Francija Lipičnika. Obcani, pridružite se nam, prijetilo se borno zabavaK! Praznik KS Crna Krajevna skupnost Crna praznuje svoj krajevni praznik >9. julija v spomin na žrtve okupatorjevega terorja, ki je na ta dan leta 1942 v Crni postrelil 51 talcev. S tem maščevalnim ukre- pom nad nedolžnimi prebivalci je hotel zajeziti narodnoosvo- bodilno gibanje, ki je prav na pomlad 1942 doživelo pravi preporod, saj se j» že maja obnovil Kamniški bataljon, sredi junija pa osnoval Kokrški odred. V začetku junija 1942 je Kamniški bataljon, napadel Stranje, kje je uničil žandarmerij- sko postajo, pošto in občino, sredi junija še sovražno posto- janko na Črnivcu. Neposreden povod za okupatorjevo dejanje in streljanje talcev pa je bil napad dela kamniškega bataljona na avtomo- bile gestapovcev 4. julija pri Rudniku v Crni. Borci so uničili več avtomobilov gestapovcev, med katerimi so bili tuđi višji oficirji in zaplenili vse orožje. Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku je bila letos v vaši Gozd. Že ob 9. uri je iz Čirne krenila pohodna enota, ki je obiskala spomenike padlih borcev, popoldan pa se je na osred- nji prireditvi zbralo veliko krajanov. K siovesnosti so prispevali tuđi gasilci z razvitjem prapora GD Gozd. Zbranim krajanom in gostom je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti, program pa so popestrili še pevci »Svobode« iz Čme in učenci osnovne sole Kamniškega bataljona Stranje. J- Z. Ljubljanska Ohcet v Kamniku Letos je med kraje, ki so poskrbeli za vsebin- sko in lokadjsko obogatitev Ohceti v Ljubljani, spet prišel Kamnik z okolico, zato je to dogaja- nje vredno posebne pozornosti in kritičnega pretresa. Petek, 24. junija, so prireditelji Ohceti name- nili spoznavanju Kamnika, naravnih lepot nje- gove okolice in njegove kulturne dediščine. Pari in novinarji so najprej obiskali Veliko planino, kjer so planšarji na prireditveni način oživili običaje, značilne za ta socialni in profesionalni sloj v preteklosti. Gostje so se seznanili tuđi s planinsko kulinariko, sicer pa so žanje poskrbeli v Hotelu Šimnovec. Prireditelji so parom na ta način omogočili srečanje z delom kulture, ka- kršno je Slovenija kot alpska dežela ohranila v dvajseto stoletje. Po srečanju s planšarji in s planinskim svetom se je druščina bodočih zakoncev in »svatov« (novinarjev) odpeljal v Mekinje, kjer se jim je pri Švebovi domačiji obetalo nakladanje bale. Temu bom zaradi vprašanja odnosa med etno- logijo in turizmom posvetila nekoliko več po- zornosti. Scenarij nakladanja in prevoza bale je bil narejen po ustnem izročilu starejših domačinov (glavni informator je bil Mihael Kališnik, Godič 48) in po zapisih Instituta za slovensko narodo- pisje Slovenske akademije znanosti in umetno- sti. Da bi čim bolj verno predstavili nakladanje bale, kakršnega so v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja poznali v kamniški okolici, smo se odrekli uniformiranim narodnim nošam, saj so kmečki fantje ob tak.šnih priložnostih nosili praznična oblačila - kar je pač kdo imel. Običaj je marsikomu že tako tuj, mladim pa tako neznan, da nišo mogli razumeti, kaj se dogaja na prizorišču. To priložnost bi zato kaza- lo izkoristiti za kratek opis in interpretacijo šege, ki je del naše duhovnokulturne dediščine. Fantje iz ženinove vaši (njihovo vlogo so to- krat prevzeli člani Mešanega študentskega pev- skega zbora Kamnik in še nekateri) so se med vriskom in petjem pripeljali na okrašenih pari- zarjih (lastniki voz in konj so bili iz področja od Vrhpolj proti Tuhinjski dolini) z okrašenimi konji k nevestini hiši. Vriskanje in petje je bilo včasih potrebno zato, ker so ljudje verovali, da s tem odganjajo zle duhove, kasneje pa je ostalo za ustvarjanje slavnostnega vzdušja. Nevestina hiša je bila zaprta, pred vrati pa je oče s čedro v ustih mirno klepal koso. Fantje s starešino in ženinom na čelu (vse nastopajoče, osebe so bili člani zbora ter njihovi sorodniki in znanci) nišo povedali naravnost, po kaj so prišli. Tuđi navidezna nevednost očeta in izgovori fan- tov so imeli namreč apotropejski (obrambni) značaj: premotili naj bi zle duhove, ki so člove- ku ob njegovih življenjskih prelomnicah vedno skušali škodovati. Končno je prišla na dan, kaj fantje želijo, in iz hiše je priskakljala lažna nevesta - preoblečen moški, s katero pa ženin ni bil zadovoljen, če- prav ga je skušala premotiti s svojimi »ženski- mi« čari. Ko so fantje zagledali pravo nevesto, so s pesmijo izrazili svoje zadovoljstvo. Domači so jim postregli s potico, bobi in vinom, kot je zahtevala »stara šega«. Pot je bila za »balarje« s tem odprta. Vrstni red nakladanja je bil vedno določen in značilen za neko področje. Fantje so najprej prinesli iz hiše škrinjo in ko so jo postavili na tla, da bi si opomogli, je nanjo skočila lažna nevesta in za- htevala odkupnino. Fantje se je nišo mogli od- križati, dokler ji nišo dali »petdeset goldinar- jev«. »Balarji« so za šalo jemali tuđi stvari, ki k bali nišo sodile (polomljeno kolo, strgan koš, lestev itd.), za kar so se morali domači boriti, da so dobili nazaj. »Mekinjska nevesta« je imela do- kaj bogato balo, saj je poleg škrinje dobila še zibelko, kolovrat, postlano posteljo, omaro, tri vreče žita, pajkelj, poljedeljsko orodje in drugo. Pri tem ni smel manjkati petelin, saj je bil pri bali za gospodarja. Včasih je nekdo izmed fan- tov držal petelina visoko v zraku, da je frfotal s perutnicami, tokrat pa je bil petelin s kokošjo zaprt v kurniku. Ko je bilo vse naloženo, konji nišo »hoteli« peljati, saj je manjkalo »peto kolo« - velik hlebec kruha, v katerega so ponekod na Sloven- skem z vilicami zapičili krof, da je imelo vse skupaj še bolj videz kolesa z osjo; to je bilo značilno tuđi za okolico Kamnika. Fantje so morali peto kolo najti, saj so jim ga domači skrili. »Nevestina mati« je balo »požegnala«, nato pa so fantje z vriski in pesmijo poskakali na vozove. Pridružili so se jim vozovi in kočija, ki so peljali letošnje pare. Vesela družba se je po Mekinjskem drevorevu peljala v Kamnik, kjer je bil na vrsti nov program. Povorko je v Kamniku na Trgu prijateljstva pričakala družba krajanov Srednje vaši, ki je na vozovih, postavljenih ob robu trga, prikazala najrazličnejša kmečka opravila: mlatenje s cep- ci, čišćenje žita, žganjekuho, kovaško obrt itd. Čeprav prenesena v novo okolje, so realistično predstavljena opravila nudila dovolj informacij o kmečkem in obrtniškem delu v preteklosti, obenem pa so bila tuđi turistična zanimivost in paša za oči gostom in domaćinom. S temi opra- vili so krajani Srednje vaši sodelovali tuđi na- slednji dan v svečani povorki Ohceti v Ljub- ljani. Ob šaljivo naravnanem besedovanju povezo- valcev programa se druščina, zbrana na trgu ni dolgočasila. Kamničani so z veseljem v svoji sredi opazovali evropske pare, ki so se v raznoli- kih narodnih nošah, v katerih so nastopali na vseh prireditvah, pomerili v raznih spretnostih: neveste so tekmovale v luščenju koruze, ženini v žaganju hlodov, pari pa so se skupaj pomerili v pletju fižola. Pisanost programa je povečal še nastop folklorne skupine Kamniška Bistrica. Kamniški dan Ohceti je tako izzvenel v pestri raznolikosti prireditev, zvokov in barv raznih narodov, pa tuđi v raznolikosti kamniških običa- jev: v njih sta našla nekaj zase tako ljubitelj turistične atraktivnosti kot zagovornik predstav- ljanja originalnih običajev naše lokalne zgodo- vine. MARJANCA PTIČAR Foto: Mejač • Vprašanje Kmetijski kooperaciji Emona Kako je z ugotavljanjem tolšče v mleku? Odkupna cena mleka je pri nas odvisna od odstotka tolšče v mle- ku, čeprav so vse pogostejše raz- prave, da bi bilo pravičneje meri- ti količino beljakovin, kot to de- lajo ponekod v svetu. Na sedanji način ugotavijanja tolšče je med kmeti, ki oddajajo mleko prek Emonine Kmetijske kooperacije Domžale veliko pripomb. Kmet- je se pogosto ne strinjajo z dolo- čenim odstotkom maščobe v mleku, ki naj bi bil ugotovljen z odvzemom vzorcev najmanj dva- krat mesečno. Pogoste so pri- pombe, da je v mesečnem obra- čunu priznana nižja maščobna vrednost od dcjanske in podob- no. Kmete, ki oddajajo mleko v zbiralnici v Podgorju, je še pose- bej razvnelo dejstvo, da aprila nihče ni vzel posamičnih vzorcev, mleko pa so dobili plaćano po dokaj nizki maščobni vrednost i, nekateri tuđi 0,4 odstotke nižji od povprečne. Zato bi bilo prav, če bi pred- stavniki Kmetijske kooperacijo Emona pojasnili tako ravnanje i i dali kooperantom natančnejk obračune za prodano mleko (od kupujejo ga Ljubljanske mleka - ne). To bi pomagalo razjasnit marsikatero vprašanje in odpr i vilo dvome v pravično delitev d; narja. iztrženega za mleko. ^ ■' 4 KAMNIŠKI OBČAN /11. JULI JA 1983 Julijske seje zborov občinske skupščine Pred počitnicami so se delegati zborov občinske skupščine sestali še enkrat in na ločenih sejah 5., 6. in 7. julija razpravljali o: - poročilu Kulturne skupnosti Kamnik o izvajanju kulturne politike v občini - poročihi SIS o poteku razprav o programih SIS družbenih deJHvnosti - poročilu začasnega organa o izvajanju ukrepa družbenega varstva in dekmti organizaciji SKG Kamnik - prediogu sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik - osnutku odloka o javnem redu in miru - prediogu sklepa: o oblikovanju šolskih okoliiev osnovnih sol v občini, o prenehanju dejavnosti dijaškega doma 27. julij, o potrditvi davčnega zaključnega računa za preteklo leto, o razdelitvi sredstev soli- darnosti krajevnim skupnostim Poročilo Kulturne skupnosti Kamnik o izvajanju kulturne politike v občini v preteklem letu smo že objavili, oziroma povzeli v poročilu s 4. seje skupščine kulturne skupnosti (Kamniški občan št. 7/83, str. 2.) Poročilo SIS o poteku razprav o programih SIS družbenih dejavnosti S sklepi seje družbenopolitičnega in zbora združenega dela, z dne 7. in 16/2-1983, so bile SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik zadolžene, da ponovno ocenijo vrednost svojih programov in jih uskladijo z družbeno dogovorjenimi izhodišči. Pred sprejemom vrednotenih programov pa morajo zagotoviti takšno razsežnost javnih razprav, da bodo delovni ljudje in občani ter delavci v vseh okoljih resnično imeli možnost izkazo- vati svoje interese do teh storitev in se dogovoriti o visini in načinu zagotavljanja sredstev za uresničitev programov. Ponovno so bili posredovani v obravnavo združeno programi vseh SIS družbenih dejavnosti, tako, da so imeli občani pregled nad celotno porabo teh dejavnosti v občini. V ponovno ocenjevanje oz. znižanje programov se ništa vključevali skupnosti za zaposlovanje in zdravstvena skupnost, saj so ocenili, da programov in s tem finančnih načrtov ni več možno zniževati. Ocene o kvaliteti ponovnih obravnav programov so podale strokovne službe SIS. Opirajo se predvsem na pripombe in pa razprave delegatov v skupščinah. So v nekaterih delih zelo nasprotujoče. Tako npr. v SITKS ocenjujejo, da razprava v skupščini ni bila vsebinsko dobro zasnovana ter da se po razpravahf delegatov da ugotoviti, da so razprave več ali manj subjektivnega izvora ne pa p]od široke javne razprave. Nasprotno pa rnenijo v kulturni skupnosti, saj navajajo, da so bile razprave zelo tehtne in jedrnate. Ker so v občini delegacije za SIS oblikovane pretežno kot splošne in združene je težko soglašati s tako različnimi ocenami njihovih aktivnosti. Izvršni svet je po tehtni presoji ocen informacijo sprejel na znanje. Meni pa, da bi uspešnost razprav o programih SIS lahko objektivno . ocenili le nosilki takih aktivnosti v KS in OZD, kot sta DPZ, SZDL in sindikat. POVZETKI ocen o kvaliteti ponovnih obravnav programov SIS; ocene so opravile in posredovale strokovne službe: izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti, raziskovalne skupnosti, telesnokulturne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. Občinska izobraževalna skupnost Program občinske izobraževalne skupnosti za leto 1982, je bil na zasedanju obeh zborov v decembru 1982 sprejet brez pripomb. Od 48 delegatskih mest je za predlog programa glasovalo 35 delegatov oz. vsi prisotni. Delegat KS Nevlje pa je od skupščine zahteval zagotovilo, da se program v celoti realizira. Ponovno je bil progra posredovan v razpravo delegacijam 4/4-1983 - v dveh variantah z obširno obrazložitvijo in to skupno s programom drugih SIS družbenih dejavnosti. • Po predlogih in pripombah delegatov na skupščini, se da sklepati, da so variantne predloge programa v delegacijah dobro obravnavali in so bile zato odločitve za program, različne. Približno 2/3 delegatov se je oprede- lilo za program - varianta II. - to je za znižanje programa, ostali so podpirali variantni predlog I z utemeljitvijo mejnosti popravila dotrajanih šolskih zgradb. Po usklajevanju so se delegati brez zborov odločili za sprejem programa — varianta II. to je za znižanega. Program pa je bil sprejet s pripombo, da se pri nadaljnjem usklajevanju planov SIS družbenih dejavnosti upošteva v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1983, prednost izobraževanja. Skupnost otroškega varstva Odbor za družbeno planiranje in SMD o skupnosti otroškega varstva je ponovno obravnala že sprejeti program in program znižan za 3.000.000 din. Odločil se je, da.v skladu z družbenimi izhodišči predlaga delegacijam v obravnavo in sprejem znižani program. Časovno je bilo dovolj možnosti za plodno razpravo. Na skupščini delegati nišo do programa in finančnega nacrta za leto 1983 imeli pripomb ali preOlogov, ki bi vplivali na dmgačno oblikovanje programa, niti ni bilo potrebno usklajevanje med zboroma. Zato se lahko ocenjuje, da so delegacije programe obravnavale. Ni pa bilo pretoka povratnih informacij o obravnavanem gradivu iz delegatske baze nazaj, zato je vsaka ocena o kvaliteti obravnavanega gradiva bolj subjektivnega značaja. Kutturna skupnost " Po oceni kulturne skupnosti se na podlagi jedrnate razprave delegatov na skupščinah lahko sklepa, da je bila obravnava programa za leto 1983 kvalitetna. ' Ob ponovni obravnavi programov in prispevnih stopenj so bili po navedbah skupnosti ćelo predlogi za zvišanje prispevne stopnje za kul- turo, z ozirom na perečo problematiko na podroČju spomeniškega varstva. Vrednost programa te skupnosti se v ponovni presoji ni spremenila. RAZISKOVALNA SKUPNOST Program raziskovalne skupnosti za leto 1983 je bil že v zasnovah ovrednoten v skladu z resolucijskimi okviri, zato v ponovni obravnavi ni bilo sprememb. Po mnenju skupnosti se gradiva v delegacijah obravnavajo, kar se lahko oceni na podlagi predlogov in pripomb delegatov. O kvaliteti razprav pa je težko dati ocene, ker pretok informacij ni zadovoljiv. TEUESNOKULTURNA SKUPNOST V poročilu se navaja, da so bile vse delegacije pozvane, da vabijo predstavnike telesnokulturne skupnosti na njihove seje, kjer bi se gradivo podrobneje obrazložilo in nakazalo posamezne variante financiranja v okviru vsebinskih programov, vendar ni prišlo do nobenega poziva za obrazloStev programov na sejah teh deiegacij. Tuđi razprava v skupščini Smcs ni bila vsebinsko dobro zasnovana, saj je delegate zanimalo samo vprašanje finančnih sredstev, katere dajejo neposredno iz BOD, manj pa so se posvečali vprasanju, kako zagotoviti vsebino programa s temi sredsrvi. Ne glede na kvaliteto menijo, da je bila javna razprava dobro pripravljena je bilo posredovano o zadostni količini in skupno z vsemi SIS tako, da so imeli delegati celoten in enovit pregled nad skupno porabo v občini. Po oceni pa se iz razprave delegatov prilo^enega gradiva da ugotoviti, da so razprave v skupščini več ali manj subjektivnega izvora in ne plod široke javne razprave. ZAPOSLOVANJE Finančni program te skupnosti je bil pripravljen na osnovi dogovorjenih storitev v Samoupravnem sporazumu o temeljili plana skupnosti, upošte- vaje resolucijske okvire. V ponovno usklajevanje oz. zniževanje programov SIS družbenih de- javnosti se ta skupnost ni vključevala, saj je pristojni odbor oceni!, da program in sistem finančnega plana ni več možno krčiti, poleg tega pa tuđi ni bilo nobenih pripomb delacev iz OZD. Strokovna služba za razpolago s pođatki o kvaliteti obravnave v delegacijah in na samoupravnih organih po temeljnih organizacija!) saj ti pri tej skupnosti nišo iskali nobenih dodatnih informacij ali izkazali potrebo po obrazložitvi programov. Poročilo začasnega organa o izvajanju ukrepa družbenega varstva v DO SKG Kamnik Izyršni svet je na svoji 22. seji dne 12/1-1983 na zahtevo začasnega individualnega poslovodnega organa za posredovanje izhodišč za svoje delo v tej organizaciji sprejel sklep, da omenjeni organ v sodelovanju s komitejem za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik pri- pravi argumentirani predlog bodoče organiziranosti delovne organizacije Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik. Na osnovi zgornjega sklepa in negativnega stališča do oblike organizira- nosti delovne organizacije s tremi temeljnimi organizacijami združenega dela in eno delovno skupnostjo skupnih služb, je bil podan predlog nove oblike organiziranosti v šturih variantah. Predlog je bil obravnavan na seji IS dne 26/1-1983, kjer je bil sprejet sklep, da se podpira predlog, po katerem naj bi se iz obstoječe delovne organizacije ustanovili dve enoviti delovni organizaciji. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na pobudo začasnega indivi- dualnega poslovodnega organa na 3. seji dne 4/4-1983 ponovno obravna- val problematiko organiziranosti delovne organizacije SKG, upoštevajoč pri tem predvsem pripombe in stališča, ki so jih s tem v zvezi zavzeli delegati zborov občinske skupščine. Po razpravi je bil sprejet sklep, s katerim se je Izvršni svet ponovno opredelil za organiziranost te delovne organizacije po varianti A, to je za dve ločeni enoviti delovni organizaciji. Istočasno pa je bil sprejet sklep, da se v skladu z določili Zakona o združenem delu izdela elaborat oz. poročilo o ekonomski upravičenosti predviđene nove oblike^organizirano- sti. Začasni individualni poslovodni organ je predložil Izvršnemu svetu elaborat o ekonomski upravičenosti, ki ga je Izvršni svet obravnaval na svoji 37. seji dne 21/5-1983 in sprejel naslednje sklepe: 1. Izvršnijsvet se s predlagano organizacijo DO Stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo Kamnik: »Delovno organizacijo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik in Delovno organizacijo Zavod za urejanje prostora« strinja. 2. Izvršni svet predlaga, da o prediogu sistemizacije obeh delovnih organizacij ponovno razpravljajo pristojni organi. Se posebej se morata o teh vprašanjih o bodoči DO SKG opredeliti stanovanjska skupnost in komunalno cestna skupnost. 3. V kolikor referendum o novi organiziranosti v SKG uspe, bo Izvršni svet predlaga! občinski skupščini, 'da sprejme sklep o prenosu pooblastila za opravljanje strokovnih del s področja prostorskega planiranja od sedaj pooblaščene DO LUZ Ljubljana na novo ustanovljeni Zavod za urejanje prostora. DELEGATSKA PRILOGA gradivu pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Predlog sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Že dalj časa se pristojni dejavniki v občini prizadevajo za ustrezno organizacijo skupnih strokovnih služb vseh SIS družbenih, pa tuđi mate- rialne dejavnosti. Toda kljub vsem prizadevanjem te službe še vedno nišo razumno oblikovane, saj imata od 9 SIS družbenih dejavnosti, dve še vedno samostojne službe, pa tuđi obe SIS materialne dejavnosti. 7 SIS družbenih dejavnosti je sicer sprejelo samoupravni sporazum o ustanovi- tvi skupne strokovne službe, vendar pa nadaljnji postopki za organiziranje delovne skupnosti nišo bili izvedeni. Strokovna služba zdravstvene in telesnokulturne skupnosti sta sicer po sprejemu samoupravnega spora- zuma o ustanovitvi skupne strokovne službe formalno vključeni v skupno službo, vendar pa še vedno delujeta več ali manj samostojno. Skupna strokovna služba pa deluje v okviru in pod imenom skupne službe SIS za izobraževanje. Ker je bila ta služba že nekaj časa brez vodje, je bil oktobra 1982 na skupščinah SIS imenovan v. d. Namen tega je bil, da se pospeši organizira- nje zelene oblike te službe, s cimer bi lahko uspešneje zagotoviJi skladno načrtovanje, večje sodelovanje med skupnostmi, primernejšo pripravo in oblikovanje gradiv ter opravljanje drugih skupnih nalog, predvsem pa zmanjšanje stroškov za delovanje služb. Doslej se stanje in razmere v skupnosti nišo bistveno spremenile. Delovna skupnost zaradi neskladnosti samoupravnih splošnih aktov (statut, samoupravni sporazum o združe van ju delavcev v delovno skup- nost, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih med SIS in delovno skupnostjo) nima soglasij SIS na te akte ter tako ni dana pravna podlaga za njihovo uporabo. Nima usklajenega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe, prav tako pa ne razvida del in nalog. Zaradi tako neurejenih samoupravnih splošnih aktov so nastali tuđi moteni samoupravni odnosi, delavci pa ne morejo uveljaviti načela delitve po delu. Tako so podane hujše kršitve 1., 2. in 5. točke 619. člena Zakona o združenem delu in 3. alinee 1. člena Zakona o sprejema- nju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in druž- bene lastnine. Zaradi neurejenosti samoupravnih splošnih aktov, kar med drugim pogojuje tuđi slabe medsebojne odnose med delavci, delovna skupnost ni mogla poslovati v skladu s predpisi, ni mogla sproti spremljati vseh družbeno sprejetih izhodišč za pripravo programov SIS in rabe sredstev SIS ter tako delegati nišo bili popolno, pravočasno in na ustrezne načine obveščeni o oblikovanju in sprejemanju programov SIS in načina zagotav- ljanja sredstev za uresničitev teh programov. S tem so bila izredno hudo kršena določila 6. točke 620. člena Zakona o združenem delu. Upoštevajoč navedeno, je Izvršni svet skupščine občine Kamnik ocenil, da je predlog za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva, zaradi ureditve razmer in odnosov v teh skupnostih, nujen in utemeljen. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da predlog tehtno prouče in sprejmejo ustrezne sklepe. Osnutek odloka o javnem redu in miru Veljavni odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik je bil sprejet leta 1979. Pereca problematika v zvezi s kršitvami JRM na območju občine Kamnik narekuje, da se dejanja, ki motijo občane pri delu, razvedrilu in počitku in nišo opredeljena kot prekršek z obstoječimi predpisi uredijo s tem odlokom. Predlog sklepa o oblikovanju šolskih okolišev osnovnih šol v občini Z ustanovitvenimi akti osnovnih šol v počini Kamnik, so bili v skladu z zakonom določeni tuđi šolski okoliši. Te imajo vse sole vnešene v Samou- pravne splošne akte — statut in pri vpisu in nadaljnjem izobraževanju učencev dosledno ravnajo po teh določbah. Pri tem pa nastajajo primeri, da ima šola le nekaj več učencev, kot jih določa normativ in lahko uvede nov oddelek. Druga - sosednja šola pa ima v oddelku število učencev pod normativom. Tako nastaja različna popolnjenost šol, pa tuđi več sredstev je potrebno zagotavljati, saj sole pridobivajo sredstva med drugim tuđi po merilih števila oddelkpv. Da bi se izognili takim primerom, bi bilo smotrno, da se sole medse- bojno dogovarjajo ter preusmerjajo učence, ki bivajo na mejnih območjih šolskih okolišev v šok), ki ima ustrezno zmogljivost. O tem je razpravljaia skupščina izobraževalne skupnosti na seji 5. de- cembra 1982 in sprejela sklep, da predlaga občinski skupščini, ki je po zakonu pristojna za določanje šolskih okolišev, sprejem ustreznega sklepa. Predlog sklepa o prenehanju dejavnosti dijaškega doma 27. julija V septembru 1982. leta je bila s sklepom občinske skupščine ustanov- ljena osnovna šola 27. julij Kamnik, s sedežem v zgradbi Dijaškega doma. Šola je v ustanavljanju. S sklepom o ustanovitvi je določeno, da se vsa osnovna in druga sredstva dijaškega doma prenesejo v upravljanje novo ustanovljene sole. Dijaški dom je v letošnjem letu deloval le še delno - za potrebe agroživilske sole. Ker je osnovna šola 27. julij v ustanavljanju pričela z ureditvenimi deli, da bo lahko v šolskem letu 1983/84 začela z redno dejavnostjo, za delovanje Dijaškega doma pa ni več ekonomske upravičenosti, predlaga izvršni svet občinske skupščine občine Kamnik sklep o prenehanju dejav- nosti Dijaškega doma. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1982 Izvršni svet skupščine je na 22. Seji, 12. 1. 1983, imenoval 3-člansko komsiijo v sestavi: Drago Jeglič - predsednik, Stanka Zrnec, Vera Uršič - članici, ki je pripravila poročilo o prediogu zaključnega računa uprave za družbene prihodke SO Kamnik za preteklo leto. I. SPLOŠNE UGOTOVITVE Na upravi za družbene prihodke je trenutno zaposlenih 19 delavcev in to v sledeči kadrovski sestavi: - direktor - sodelevec - 1 delavec - davčna inspekcija - 4 delavci - davčno knjigovodstvo - 3 delavci - izterjava - 2 delavca - odmerni referenti - 8 delavcev Število delavcev, kakor tuđi njihovo kadrovsko zasedbo bo v bodoče potrebno okrepiti v kolikor bodo zahteve po ažurnosti odmere davkov in prispevkov ter njihove izterjave tolikšne, kot je določeno po dogovoru o splošni porabi za leto 1982, ki določa izterjave v visini 95 odstotkov letnih obveznosti vseh davkov. Glede na splošno gospodarsko situacijo bodo ukrepi za izterjavo davkov in prispevkov zahtevali še večjo angažiranost na področju odmere in izterjave davkov in prispevkov in bo v zvezi s tem treba posvetiti izredno pozornost kadrovski odnosno strokovni zasedbi delavcev v upravi za družbene prihodke. V letu 1982 je uprava za družbene prihodke imela sedeni kontrolnih pregledov za strokovna področja glede pravilne uporabe davčne in druge zakonodaje, pravočasnega praznenja sredstev iz zbiralnih računov ipd. Komisija ugotavlja, da je zaključni račun za leto 1982 bil pravočasno sestavljen in posredovan republiški instituciji. Zaključni račun vsebuje vse predpisane obrazee s specifikacijami ter je računsko in formalno pravilno sestavljen. Poleg tega tuđi ugotavlja, da je zaključni račun za leto 1981 bil potrjen na 2. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 5. 1982. Odgovorni vodja - direktor uprave za družbene prihodke za leto 1982 je tov. Boris Bavčar, za sestav zaključnega računa pa je odgovorna tov. Pavlina Mlekuž - vodja davčnega knjigovodstva. II. ODMERA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV Osnove za odmero davkov in prispevkov v letu 1982 se nišo bistveno spreminjale in se odraza to tuđi v globalni obremenitvi davčnih zavezan- cev, kar je razvidno iz sledečih primerjalnih podatkov: Indeksni porast davčnih obveznosti za leto 1982 je eden najmanjših v zadnjih letih če izločimo leto 1981 ko je bil dosežen indeks s 192, kateri je nastal predvsem kot posledica prevzema v izterjavo prispevkov za so- cialno zavaravanje in kot tak ni primerljiv. Na povećanje obveznosti iz davkov in prispevkov so vplivale večje davčne osnove, katere so bolj odraz cenovnih razmerij na tržišču kot pa odraz večjega obsega poslova- nja čeprav je ta tuđi prisotno vendar v manjši meri. Značilno za takšne trditve se lepo odraza na primeru v primerjavi davkov od prometa motornih vozil za leto 1981/82. V letu 1981 je iz tega naslova bilo obračunanih 21,143.844,10 din dajatev dočim je za leto 1982 obračunano 26,161.716,45 din, kar predstavlja 24% povećanje v primerjavi z letom 1981, dočim je v strukturi davčnih obremenitev zabeležen le za 0,6% (od 13,8% na 14,4%). Večji porast, tako nominalno kot tuđi indeksno, je zabeležen pri postavki stroškov in obresti, ki so odraz predvsem večjih obrestnih stopenj delno pa tuđi kot posledica ostrejših ukrepov pri izterjatvi davkov (rubeži in pod.). Obseg odpisov davčnih obveznosti je tuđi v letu 1982 precej povečan, vendar je v izkazani vsoti zajet tuđi znesek 1,511.180,85 din, kateri je prenesen v izabilančno evidenco zaradi vknjižbe na nepremičnine davčnih zavezancev in s tem dane možnosti kasnejše izterjave. V tem znesku so zajeti izključno zavezanci iz obrtnih dejavnosti. Služba je v teku leta zaoštrila izterjavo davkov in prispevkov kar. prikazuje sledeči obračun: 1. Stanje neplačanih davkov in prispevkov nadan31.12. 1981 30,128.233,90 2. Davčneobremenitvevletu 1982 181,824.856,00 3. Izvršena plačilav letu 1982 187,104.422,25 4. Stanje neplačanih davkov in prispevkov na dan 31. 12. 1982 24,848.667,65 Kot je razvidno iz obračuna je stanje neplačanih davčnih obveznosti ob koncu leta manjše kot v začetku leta kljub temu da so bile obremenitve v letu 1982 za 19% večje kot v preteklem letu. Stopnja izterjave davkov in prispevkov je tako dosegla 88,3% vseh obremenitev kar predstavlja v zadnjih treh letih najboljši dosežek. Kljub izredni stopnji izterjave bi lahko ta stopnja bila še ugodnejša v kolikor bi služba bila bolj ažurna pri odmeri akontacij, kakor tuđi odmera po letnih davčnih prijavah, kar pa ji zaradi nedovoljne kadrovske zasedbe kljub prizadevanju ni uspelo. Poleg kadrovske problematike pa je vedno bolj prisotno nepravočasno plačeva- nje računov s strani OZD, predvsem obrtni dejavnosti, kar posredno vpliva tuđi na stopnjo izterjave. Ta ugotovitev se vsekakor odraza tuđi v strukturi neplačanih davkov in prispevkov, ki so podane v tabelah s primerjavo na leto 1981 (tabel zaradi pomanjkanja prostora ne objav- ljamo). IH. STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Poleg zaključnega računa o davkih in prispevkih občanov je služba dolžna sestaviti posebni zaključni račun o prispevkih za starostno zavaro- vanje kmetov. Odmera prispevka za leto 1982 predstavlja znatno večjo obremenitev kot v letu 1981 kar je razvidno iz sledeče primerjave: Obdobje Odmera s pripisi Stroški in obresti Odpisi Skupna obremenitev leto 1981 leto 1982 153,815.297,70 181,809.045,85 1,463.611,25 3,441.310,30 1,871.686,65 3,425.500,15 153,407.222,30 181,824.856,00 razlika indeks +27,993.748,15 118 + 1,977.699,05 235 + 1,553.813,50 183 +28,417.633,70 119 Obdobje Odmer a s pripisi Stroškiin obresti Odpisi Skupaj obremenitev leto 1981 loto 1982 3,591.751,5 4,578.268,25 95.465,55 333.384,20 45.458,00 3,258.367,35 4,628.275,80 Razlika Indeks +986.516,70 127 95.465,55 -287.926,20 14 + 1,369.908,45 142 Večja obremenitev v letu 1982 je nastala predvsem zaradi večjih davčnih osnov, po drugi strani pa je bilo premalo storjenega glede razčiščevanja pri odpisovanju terjatev plačilno nezmožnih zavezancev kar KAMNIŠKI OBČAN /11. JU LIJA 1983 5 se ugotavlja na osnovi mnenj pristojnih krajevnih skupnosti. Poleg nave- denega je na povećanje vplivalo tuđi obračunanih zamudnih obresti po novih stopnjah. Iz navedenih razlogov je tuđi stopnja izterjave slabša kot pri bilanci za davke in prispevke občanov kar je razvidno iz sledečega obračuna; 1. Stanje neplačanih prispevko nadan31.12. 1981 690.026,00 2. Obremenitev v letu 1982 v 4,628.275,80 3. Izvršena plačila v letu 1982 4,519.849,05 4. Stanje neplačanih prispevkov nadan31.12.1982 798.452,75 od tega: a) obveznosti neplačane 1,069.986,55 b)preplačila 271.533,80 Kljub znatno večjim obremenitvam v primerjavi s preteklim letom je stopnja izterjave dosegla 85%, kar je za dve odstotni točki ugodneje kot v letu 1981. IV. ZAKLJUCEK Na podlagi ugotovitev in primerjalnih podatkov podanih v poročilu je komisija mnenja, da je potrebno več pozornost nameniti izboljšanju kadrovske zasedbe v službi kar bi pripomoglo k večji ažurnosti oziroma boljši izterjavi, primerjalni podatki pa so podani predvsem z namenom orientacije pri podvzemanju ukrepov za efektivnejšo izterjavo davkov in prispevkov. Predlog sklepa o razdelitvi sredstev solidarnosti krajevnint skupnostim Organizacije združenoga dela so po samoupravnem sporazumu o zdru- ževanju sredstev za uresničitev programov v krajevnih skupnostih v letu 1983, združile, do 1. 6. 1983 - 3,300.000 din. Dvc tretjini teh sredstev je bilo v skladu z določbami navedenega sporazuma že nakazano na račune krajevnih skupnosti, za razdelitev sredstev ene tretjine, ki se oblikujejo kot solidarnostna sredstva, to je 1.100.000 din, pa je predlog razdelitve pripravila komisija za razdelitev sredstev in ga predložila v soglasje izvršnemu svetu. Pri pripravi predloga razdelitve so bile spoštovane določbe samouprav- nega sporazuma, da imajo pri delitvi sredstev prednost naložbe v osnovne in za življenje najvažnejše komunalne objekte. Predlog za razdelitev sredstev krajevnim skupnostim: - KS Srednja vas - za gradnjo vodovoda 400.000 din - KS Godič - za obnovo vodovoda v naselju 500.000 din Brezje - KS Crna - za nabavo rezervne vod. črpalke na 100.000 din vod. črpališče Gozd - KSNevlje - za ureditev vodovodnega sistema 100.000 din i Soteska O predlogu je razpravljal izvršni svet na 41. seji, in s predlogom razdelitve soglaša saj so sredstva namenjena za najvažnejše komunalne objekte. Zborom občinske skupščine izvršni svet predlagal naslednjo zasnovo sklepov: - iz sredstev, ki jih organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo za uresničevanje programov krajevnih skupnosti in se obliku- jejo kot solidarnostna sredstva, se krajevnim skupnostim dodeli 1.100.000 din, - sredstva se razdelijo krajevnim skupnostim po navedenem predlogu, z naslednjimi pogoji: • da po dograditvi objekta, tega dajo v upravljanje OZD, ki je usposobljena za vzdrževanje takih objektov, oz. • da bo KS sama vzdrževata objekte v skladu s predpisi. Predlog valorizacije programa občinske raziskovalne skupnosti Delegati skupščine občinske raziskovalne skupnosti bodo na seji 14. t. m. razpravljali in odločali o predlogu valorizacije programa ORS za letošnje leto, Uveljavljanje delegatskih odnosov v občini Delegati zborov skupščine občine so na zadnjih sejah (21., 22. in 23. junija) obravnavali poročilo o uveljavljanju delegatskih odnosov v občini in sprejeli naslednje sklepe: - sprejme se poročilo o uveljavljanju delegatskih odnosov v občini Kamnik; - delovanje delegatskega sistema in nadaljnji razvoj delegatskih odno- sov bo uspešnejše ob aktivnejšem vključevanju družbenopolitičnih orga- nizacij v procesu delegatskega odločanja; - za delo skupščine in delegacij ter drugih subjektov, ki sodelujejo v delegatskem odločanju, je nujno usklajeno programiranje dela. Pri tem morajo v večji meri sodelovati temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. Program se mora omejiti na temeljna in najbolj pereca druž- bena vprašanja, pri čemer je potrebno ugotoviti ali je nujno, da o njih odloča skupščina, zlasti pa možnosti kvalitetne priprave predlogov; - gradiva za odločanje v delegacijah in v skupščini morajo biti ustrezu- joča delegatski naravi odločanja (celovitost, pravočasnost in jedrnatost - s povzetki). Pripravijo jih ustrezne strokovne službe občinske uprave in tuđi strokovne službe delegatskega okolja; - posebno mesto informiranja občanov v delegatskih odnosih imata INDOK center in glasilo Kamniški občan, ki jih bo potrebno v to funkcijo še bolj usmeriti, zlasti pa proučiti vlogo INDOK centra v celotnem sistemu informiranja v delegatskih odnosih v skladu z zakonom in potrebami naše občine; - temeljne delegacije bodo izdelale svoje programske usmeritve dela, s cimer se bodo lahko pravočasno in učinkovito vključevale v delo skup- ščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; - temeljne delegacije se bodo pri oblikovanju temeljnih stališč za delo v skupščini bolj kot doslej opirale na interese in potrebe svoje skupnosti, k čemur jih bodo usmerjale zlasti družbenopolitične organizacije. Potrebna pa bo večja povezanost med delegacijami za zbore skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; - temeljne delegacije bodo spodbujale k organizaciji problemskih konferenc v delegatskih sredinah. Na teh bodo ražen delegacij, sodelovali tuđi samoupravni organi kot so delavski sveti, skupščine ali sveti v krajevnih skupnostih in pa družbenopolitične organizacije ter strokovne in druge organizacije. Na njih bi se morala izoblikovati izhodišča na temeljih politike in odločanja v skupščini; - občinska skupščina bo v svoje programe v večji meri kot doslej uvrščala pomembnejša vprašanja programa republičke in zvezne skup- ščine, da bi tako postala konferenca delegacij za republiško in zvezno skupščino. Posebna pozornost pa bo posvećena delu delegatskih skupin in konfe- renc delegacij za republiško skupino. V delu teh skupin in konferenc se bo moral v večji meri kot doslej vključiti izvršni svet in tuđi ustrezne službe občinske uprave; - predsedstvo skupščine si bo še naprej prizadevalo ustvariti boljše pogoje za delo delegacij vseh zborov. Pri tem bo dosledneje kot doslej skrbelo za uresničevanje določb poslovnika skupščine, zlasti še tište, ki zahtevajo ustrezne pogoje za delo delegacij kot so denimo roki dostavlja- nja gradiv, povzetki, konkretnost gradiv ipd. Posebej se bo zavzelo za take proceduralne poti odločanja, da bo le-to resnično izraz delegatske volje. Doslednejše bo tuđi zastran nenehnega spremljanja uresničeva'nja načela razbremenjevanja dela skupščine. Uresničevanje programa dela skup- ščine bo moralo postati pomembnejša naloga predsedstva. Ustnerjalo pa bo tuđi delo zborov tako, da bi mogel nastati demokratičen dialog med delegati in predstavniki izvršnega sveta skupščine. Tuđi v bodoče bo vztrajalo pri sklicevanju ločenih sej zborov skupščine, ražen za tište, ki po svoji vsebini terjajo skupno sejo. Sprati pa bo povsaki seji zborov ocenilo dobre in slabe strani poteka sej ter predlagalo ustrezne ukrepe za izboljša- nje delegatskih odnosov. Neveljčani v Brkinih V počastitev dneva borca in 40-letnice AVNOJ smo se člani krajevne organizacije ZB NOV NEVLJE odločili, da gremo 25. junija na izlet - tokrat v popol- noma neznane kraje - v hribovi- te in razpotegnjene BRKINE, ki meje na Kras, javorniške in snež- niške gozdove ter Čicerijo. Tja je doslej prišla lani na obisk ZB NOV Ljubljana Šiška, mi smo torej druga organizacija. Po jutranjem aperitivu v ob- novljenem Domu upokojencev v Pivki, smo pri Premu krenili po asfaltirani cesti - delo MDB - proti vasici Rjavče, kjer je spo- menik padlim žrtvam v NOV. Pred nekaj leti so bile tu kozje stezice in kolovozi, po katerih ni pripeljali avto, medtem ko imajo sedaj dnevno nekaj avtobusnih prog. Pred skromnim spomeni- kom smo se seznanili z razmera- mi v Brkinih, kjer ni sole, trgovi- ne (3 krat tedensko zasiino, ne gostilne, pač pa sta dobra cesta in vodovod že priklicala nekaj Br- kincev nazaj v njihove kraje. Lo- vorjev venček smo priložili k spomeniku, z enominutnim mol- kom počastili spomin brkinskih žrtev za svobodo in zapeli nekaj pesmi. Marica Bernotova nam je opisala zgodovino Brkinov. Že v letu 1941 so Brkinih ustanovili OF in v začetku 1942 Brkinsko četo. Po italijanski ka- pitulaciji, ko je AVNOJ sprejel sklep o priključitvi Primorske Ju- goslaviji, so bili Ijudje presrećni, misleč, da je že svoboda. Iznena- dile so jih nemške horde, ki so pustošile in ropale po brkinski zemlji. Kljub temu so Brkinci nudili četam, bataljonom, odre- dom in brigadam zavetje v skal- natih grapah in skromen obrok hrane. Končno je prišla z ogro- mnimi žrtvami priborjena svobo- da. Prečudovito je opisal Brkine partizanski pisatelj Tone Svetina v knjigi »Med nebom in pe- klom«. Po skromnem programu je k nam pristopila 82-letna Angela Filipič, se nam zahvalila za obisk. Vrnili smo se v dolino (žejni) in v Markovščini »Pri Baši« nam je prijazna gostilničarka skrbno in zelo dobro postregla (ćelo s toplimi krofi). Sele tu smo se prav razgovorili, veselo zapeli in .. oh zdaj gremo, nazaj še pride- mo,___se postavili. Nameravali smo si ogledati Škocjanske jame, vendar smo pa vodičevem pojasnilu - 2 uri hoda po jami in 300 strmih stopnic za izhod - spoznali, da temu ne bo- rno kos, kajti bili smo sami »mla- dinci« v starosti 60 do 83 let. Krenili smo v Lipico, si ogle- dali žlahtne konjice in se veseli, zadovoljni, s pesmijo vrnili v Nevlje, zavedajoč se, da nam je doma lepo in prijetno. , P. S. Priprave na volitve v SZDL Ustanovljen plenum OF Letos poteče štiriletni mandat organizadjam sodalistične zve- ze, po sklepu Predsedstva RK SZDL pa bodo volilnc seje v vseh okoljih združene s program- skimi sejami v pozni jeseni. Ker je na volilnih sejah potrebno oceniti naše delo v celotnem šti- riletnem mandatnem obdobju je občinska konferenca na svoji seji konec junija sprejela program priprav in usmeritev za izdelavo ocene dela. Konferenca je sprejela tuđi usmeritve za kadrovanje tako v krajevnih organizacijah SZDL, kot tuđi v občinski konferenci. Te usmeritve bi lahko strnili pravzaprav v eno samo: pravega človeka na pravo mesto. Že nekaj časa so tekle tuđi pri- prave za ustanovitev plenuma OF kot metode dela občinske konference SZDL, v kateri naj bi predvsem starejši, nekdanji družbenopolitični in drugi javni delavci dobili stik s družbenopo- litičnim dogajanjem in možnost, da svoje izkušnje in poglede pre- nesejo tuđi na občinsko konfe- renco SZDL; Konferenca je ustanovila plenum OF ter v ple- num izvolilo naslednje tovariše: ADAMIČ Olga, BALOH Jože- Šanca, BAVCAR Boris, BAV- ČAR Francka, BRANK Franc, BRJ5JC Marica, BRLEC Ana, BOHINC Edo, BOLTAR Al- fonz, BURJA Ivan-Tomažek, VERKVENIK Ana, ČEBULJ Albert, DOBNIKAR Vinko, DRČAR Mala, HRIBAR Franc- Lovro, IVEC Anica, JERAS Jo- že, JUHANT Janko, KLADNIK Albin, KOBILŠEK Pavle, LA- VRINC Rozka, LOGAR Milan, MALI Ivan, MARCUAN Stane, MATJAŠIC Janez, MIHELČIČ Viktor, PIKEL Jože, PODBEV- ŠEK Mirko-Lado, PODBEV- ŠEK Tone-Srečo, POLJANŠEK Anton-Branko, PUCELJ Franc, ROT Srećko, SVETELJ Franc, SVETIC Poldka, ŠIRCELJ Sil- va, ŠTEBLAJ Slavko, ŠTIRN Mirko, TERŠALIČ Anton, VERSTOVŠEK Vera, VT.DER- VOL Franc, VODE Nande, ZA- LOŽNIK Marjan, ZAGORC Kati, ZORE Franc-Nande, ZO- RE Ivan, ŽELEZNIK Filip, ŽI- BERT Ana-Bolteva. SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Steletova 8. Datum: 6. 7. 1983. Samoupravna interesna komunalna cestna skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi določil Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 24/77) naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča pare. št. 1231 stavbišče v izmeri 571 m2 k. o. Podgorje za gradnjo individualne stano- vanjske hiše. ' 1. Izklicna cena stroškov komunalnega urejanja znaša 163.555,20 din. V stroških komunalne ureditve so zajeti: dostopna cesta, omogočen priključek na kanalizacijo in vodo- vod in električno omrežje. 2. Stroški lokacijske dokumentacije znašajo 12.000,00 din. 3. Odškodnina za zemljišče znaša 156,48 din za m2. 4. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev. po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa 3 leta. 5. V stroških komunalnega urejanja ni vštet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča. 6. Ugodnejši ponudnik, je kdor ponudi višjo ceno za stro- ške komunalnega urejanja. 7. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe stavb- nega zemljišča je najpozneje v 30 dneh po pravnpveljav- nosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. 8. Investitor mora na svoje stroške v roku 6 mesecev postaviti obstoječo zgradbo na zemljišcu pare. št. 1231 k. o. Podgorje. 9. Vsak ponudnik mora položiti obvezno varščino v visini 10% od izklicne cene stroškov za komunalno urejanje zemljišča na žiro račun št. 50140-622-24011 Samouprav- na interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik, Steletova 8. « 10. Piidobitelju zemljišča varščino štejemo v kupnino, dru- gim udeležencem, ki na natečaju ne bodo uspeli, pa borno varščino vrnili brez obresti. 11. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem jav- nem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, mu varšči- ne ne vrnemo. 12. Proti odločitvi o oddaji stavbnega. zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh po tem, ko je prejel obvestilo, ugovor na izvršni odbor Samou- pravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Ka- mnik. Pisne ponudbe je potrebno predložiti v 15 dneh od dneva objave do vključno 26. 7. 1983 priporočeno po pošti na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Ka- mnik, Steletova 8., 61240 Kamnik. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj - k. o. Podgorje.« Vsi ponudniki se tanko udeležijo javnega odpiranja ponudb, ki bo dne 8. avgusta 1983 ob 8.30 v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Kamnik. Vsi zainteresirani lahko dobijo informacije po telefonu 832-211 int. št. 23. ali osebno na SKG Kamnik, Steletova 8. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik Števika: 11/1983 Datum: 6. 7. 1983 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi sklepa predsedstva z dne 20. 6. 1983 naslednji javni razpis za zbiranje pričakovalcev stanovanj v stanovanjskem bloku A3K2 v stanovanjski soseski BS-2 Kamnik. Prosta so naslednia stanovanja: 2 Sa 58,10/P 2 Se 49,66/lll. 2 Sa 58,10/111. 2 Sb 62,61/111. 2 SC 49,66/IV. 2 Sa 58,10/IV. 2 Sa58,10/V. 2 Sa 58,10/VI. 2 Sb 62,61/VI. 1 Sb 36,80/P 1 Sb 36,80/VII. 1 S+k 52,12/VIII. 2 Se 49,66/VI. Pričetek gradnje stanovanjskega bloka bo v oktobru 1983, rok za dokončanje je november 1984. Iformativna cena znaša 36.000,000 din/2 stanovanj- ske površine. Prosimo vse interesente, da v roku 15 dni pošljejo svoje ponudbe na naslov Samoupravna stanovanj- ska skupnost občine Kamnik, 61240 Kamnik, Stele- tova 8. Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri Stano- vanjskem in komunalnom gospodarstvu Kamnik, Steletova 8 oz. po telefonu 832-211. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik ABC Pomurka TP »Kočna« Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8 Deiovna skupnost skupnih služb na podlagi sklepa komisije za medsebojna deiovna razmerja objavlja dela in naloge pripravnika Pogoji: - srednja šolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri liščemo več dijakov srednjih šol za opravljanje počit- niškega dela v mesecu Juliju in avgustu Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ABC Pomurka TP »Koč- na« Kamnik, Kamnik, Ekslerjeva 8, v roku 8 dni po objavi. Kandidate borno o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri. Skupščina KS Kamnik-Center obvešča vse občane, da je v prostorih Skupščine občine Kamnik - II. nadstropje javno razgrnjen idejni nač.rt ureditve Titovoga trga, Prešernove ulice in Trga svobode v Kamniku. Javna razgrnitev idejnega nacrta bo do 30. 7. 1983. Predsednik skupščine KS Kamnik-Center Ferdo Cvetko 6 KAMNIŠKI OBČAN /11. JULI JA 1983 ŽvllarJt KAMNIK izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute - šale Vsem delovnim Ijudem in svojim cenjenim kupcem čestita ob prazniku občine in se priporoča ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob 27. ju liju vsem delovnim Ijudem in svojim cenjenim kupcem Delavci in družbenopolitične organizacije STOL INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK želijo delovnim Ijudem in občanom veliko delovnih uspehov i njim česti tajo ob prazniku občine, 27. Juliju EMONA Kmetijska kooperacija Domžale, PE KAMNIK čestita ob prazniku občine vsemkmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim Ijudem ljubljanska banka GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in na Bakovniku - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku SLAVKA KRMAVNAR IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV in SREĆO KRMAVNAR FINOMEHANIKA, ORODJARSTVO IN LIVARSTVO, Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061)841-072 Ob praznovanju občinskega praznika čestitava vsem občanom in delovnim Ijudem ter se priporočava za naročita . Žito Ljubljana, OBRAT VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob 27. juliju GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK iskreno čestita ob 27. juliju ALPREM KAMNIK čestita vsem občanom ob občinskem prazniku, 27. juliju Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita ob 27. juliju vsem delovnim Ijudem Delovni kolektiv JATA TOZD REJA-OE DUPLICA čestita vsem občanom ob 27. juliju in se priporoča za .nakup v sodelomnju z naravo ŽIVILSKA INDUSTRIJA FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLIĆI PRI KAMNIKU čestita ob prazniku, 27. juliju vsem občanom in vsem delovnim Ijudem ^&" montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve Ob 27. juliju, prazniku občine, iskreno čestita občanom in delovnim Ijudem ter priporoča svoje storitve in proizvode: - električne instalacije - vodovodne instalacije - klimatizacijske instalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK čestita vsem delovnim Ijudem ob občinskem prazniku SGP GRADITELJ Kamnik, Maistrova 7 čestita za praznik občine vsem delovnim Ijudem in se priporoča za naročita vseh gradbenih del LONĆARSKO PODJETJE KOMENDA vsem delovnim Ijudem čestita ob prazniku občine RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK čestita ob prazniku občine vsem delovnim Ijudem in poslovnim partnerjem Industrijsko podjetje |EhP eksperimentalna tkalnica proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Delovnim Ijudem in občanom kamniške občine čestita ob občinskem prazniku KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK se pridružuje čestitkam ob praznovanju 27. julija Kemična industrija »Donit« , Medvode TOZD »TRIVAL« in TOZD »KEMOSTIK« KAMNIK čestita ob prazniku občine vsem občanom in poslovnim partnerjem tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge, črnein . pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega og revan ja - mesoreznice in kavne mline ulitkeiztemperlitine - ključavnice-obešanke, navadne in cilindrične - smučarskeveziTvroIlia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim Ijudem čestitamo ob občinskem prazniku, 27. juliju tovarna usnja kamnik Ob praznovanju občinskega praznika iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom MENINA, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik čestita vsem delovnim Ijudem in poslovnim partnerjem ob prazniku občine ABC POMURKA, Trgovsko podjetje KOČNA, KAMNIK čestita ob prazniku občine vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim Ijudem SGPGRADBINECKranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem delovnim Ijudem ob občinskem prazniku SAMOSTOJNI OBRTNIKI ZDRUŽENI V OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitajo ob občinskem prazniku vsem delovnim Ijudem Živilska industrija ETA KAMNIK iskreno čestita ob 27. juliju vsem delovnim Ijudem in poslovnim partnerjem Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO Kamnik, Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi občanom premoženjska in osebna zavarovanja ter se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku čestita vsem delovnim Ijudem 27. julij'm priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosnaskladiščaza razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črnismodnik - prižigala za miniranje, signal na in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenskein polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane KAMNIŠKI OBČAN / 11. JULIJA 1983 7 Uspel koncert Solidarnosti Ena od prijetnih tradicij, ki vedno pritegne mnogo ljudi, je koncert moškega in žen- skega pevskega zbora Soli- darnost. Tuđi letos so skrbno izbran program predstavili v polni dvorani kina Dom 24. junija zvečer. Torej na dan, ko je bil sicer Kamnik poln veselih svatov in ljudi, saj je bil v okviru Ljubljanske oh- ceti v občini prikaz starih obi- čajev, ki mu je sledilo veselo rajanje na Titovem trgu. Tokratni koncert je bil ognjeni krst za dirigentki zborov. Ivica Ropas, ki vodi mešani zbor in Karla Bernot, ki dirigira pevkam, obe Ka- mničanki, sta se namreč s tem koncertom prvič predstavili domaćemu občinstvu. Spon- tan aplavz je bil obema naj- lepše priznanje in spodbuda. Na koncertu so podelili tuđi Gallusova priznanja dolgo- letnim pevcem Solidarnosti. Trideset let giasbene sole Kanmiška Glasbena šola praz- nuje letos tridesetletnico delova- nja. Ob pomembni oblelnici so pod pokroviteljstvom Skupšcine občine Kamnik v petek, 3. junija priredili slavnostni koncert v dvorani Giasbene sole. Pred tremi desetletji je glasbe- na šola za Kamnik pomenila po- membno kulturno pridobitev. Začetki so bili skromni, saj ni bilo potrebne opreme, vendar so težave ob pomoći mnogih obča- nov, zlasti tovarišica Marica Brejc uspešno prebrodili. Delo v soli je steklo in kmalu je postala središče giasbene kulture. Njeni učenci so se redno udeleževali kulturnih prireditev in različnih tekmovanj, iz njihovih vrst pa je izšlo tuđi mnogo glasbenikov. ki so danes pomembne osebnosti v slovenski glasbi. Danes ima glasbena šola sko- raj tristo učencev, z njimi pa se ukvarja deset učiteljev. Prostori, v katerih poteka pouk imajo ne- kaj pomanjkljivosti, zato razmiš- ljajo o novih, ki bodo sčasoma prav gotovo postali potrebni. Kvaliteta dela vztrajno raste, to dokazujejo tuđi številne na- grade, ki jih prejemajo učenci giasbene sole na republiških tek- movanjih mladih glasbenikov. Na letošnjem tekmovanju je pre- jelo nagrade in pohvale šest Ka- mničanov, kar je prav gotovo odraz kvalitetnega in marljivega dela. Na slavnostnem koncertu se je občinstvu predstavilo prek tride- set glasbenikov, učencev giasbe- ne sole, pokazali pa so veliko mero znanja in spretnosti. Pred- stavo sta popestrila nastopa otro- škega pevskega zbora in orkestra harmonikarjev. Na prireditvi so podelili tuđi nagrade in priznanja dvajsetim najmarljivejšim učencem, s skro- mnimi darili pa so se oddolžili tuđi učiteljem za njihovo vzgojno delo na področju glasbe. Slavnostni koncert je bil kvali- tetna predstavitev znanja mladih glasbenikov, zato bi bilo prav, če bi našel pot do številnejšega ob- činstva, kot je bilo tisto v dvorani Giasbene sole. Za večjo udelež- bo pa bi bilo vsekakor potrebno boljše informiranje o dogajanju v tej kulturni ustanovi. M. REBA V začetku meseca so na motni- škem pokopališču pokopali Jože- fa Brezovarja, partizanskcga ku- rirja, dolgoletnega družbenopoli- tičnega aktivista, upokojenega miličnika. Jože Brezovar se je rodil 17. marca 1927 v Podkumu v rudar- ski družini. Proti koncu leta 1944 je postat partizanski kurir, takoj po osvoboditvi pa je začel dclati v organih za notranje zadeve. Služboval je v Predgrađu, Pod- kumu, Šmartnem, od leta 1959 pa do upokojitve leta 1975 pa v Kamniku. Za svoje prizadevno delo je dobil već odlikovani in priznanj, med njimi red zaslug za narod in red dela s srebrnim ven- cem. Tuđi po upokojitvi je bil družbenopolitično aktiven, pred nenadno smrtjo je bil sekretar osnovne organizacije ZK v Mot- niku. Na pogrebni slovesnosti so se s spoštovanjcm in zahvalo od njega poslovili številni krajani in občani, o liku pokojnika pa so govorili predstavniki Postaje mi- licc Kamnik, občine, krajevnc skupnosti, lovcev in društev. Odbor za medsebojna delovna razmerja LEKARNE KAMNIK objavlja prosta dela in naloge dveh čistilk za nedoločen čas 7 ur dnevno. Pismene ponudbe spreje- mamo 15 dni od dneva ob- jave. SMRTI KOROŠEC Marija, invalidska upokojenka iz Kamnika, Šlandrova 2, stara 61 let VIDMAR Ana, družinska upo- kojenka iz Podgorja 49, stara 83 let CIMPERMAN Marija, družin- ska upokojenka iz Ljubljane, Ko- pališka 1, stara 75 let FLERIN Karol, osebni upokoje- nec iz Vrhpolja pri Kamniku 244, star 62 let MODIC Terezija, osebna upo- kojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 82 let ŠTEH Marija, ponterka iz Dupli- ce, Jakopičeva 28, stara 56 let GOLOB Jurij, kmečki upokoje- nec iz Vodič nad Kamnikom št. 2, star 79 let ZALAR Bogdan Stanislav, sa- mostojni raziskovalec iz Ljubljane, Jamova 3/a, star 58 let VVIESENDORFER Franz, upo- kojenec iz Dunaja 1190 Amajger- gasse 19/4/8, Avstrija, star 70 let SUŠNIK Frančiška, družinska upokojenka iz; Žage št. 13, stara 71 let TRBOVŠEK Stanislav, gozdni delavec iz Okroglega št. 3, star 48 let DROBNIČ Silva, dipl. ekono- mist iz Kamnika, Jakoba Aleševca 11, stara 44 let KREGAR Janez, kmečki upo- kojenec iz Strahovice 27, star 85 let KERN Lorenc, osebni upokoje- nec iz Kamnika, Trg talcev 5, star 79 let TREBUŠAK Anton, osebni upokojenec iz Kamnika, Trg talcev 5, star 79 let OCEPEK Alojzij, osebni upoko- jenec iz Komendske Dobrave 9, star 78 let MLAKAR Franc, os. upokoje- nec iz Pirševega št. 1, star 76 let STRMŠEK Terezija, km. upoko- jenka iz Lipelj št. 5, stara 90 let PESTOTNIK Martin, os. upoko- jenec iz Starih Sel št. 10, star 83 let POROKE AJDOVEC Franc, orodjar iz Kamnika in PESTOTNIK Silva, knjigovodja iz Kamnika POTOCNIK Tomaž, prodajalec iz Mekinj in VINŠEK Helena, pro- dajalka iz Tunjiške Mlake VRHOVNIK Anton, mizar iz Tunjic in PIPAN Mojca slaščičarka iz Kamnika KOVIČ Marko, dostavljač poštnih pošilk iz Dornžal in POGAČNIK Cecilija, blagajnik iz Volčjega po- toka SITAR France, vodja enote, iz Godiča in JAGODIC Šonja, amdi- nistratc* iz Mekinj ŠPEH Roman, stavbni ključavni- čar iz Kamnika in LEVEC Majda, šivilja iz Zgomjih Stranj FTIČAR Anton, kulturni anima- tor iz Mekinj in RAMŠAK Terezi- ja, stažist - zdravnik iz Mekinj BEVC Janez, strugar iz Kamnika in VERŠNIK Irena, dijakinja iz Duplice TRAVEN Marjan, prometno transportni tehnik iz Tunjiške mla- de in SPRUK Majda, tajnica iz Ka- mnika ZLATOPOROĆENCA: HRIBAR Pavel in Marija iz Pir- ševega v Tuhinju št. 2 Beograjski UNCTAD v zmernih vodah Šesto zasedanje UNCTAD, ki se je pred nedavnim po dolgih in napornih štirih tednih pogovorov in pogajanj končaio v Beo- gradu, ocenjujejo različno: nekateri menijo, da v odnosih med razvitim Severom in zaostalim Jugom ni bil dosežen ne napredek in ne zastoj, medtetn ko spet drugi menijo, da gre za popoln prelom med zahtevami nerazvitega sveta in tištim, kar je bil pripravljen ponuditi visoko razviti del tega planeta. Za marsikoga je bilo dolgotrajno delo UNCTAD pravzaprav le vsota skrajno nepreglednih in rmlenkostnih dosežkov ali korakov v boju za pravičnejšo gospodarsko ureditev sedanjih razmer. Nerazvite in razvijajoče države so se znašle v globoki ekonomski krizi, ki počasi, toda vztrajno in zanesljivo načenja tuđi njihovo politično neodvisnost. Visoko razvile države Za- hoda in Japonska pa zaradi lastnih težav posta jajo vse bolj gluhe za kakršnokoli dodatno obliko pomoći, ražen tište, kijopoznajo že sedaj, toda tuđi ta je čedalje bolj pogojena s številnimi omejitvami. Te se sedaj kažejo tuđi pri nas, še posebej izrazito v pogajanjih za pridobitev novih posojil. Kot je splošno znano, so pogoji dokaj »trdi«, toda še v mejah normale. V podobnih, pa verjetno še v hujših težavah je še ćela vrsta držav in vse kaže, da dialog med Jugom in Severom ne bo deležen »toplejših dni« vse dotlej, dokler si ne bo temeljito opomoglo gospodarstvo razvitih držav. Ta »odjuga«, če lahko uporabimo nekaj meteorološkega izrazoslovja, se ponekod že kaže, toda znaki so očitno še pre- mlačni, da bi lahko omečili pogajalce razvitih držav na beograj- skem UNCTAD. Tako bi lahko rekli, da je še ena pobuda OZNpo pravičnejših in enakopravnejših mednarodnih odnosih prinesla prečej manj kot so pričakovali nerazviti. Toda ob tem je pomembno (in morda ceh bolj kot morda to cenimo) tuđi to, da so tokrat nerazvite in države v razvoju v odnosu do razvitih nastopile dosti bolj enotno kot doslej. Izdelale so namreč program, ki ni temeljit na zaostrovanju, temveč na dialogu, kar je konec koncev tuđi edina realna pot v pogajanjih z močnejšim. Tako bi lahko končno beograjsko srečanje označili za zmerno uspešno, pa čeprav je ta uspešnost vsaj na zunaj manj vidna kot si je to mogoče predstavljati. J. KOVAČIČ OD VSEPOVSOD • Zimske počitnice odslej le dva tedna LJUBLJANA - Doslej so imeli v osnovnih šolah tri tedne zimskih počitnic, kar pa je staršem marsikdaj povzročalo težave. Zato se je republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo odločil, da se zimske počitnice skrajšajo za teden dni, v času prvo- majskih praznikov pa bodo imeli otroci teden dni prosto. Kot so ob tem menili na komiteju, so s takšno odločitvijo dosegli nekakšen kompromis med potrebami in zahtevami šol, upoštevaii pa so tuđi mnenje staršev, gospodarstva in drugih. • Kdo bo lahko povečal cene? BEOGRAD - Če se hočemo v drugem polletju ubraniti rekordno visoke inflacije, moramo sprejeti ukrepe in merila, ki bodo določale, kako naj bi ravnala skupnost za cene potem, ko bo prenehal veljati odlok o zamrznjenju cen, so poudarili na seji sveta zvezne skupnosti za cene. Ob tem so menili, da na višje cene ne bi mogli računati tišti (in to ne glede na režim, ki bo v veljavi za posamezne izdelke), katerih domaće cene so že sedaj večje od tujih. Cene se ne bi smele povećati niti zaradi pokrivanja izgub, ražen v primerih, ko izgubo beležijo ćele gospodarske panoge. Kljub temu pa je svet podprl predlog, naj bi se premog, namenjen industriji in široki potrošnji, v povprečju podražil za 11,5 odstotka. • Vse manj želje po studiju ob delu " LJUBLJANA - Za visokošolski studij se je letos prijavilo 13.500 novincev - Za redni studij 10.350 in za studij ob delu 3.150, Vznemirljivo je predvsem to, da število rednih studentov vseskozi narašča, medtem ko število novih studentov ob delu stalno upada. Zanimiva je tuđi sestava studentov, ki so se prijavili za studij na ljubljanski in mariborski univerzi: iz tujine jih je 0,5 odstotka, iz jugoslovanskih republik in pokrajin pa 4,8 odstotka. • Nezadovoljstvo z osebnimi dohodki LJUBLJANA - Slednji gospodarski položaj povzroča velike te- žave vsem tištim dejavnostim (pa tuđi tištim, ki so tam zaposleni), ki direktno ne ustvarjajo dohodka. V Sloveniji namreč že vse od leta 1979 upada delež sredstev za vse oblike socialnega varstva, osebni dohodki zdravstvenega osebja, negovalk, socialnih delavk in drugih pa so med najnižjimi v združenem delu. Konec lanskega leta je namreč nekako 26 odstotkov delavcev na socialnih področjih preje- malo manjše OD od 10 tisoč dinarjev in prav zaradi tega je vse več nezadovoljstva. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, praded, brat in stric ALOJZ OCEPEK p. d. Anderjanov ata iz Komendske Dobrave 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom (posebno An- toniji Juhant), prijateljem in vsem našim sodelavcem za vsestransko nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Sedlaku in patronažnima sestrama Heleni in Aniti iz Zdravstvenega doma Kamnik za vso skrb in nego v času njegove zahrbtne bolezni. Enako zahvalo izreka- mo Gasilskemu društvu Komenda za organizacijo pogreba in govor- niku za ganljive besede ter Konjeniškemu klubu Komenda za spre- vod. Hvala tuđi pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za poslo- vilni obred. Žalujoči: vsi njegovi Komendska Dobrava, Gmajnica, Kamnik, Vrhpolje, Ljubljana, junija 1983 ZAHVALA Bolečo izgubo moža in očeta LUDVIKA BOŠUCA ste nam lajšali sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Vsem smo za tolažilne besede hvaležni. Zahvaljujemo se tuđi zdiavnikom in sestram Klinićnega centra za kratko in inten- zivno nego, sodelavcem in gasilcem za govor, pevskemu zboru Janez Čebulj za občutenp zapete pesmi in župniku za pogrebni obred. Hvala za cvetje in svečke na njegovem grobu. Žena Cilka in sinova z družinama Klanec pri Komendi, 16. junij 1983 ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi dragega sina MIRANA MOĆNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, kra- janom Novega trga, sošolcem, AMD Kamnik in vsem, ki ste mi s svojo blizino, z darovanim cvetjem in izrazi soču- stvovanja lajšali bolečino, mi v težkih dneh stali ob strani in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebej se zah- valjujem vsem govornikom za poslovilne besede ob odpr- tem grobu, godbi na pihala in Študentskemu pevskemu zbo- ru. Predvsem pa se zahvaljujem delovnemu kolektivu Ete in dr. Kralju za nesebično pomoč. Zahvaljujem se tuđi du- hovniku za pogrebni obred. Mami V Kamniku, 5. julija 1983 ZAHVALA Ob prerani, boleS izgubi našega ragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata in strica KARLA FLERINA ---------— ------------ iz Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedoma Rifeljnovim in Rakovim, njegovim sodelavcem iz Zarje in našim sodelavcem iz Stola, Menine, Graditelja in Petrola za vsestransko pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Zdravstvenega doma Kamnik za skrbno zdravljenje v ćasu njegove težke bolezni, predstavniku Zarje tovarišu Beču za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena, sinovi Drago, Ivan in lože z družinama, mama, sestra Mari z družino in drugo sorodstvo Vrhpolje, Duplica, junija 1983 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega ata TINETA DROLCA iz Zg. Tuhinja 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki ste nam ob smrti stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja, poklonili toliko cvetja in ga spremili v njegov prerani zadnji dom. Prav tako iskrena zahvala vsem društvom, delovnim in družbenopolitičnim organizacijam. Hvala govorni- kom za izrečene tople besede slovesa in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom za vse- stransko pomoč. V želji, da bi ga ohranili v lepem spominu, vsem se enkrat hvala. Žalujoči: žena, sin, hčerka z mozem, bratje in sestre z družjnaini Zg. Tuhinj, 6. julija 1983 8 KAMNIŠKI OBČAN / 11. JULIJA 1983 Kamniški lokostrelci v državni reprezentanci V jugoriovansld reprezentand, kl tekmuje letos za Alpski pokal, to je tekmovanje za pokal sred- njeevropskih držav, nastopajo kar štuje kamniški lokostreld. V desetčlanski reprezentanci so na prvem letošiijem turnirju za Alpski pokal v Bad Goisemu nastopili tuđi čiani LK Kamnik (Vojko Cofaiar, Drago Desnica in Emil Andrejka). Na drugem turnirju tri tedne pozneje v Bol/anu pa prav tako Desnica in Cotnar ter Dušan Orehek. Omenimo naj, da reprezentanco sestavljajo predvsem slovenski lokostrelci, tekmuje se v disci- plini »hunter in field«, v vsaki državi udeleženki tekmovanj za Alpski pokal pa je po eno tekmova- nje. Tuđi prejšnja leta so v jugoslovanski reprezen- tanci nastopali kamniški lokostrelci. Letnar je bil ćelo dvakrat zmagovalec Alpskega pokala v skup- nem seštevku, toda nobeno leto nišo za reprezen- tanco streljali kar štirje člani LK Kamnik, kar je vsekakor lep uspeh. Precej je k temu uspehu pripo- moglo dejstvo, da v Kamniku lokostrelci že ves čas namenjajo veliko pozornost disciplini »hunter in field«, posebej Se lokostrelci v instiktivnem slogu. Nenazadnje pa je to tuđi odsev resnega dela v klubu, pa tuđi trener Frenk Vengust je precej pri- pomogel k temu uspehu, saj se nam redna vsako- dnevna vadba pozimi in zgodaj spomladi sedaj obrestuje. V Bad Goisernu so v sončnem vremenu dosegli kamniški lokostrelci odlične uvrstitve, posebej De- snica, ki je v mladinski konkurenci v prostem slogu osvojila 2. mesto (854 krogov), v članski konkuren- ci pa je bil Emil Andrejka 21. z rezultatom 839 krogov. V instiktivnem slogu se je Vojko Colnar uvrstil na odlično 4. mesto s 711 krogi. V Bolcanu pa je moćno deževalo, posebej drugi dan tekmova- nja, tako da so bili rezultati slabši, ne pa tuđi uvrstitve. Zopet je bil odličen Drago Desnica, ki je tuđi tokrat osvojil 2. mesto (819 krogov), Vojko Colnar pa je osvojil 9. mesto, nastrelil je 675 krogov. V članski konkurenci v prostem slogu je Dušan Orehek osvojil 17. mesto z rezultatom 823 krogov. Ekipno je Jugoslavija obakrat osvojila 3. mesto. Na koncu naj omenim še to, da je le malo manjkalo in na tumirjih za Alpski pokal bi v YU reprezentnci nastopala tuđi Boris Jemec in Dušan Letnar, ki sta na kvalifikacijskih tumirjih dosegla odlične rezulta- te, toda zavoljo pomanjkanja finančnih sredstev sta morala ostati doma. -do- Tekmovanje strokovnih smučarskih kad rov Ob zaključku leto&ije zimske sezo- ne so kamniški učitelji, trenerji in va- ditelji izvedli tuđi tekmovanja v velc- staloinu in v tehniki sole smućanja po mednarodnih kriterijih testa znanja smućanja. Tekovanje je bilo na F1S progi na Kaninu in se ga je udeležilo 28 tek- movalccv. V 9. memorialnem tekmovanju Ka- mniški memorial so bili v veleslalomu na 800 m dolgi progi s 40 vratci dose- ženi naslednji rezultati: Ženske: 1. Snežana Žlindra 42,10 sek.; 2. Ada Humar 43,60; Moški nad 35 let: 1. Boris Žlindra 42,50; 2. Jože Jankovič 50,05; 3. To- ne Šuštar 50,80 sek. • Moški do 35 let: 1. Peter Sitar 42,90; 2. Rok Jare 43,10; 3. Janez Ažman 45,25; 4. Alfonz Boltar 45,70 in 5. Tomaž Zore 46,00 sek. Smučarski kadri so se pomerili tuđi za prvaka področnega zbora, kjer ve- ljajo odbitki 1% časa za vsako leto starosti pri moških nad 30, pri žen- skah nad 25 let po najbolje doseže- nem času. Rezultati: 1. Boris Žlindra 39,56 sek; 2. Peter Sitar 42,06; 3. Snežana Žlindra 42,10; 4. Jože Jankovič 42,84; 5. Rok Jare 43,10; 6. Ada Humar 43,60; 7. Janez Ažman 44,83; 8. Tone Prešeren 44,89; 9. Jože Žu- pan 45,04 in 10. Tomaž Zore 46,00. V tekmovanju likov sole smučanja po mednarodnem testu osnovne, na- daljevalne in tekmovalne sole smuča- nja so bili doseženi naslednji rezultati (22 udeležencev): 1. Rok Jare 30,5 točk, povprečna ocena 7,6; 2. Snežana Žlindra 28,9 točk, ocena 7,00; 3. Ada Humar 27,4, ocena 6,9; 4. Tomo Zore, 26,6, ocena 6,7 in 5. Vito Verstovšek 24,5, ocena 6,1. Navedeni smučarji so osvojili zla- ti znak testa znanja smučanja Jugosla- vije. Testiranje so izvedli kamniški učitelji smučanja pod vodstvom vodje komisije ocenjevalcev Slovenije Ma- rijana Steteta. Tako rezultati tekmo- vanja, kot testiranje tehnike strokov- nih smučarskih kadrov je pokazalo strokovno nazadovanje, kar je posle- dica nepravilnega odnosa do izobra- ževanja strokovnih kadrov, za kar bo v bodoče potrebno več razumevanja, sredstev in organiziranega strokovne- ga izpopolnjevnaja ob delu z mladino na snegu. SM Občinsko prvenstvo v košarki za 5. in 6. razred V aprilu je šolsko športno društvo OŠ Toma Brejca s pomočjo košarkar- skega kluba Kamnik organiziralo pr- venstvo za peti in šesti razred. Sodelo- vale so štiri osnovne sole (FA, TB, K- M, KB). V nepreveliki konkurenci so zmagali pionirji OŠ Kamniškega bata- Ijona. OS Toma Brejca, ki je tekmo- vala z mlado obetajočo ekipo, je do- segla drugo mesto. Na tretje mesto so se uvrstili igralci OŠ Frana Albrehta, na četrto pa Komenda-Moste. Pri pio- nirkah ni nastopila ekipa iz Stranj, tako da so med seboj merile moči le pionirke iz OŠ Toma Brejca, Komen- da-Moste in Frana Albrehta. Ekipa OŠ Frana Albrehta je dosegla tretje mesto. To ekipo je treba pohvaliti, ker v njej vadijo same mlade tekmo- valke pod vodstvom Nataše Kovačič. OŠ Toma Brejca je prepričljivo pre- magala OŠ Komenda-Moste in tako osvojila prvo mesto. Vsi trenerji, ki so spremljali igro pionirk, so bili prese- nečeni nad njihovo igro. Dekleta, ki bi rada trenirala košar- ko, pridite v telovadnico Zdravstve- nega doma Kamnik. liste, ki ste stare 12 let in mlajše v sredo uh 17.30; pionirke stare 14 let in mlajše v petek ob 17 JO in mladinke v lorek ob 19.30 ali petek ob 19. uri. Vabljene nredvsem velike igralke! Karla Kač in Martina Tomšič FTP Velika planina Prvo nedeljo v juniju sta Planinsko društvo Kamnik in ZTKO Kamnik priredila prvi letošnji planinski trim- ski pohod (PTP). Večina pohodnikov - bilo jih je okoli 30 vseh starosti, od 9 do 60 let - se je odpeljala z rednim avtobusom iz Kamnika do Stahovice, kjer so se jim pridružili še drugi. Od tam jih je pot vodila navzgor skozi vas Praprotno in naprej mimo cerkve sv. Primoža na Sušave, kjer je bil krajši počitek. Čez Pasje pečine ni bilo več- jih težav in po zadnjem vzponu jih je pozdravila Mala planina, vsa pokrita z raznobarvnim cvetjem, od encijana, zaspančkov, murk pa do spominčic, regrata, pogačic itd. Pred Domžal- skim domom je bil nato daljši počitek in žigosanje trimskih kartončkov. Na- to so udeleženci pohoda odšli po raz- glednem Poljanskem robu naprej in mimo planšarskega naselja na Veliki planini do Veternic. Tam so mlajši člani pohoda uprizorili pravo snežno bitko s snegom, ki so ga prinesli iz .Veternice. Naprej je vodila pot samo še navzdol: ćez Konjšcico na Dol in navzdol na Kopišča, od koder so se nato vrnili z avtobusom v Kamnik. Pohod je lepo uspel, saj je k temu pripomoglo tako lepo vreme kakor tuđi dobra volja udeležencev. Nasled- nji planinski trimski pohod bo na Ka- mniško sedlo v soboto, 23. julija na otvoritev popolnoma prenovljenega planinskega doma. Odhod bo ob 7.25 iz Kamnika z rednim avtobusom, po- hod bo pa vodil Janez Ažman-Jeti. Odprava mladinskega odseka v Crno goro Kakor alpinisti s svojo odpravo v Hercegovino tako se bo tuđi mladin- ski odsek Planinskega društva Ka- mnik vključil v praznovanje 90-letni- ce društva s svojo odpravo v Crno goro. 15 članov in članic mladinskega odseka bo v času od 29. julija do 9. avgusta obiskalo Durmitor. Namen te odprave, je da mladi rici in mladinke spoznajo tuđi druge gore Jugoslavije, ki jih ta generacija še ni obiskala, da spoznajo tuđi lepote crnogorskih go- ra, da prehodijo to pogorje podolgem in počez in obiščejo vse glavne vrho- ve, obenem pa navežejo stike s črno- gorskimi tovariši. BOJČ Dan izseljencev in zdomcev Srečanje izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici, ki bo 30. julija 1983 ob 15. uri, bo zadnja točka v nizu proslav letošnjega obćinskega praznika, zato naj bi bila še bolj množična. Pridite vsi, ki se v teh dneh mudite doma, v svoji občini, pri svojih ljuđeh! Svojce in prijatelje prosimo, da jih povabite - kot že tolikokrat v ta lepi kraj pod Kamniškimi planinami, da se skupaj poveselimo in pogovorimo o marsičem. V kulturnem programu bodo nastopili: - oktet bratov Pimat - recitatorka Karla Kač - trio sester Budja iz Švedske. M. B. PLAVALNI TEČAJI V KAMNIKU Zveza telesnokulturnih organizacij Kamnik organizira začetne plavalne tečaje na bazenu v Kamniku. Tečaji bodo trajali pet dni: od ponedeljka do petka in sicer od 11. 7. do 15. 7. 1983, od 18. 7. do 22. 7. in od 25. 7. do 29. 7. 83. Tečaj bo trajal od 10.00 do 13.00 ure. Tečajnina z vstopnino znaša 300,00 din. Prijave z vplačili sprejema ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12, tel.: 831-564. Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik Steletova 8 Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi določil 8. in 9. čl. Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS št. 19/76) in sklepa 18. seje IO SIKCS občine Kamnik z dne 27. 6. 1983 naslednji javni natečaj za odprodajo objekta Maistrova ulica št. 14. v Kamni- ku - stara Pollakova usnjarna s pripadajočim funk- cionalnim zemljiščem v izmeri 400 m2 pod naslednji- mi pogoji: - cena za zemljišče znaša 162,74 din za m2; - stroški komunalne opremljenosti znašajo 1,642.922,00 din; - izklicna cena objekta z netto površino 300,20 m2 pa znaša 672.125,35 din Licitira se cena objekta. Pogoji: - prednost na dražbi imajo družbenopravne osebe; - adaptacija objekta po revitalizacijskih posojilih mora biti izvršena v tren letih po pridobitvi nepre- mičnine. Interesent morajo položiti 10% polog od izklicne cene objekta na žiro račun št. 50140-662-24011 SIKCS občine Kamnik. Ponudnik, ki na licitaciji uspe mora poravnati kupni- no v 30 dneh po pravnoveljavnosti pogodbe. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »za javni natećaj - AP« na naslov: Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik, Stele- tova 8. Odpiranje kuvert bo 1. 8. t983 ob 8. uri v prostorih SKG Kamnik, Steletova 8. Ponudniki se lahko udeležijo odpiranja kuvert. V6e podrobnejše informacije lahko interesenti dobe na Stanovanjskem in komunalnom gospodarstvu SKG p. o. Kamnik, Steletova 8., oziroma po telefonu 832-211. Kamnik, 6. julija 1983. Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik Gostinsko podjetje »Planika« Kamnik, Titov trg 4 Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge 2 natakarici Pogoji: gostinska šola ali priučena z nekaj let prakse v gostinski stroki 2 snažilki Nastop službe je možen ta- ko j. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni od dneva objave. INTEGRAL DOLPP TOZD Delavnice, b. o. oglasa prosta dela in naloge ZA OBRAT KAMNIK ČISTILKE VOZIL (izmensko delo) ' Pogoj: NK delavka Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na na- slov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celov- ška 166. ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti večje število delavk. Zaslužek je soliden. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. INTEGRAL, DO GOLFTURIST TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK objavlja * po sklepu začasnega kolegijskega organa družbenega varstva javno licitacijo osnovnih sredstev: 1. Nodlna vrv 48 mm - 2000 m, izklicna cena 140.000 dfai 2. Vlečna vrv 16 mm - 1200 m, izklicna cena 8000 din Licitacija bo na Spodnji postaji žičnice Velika planina, 21. 7. 1983 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor. Ogled je mogoč en dan prej. Prometni davek plačajo kupci (od 1 do 2). Vzponi v aprilu in maju Letna sezona plezanja se je začela že mnogo prej kot aprila, saj so mnogi alpinisti zapuŠčali naše Alpe, kjer so bile razmere zelo nestanovitne in od- hajali proti morju - v Osp. Prvi obiski Ospa so bili že decembra, pa tja do marca, ko je v Kamniških Alpah še prava zima. Aprila je bilo opravijenih kar 210 vzponov. Seveda bi bila ta številka precej skromnejša, če ne bi bila skoraj polovica vseh članov Alpinističnega odseka v Paklenici, kjer so neutrudno plezali. Tu so smeri vseh stopenj: od najnižjih za pripravnike, do najtežjih smeri za najbolj zahtevne plezalce. Da so bili naši alpinisti dobro priprav- ljeni, ne kaže samo visoko število vzponov, ampak tuđi kvaliteta, saj je bilo kar 30 vzponov VI. težavnostne stopnje, 24 vzponov V. stopnje, 21 vzponov IV. stopnje, 71 vzponov III. stopnje, 36 vzponov II. stopnje in 28 vzponov je I. stopnje. Najtežji vzponi kamniških alpini- stov v Paklenici so: Velebitaška (ocena VI Al), plezala sta Darko Božić in Marjan Kaker Union (VI A2), plezali so Darko Bo- žič, Edo Pavlič, Marjan Kaker, Janez Benkovič Vražja (VI), plezala sta Janez Ben- kovič in Miian Gladek Forma viva (VIA2), plezali so Dar- ko Božić, Frane Kemperle, Marjan Kregar in Bojan Pollak Brid za mali čekić (VI), plezali so Benkovič, Božič, Kemperle, Kregar in Pollak Klin (VI), plezali so Božič, Kem-. perle, Kregar, Edo Pavlič in Pollak Subara (VI A2), plezal Benkovič s soplezalcem Fanikina (VI), plezal Kemperle s soplezalcem Rio (VI A2), plezal Benkovič s so- plezalcem Albatros (VI), plezala sta Janez Plevel in Kemperle. Tuđi maja je bila večina alpinistov še v Paklenici, vendar so se sedaj po- svetili mladim tečajnikom in z njimi opravili veliko manj zahtevnih smeri. Vseh v maju opravljenih vzponov je bilo 112, od tega: 12 vzponov I. stop- nje, 6 vzponov II. stopnje, 5 vzponov III. stopnje, 31 vzponov IV. stopnje, 16 vzponov V. stopnje in VI. stopnje. Razmere v domaćih gorah so se maja tako izboljšale, da so bile že obiskane stene Vezice in Kogla. V Vezici je bila preplezana Akademska smer (ocena VI), plezala sta Božič in Kemperle in spominska smer Kra- mar-Močnik ocena (V+), ki sta jo plezala Božič in Plevel. V Koglu pa so Božič, Pavlič, Kregar in Pollak preplezali Županovo smer (ocena V), Janez Benkovič pa sam smer Češnovar-Srakar (ocena V) in Županovo z Virensom. Preplezanih je bilo tuđi nekaj pr- venstvenih smeri v Kalškem grebenu Rdeči raz (ocena III, IV), plezala sta Danilo Golob in Bojan Pollak, smer Poslednji tango (III, IV) plezala sta Cene Berčič in Golob in smer Prvi tango (IV, III, II), plezala sta Darja Jenko in Pollak. V Velikem Rogatcu pa sta Marjan Kaker in Rado Nadveš- nik preplezala novo smer (Majska smer), ki sta jo ocenila V Al. IRENA PTP Velika planina 5. o. i viv> - Kolona je krenila proti Kanjščici NA ZALOGI imam gajbice. Tel. 831-058. VABIM obiralce črnega in rdecega ribeza od 4. do 20. julija. Za delo lahko dobite kvaliteten ribe/ oziroma pla- tilo. Ribez lahko tuđi kupite. Anžin Feliks, Dobeno 10, Menges. ZAPOSLIM šiviljo. Ponud- be pod šifro »industrijsko ši- vanje oblek« pošljite na ure- dništvo Kamniškega občana. ČIŠĆENJE vseh vrst talnih oblog (lapisom, itison ipd.) in čišćenje stekla. Milan Deisin- ger, Kidričeva 35, Kamnik, tel. 831-748. ČEBELARSKO društvo Ka- mnik prireja v nedeljo, 17. julija 1983 ob 15. uri ćebe- larsko srečanje na Kopiščih. Med pokušino medice in me- du se boste lahko zavrteli ob prijetnih vižah domaćega an- sambla. Za hrano in pijaco, kakor tuđi za srečelov, bo po- skrbljeno. Vabljeni vsi ob- čani! MLAD zakonski par z enim otrokom išče v Kamniku ali okolici (do Domžal) dvo ali več sobno stanovanje za več let. Cenjene ponudbe na na- slov Zoran Poljsak, Zelišcar- stvo Koželj, Dob ali na tele- fon 721-428. _____ 5 Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-le»iici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor-* na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Oelo v Ljubljani.