Poštnina plačana v gotovini 'i k Cena D!n Ste v. 1. V Ljubljani, ponedeljek 3. januarja 1938. Leto lil- Predsednik japonske vlade poziva prebivalstvo naj se pripravi na dolgo vojno Japonski pogoji za mir - odklonjeni Šanghaj, 3. januarja. Japonska vlada je s posredovanjem nemškega poslanika na Kitajskem poslala kitajski vladi predlog za sklenitev miru. Japonski predlog obsega te-lo pogoje: 1) Sklenitev gospodarskega sporazuma med Kitajsko in Japonsko, ki bi omogočal Japonski izrabo dohodkov kitajskega bogastva, kakor so carine, promet itd. 2) Pristop Kitajske h protikomunističnemu paktu. 3) Pristanek Kitajske, da ostanejo na severnem Kit^/skem trajno japonski vojaški oddelki. 4) Pristanek Kitajske, da bo poravnala vso •škodo Japonski, ki jo je imela s sedanjo vojno. Ti novi japonski pogoji za sklenitev miru so taki, da jih bodo Kitajci težko sprejeli, zlasti ie, ker so Japonci zahtevali, da se morajo mirovna pogajanja začeti na podlagi sedanjega posestnega stanja, ne da bi se japonski oddelki umaknili iz zasedenega ozemlja. _ Ko je nemški poslanik sporočil kitajski vladi pogoje, so se o njih dolgo posvetovali ter nazadnje odgovorili, da jih ne morejo sprejeti. Proti predlogam je bil zlasti maršal Cangkajšek, ki zahteva, da sc morajo Japonci najprej umakniti s kitajskega ozemlja, šele potem bo mogoče govoriti o sklepanju kakega miru in o pogojih zanj. _ Ko so Japoncem sporočili ta odklonilni odgovor kitajske vlade, je japonsko vojno poveljstvo takoj ukazalo, naj letala začno obstreljevati Han-kov, kar se je tudi zgodilo. Japonska letala so Hankov na več koncih zažgala, tako da prebivalstvo beži na vse strani. Tokio, 3. jan. o. Japonski ministrski predsednik princ Honoje je za novo leto objavil v listih spomenico, v kateri opominja japonsko prebivalstvo, naj se pripravi za, dolgo in trdovratno vojno, ki bo zahtevala od njega, da irtvuje vse svoje človeške in gospodarske sile za, blagor driave. Iz tega sklepajo, da tudi Japonci niso verjeli, da bi Kitajci sprejeli njihove mirovne predloge in da tudi niso pripravljen], da bi na ljubo Kitajcem v čemerkoli odnehali. Zdi se, da so tudi nalašč slavili tako nesprejemljive pogoje. Kitafci bombardirajo Nanking Nanking, 5. jan. o. Kitajska letala, ki niso bila v stajiju, da branijo Nanking pred japonskimi napadi, so sedaj pričela napadati svoje bivše glavno mesto. Včeraj popoldne so kiiaj-ska letala bombardirala mesto in vrgla 10 bomb, katere pa niso povzročile nobene škode. Japonska letala pa so včeraj z uspehom bombardirala glavno mesto Nančamg v pokrajini Kiangsi. Ko so prispela japonska letala nad Nančang, se je dvignilo 16 kitajskih letal in so se spustili v boj z japonskimi. Rezultat tega boja je bil, da so Japonci sestrelili eno kitajsko letalo. Mornariška letala pa so obiskala Tsungfa in šeklung v pokrajini Kvantung, kjer so bombardirala letali- šče in druge vojaške objekte. V bližini šeklunga so japonska letala potopila vojaški transport. Poročita z bojišč Hongkong, 3. jan. o. Portugalska je pri japonski vladi ostro protestirala zaradi zasedbe otoka Vongkuma, ki leži v bližini Macaoa. Japonci so ugodili portugalskemu protestu in so v nedeljo zapustili otok. Ko so šli z otoka, so se Japonci poskušali izkrcati blizu longkavana v predelu Čangšan. vendar jim to ni uspelo, ker so jim Kitajci preprečili njihov namen. Bivši kitajski predsednik mesta Hongkong je obvestil svoje prijatelje s pismom, poslanim iz Vladivostoka, v katerem sporoča, da je tam veliko število Kitajcev, ki se uče v pilotski_ šoli pri sovjetih. V kratkem bodo že sposobni, da branijo svojo domovino pred sovražnikom. Šanghaj, 3. jan. o. Zaradi zadnjih dogodkov v šanghajski mednarodni koncesiji ko so Kitajci napadli japonske častnike, so japonske vojaške oblasti odločno protestirale pri šanghaj-skih oblasteh. Niso zahtevale samo najstrožjih kazni za one, ki napadajo, pa pač tudi za vse tiste, ki pomagajo napadalcem, da ubeže kazni. Japonci zahtevajo za vsako tako delo najstrožjo kazen Japonska mornariška policija je zastra-žila japonske tekstilne tovarne in bombažne čistilnice v zapadnem delu Šanghaja. Novo leto v Vatikanu Hitler fe voščil papežu Vatikan, 3. januarja, o. Med številnimi voščili, ki jih je za novo leto prejel od vladarjev vsega sveta sv. oče, je vzbudilo posebno pozornost, da je poslal novoletno brzojavko tudi nemški kancler Hitler, kljub napetemu razmerju, ki vlada zaradi preganjanja Cerkve v Nemčiji med Sveto_ stolico in hitlerjevsko vlado. Tudi sv. oče je voščil nemškemu državnemu poglavarju in vsemu nemškemu ljudstvo. Sv. oče na novega leta dan ni sprejel nikogar, marveč je maševal kakor ponavadi, nato pa se je odpeljal na sprehod po vatikanskih vrtovih. 1. januarja je preteklo 15 let, 10 mesecev in 26 dni, kar je Pij XI. zasedel papeški prestol. To je izredno dolga doba. Tako dolgo je doslej vladalo samo 21 papežev od 261. Sv. oče je bil I. januarja, star SO let. 7 mesecev in 1 dan. Egipt pred diktaturo Kairo, 3. januarja, o. Nova egiptovska vlada, ki jo je po odstavitvi stare sestavil Mahmud pasa, je včeraj prisegla kralju. Odstavljena vlada Nahasa paše ima v poslanski zbornici ogromno večino. Zaradi tega je treba smatrati postavitev nove vlade, ki nima nobene zaslombe v zbornici, kot prvi znak k avtoritarni diktatorski vladavini, ki jo v Egiptu namerava uvesti kralj Faruk. Stranka Vafd, ki je podpirala prejšnjo vlado, ima 90% poslancev. Zaradi tega je razumljivo veliko razburjenje, ki j® nastalo zaradi samovoljnega kraljevega koraka. Nahas paša je imel na novo leto govor, v katerem je napovedal v imenu svoje stranke odločen boj novega stanju v Egiptu, ker je proti ustavi. V zadnjih dveh dneh je po vsem Egiptu, zlasti pa po večjih mestih, prišlo do hudih demonstracij proti novi vladi. Položaj v Egiptu je zaradi tega delnega državnega udara zelo zapleten in nevaren. Pet milijonov funtov za gospodarski naskok Judov London, 3. jan. o. s>News Chronicle« piše, da je skupina mednarodnih judovskih finančnikov ustanovila sklad pet milijonov funtov gterlingov, ki naj služi na velikih svetovnih borzah za judovske špekulacije proti gospodarstvu držav, ki s® začele nastopati proli Judom. Judovski finančniki so imeli pretekli teden sejo v nekem švicarskem letovišču ob ženevskem jezeru, na kateri so izdelali podroben načrt za finančni naskok proti Nemčiji, Poljski, Romuniji, Avstriji in Madžarski. Posledice tega dejanja se bodo po napovedi lista začele čutiti v svetovnem gospodarstvu prav v kratkem, saj bodo pri tej gospodarski vojni judovstva sodelovali judovski gospodarski krogi po vsem svetu. Politični razvoj v preteklem letu Lond)n, 3 jan. AA. Agencija Reuter je objavila daljši pregled mednarodne politike v preteklem letu. V njem pravi med drugim: Zboljšanje angleško-nemških odnošajev je najznačilnejši dogodek preteklega leta in pomeni preokret na bolje. Angleška vlada se še nadalje nanaša na veljavnost mednarodnih zakonov, vendar ne nasprotuje pre-ostiovi Društva narodov. Nikakor pa nič ne kaže, da bi se angleško-italijanski odnošaji zboljšali že v doglednem času. Po uspehu nedavnega potovanja Delbosa po srednji Evropi je bilo mogoče dognati, Associated Press« je umrl v saragoški bolnišnici zaradi ran, ki jih pri tem dobil, kljub vsem naporom zdravnikov. Letala in m samo na glavo se je moral prisilno postaviti, na avtomobilu pa se je razbila šipa. c Slabo mu je čestital. Na Silvestrov večer ljudje navadno bde, da si točno o po.noči čestitajo in žele srečno in_ veselo novo leto. Čevljarski pomočnik Maks K. pa je s svojo čestitko zakasnil kar za dve uri. Ob 2 zjutraj je v parku blizu Gozdno restavracije napadel 25 letnega brezposelnega delavca Grabarja Antona in ga s solnikom udaril po obrazu. Grabar je dobil težjo poškodbo pod desnim očesom. c Težje nesreče. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je padel na cesti 37 letni mizar in si močno poškodoval glavo. — Poličnik Boštjan, žagar, iz Meliš pri Bočni je padel doma in si zlomil desno nogo nad gležnjem. — V Trnovljah pri Celju je padla doma 60 letna žena cestnega nadzornika Cerar Marija in si zlomila desno nogo nad kolenom — 60 letni dninar brez stalnega bivališča ei je v hribih pri Šmartnem v Rožni dolini zlomil desno nogo nad členkom. Na srečo so ga našli ljudje, ki so ga oddali celjski bolnišnici, sicer bi lahko v snegu zmrznil. KtflO UNION Tei.22-21 Danes posledniič ob 10., 1^.15 in 21.15 uri izredno zabavna burka Na skednju Smeli od prvega prizora do konca! že doletela nesreča. Uprava postaje Fale v La' škem vzame od časa do časa navadne delavce, ki opravljajo lahka dela. Tako je tudi Drnovšek Anton hotel zaslužiti v nekaj urah nekoliko dinarčkov, da bi si kaj kupil. V transformatorju je čistil s cunjo porcelanaste izolatorje. Že pred delom so ga opozorili, da naj se varuje električnega omrežja, kjer je močna struja, ki bi ga takoj ubila. Nesrečnež je po nesrečnem naključju prišel s cunjo v dotik z električno žico s 35.000 volti. Naenkrat se je zabliskalo in velik plamen je objel ubogega delavca, katerega je močna struja vrgla na tla tri metre globoko. Plamen, ki je zajel reveža, mu je vžgal obleko, tako da je dobil grozne opekline po vsem telesu. Nesrečnež je zakričal, nakar eo prihiteli ljudje in poklicali celjsko reševalno postajo. Drnovšek je ožgan po vsem telesu, najbrž je tudi osle- Eel. Med vožnjo v Celje se je zvijal v strašnih olečinah. Ko so ga pripeljali v celjsko bolnišnico. so ga takoj skopali, zdravnik pa mu je dal injekcije. Njegovo stanje je zelo kritično in bo najbrž v kratkem podlegel. Morali so ga zvezati, ker besni in v strašnih bolečinah, ki mu prizadevajo opekline, kriči. Ob zaključku Usta smo prejeli poročilo, da je delavec Drnovšek danes zjutraj ob 5 podlegel poškodbam. Slovenske Konjice, 2. januarja. Navajamo podatke o hudem izkoriščanju mladih delovnih moči, vajencev, pisarniških praktikantov in praktikantinj v nekem kovinskem podjetju na Štajerskem. V kolikor rabimo besedo »izkoriščanje«, jemljemo za podlago plače, ki jih ti prejemajo in delo, ki ga opravljajo. Na to se opira tudi naša sodba o razmerah, v katerih žive in ki naj bi se čimprej zboljšale. Ti ljudje so v primeri s svojim delom na eni ter s plačami delavcev in uradništva na drugi strani pravi reveži, o katerih mislimo, da brez dvoma zaslužijo boljši položaj. Delo njihovih rok je pridejalo k dobičku podjetja, ki je bolj v inozemskih kot v naših rokah, že prav težke tisočake in jih, kakor vse kaže, na žalost še bo. Kovaški in ključavničarski vajenci Kovaški vajenci niso tri mesece prvega leta nič plačani; devet mesecev prvega leta po 0.25 din na uro, drugo leto 0.50, tretje 1 din. Okrožni urad jih uvršča prvo in drugo leto v prvi mezdni razred, tretje leto v drugi, četrto pa v četrti mezdni razred. Po dokončanih štirih letih učne dobe sledi najnižja delavska plača po zakonu o minimalnih mezdah 2.75 din, dočim je prej znašala samo 2 din na uro. Če se vajenec česa nauči, je pač v precejšnji meri odvisno od mojstra. Povečini isto delo kot vajenci opravljajo tudi kovaški pomočniki in nekvalificirani delavci s plačo 2.75 din (prej 2 do 2.50 din). Po štirih letih učne dobe gre vajenec s tem znanjem pred izpraševalno komisijo, kjer postane »kovaški pomočnik:;. Potem navadno streže dalje ob najnižji plači kvalificiranega delavca. Nekateri čez nekaj let postanejo samostojni, dočim še nekateri opravljajo isto delo dalje. Plača se tem zelo počasi dviga in nima v kovaštvu izučeni naraščaj nobene večje prednosti pred pomožnimi, nekvalificiranimi delavci. Ključavničarski vajenci ne dobe prvo leto nobene odškodnine za svoje delo, drugo leto dobe 30 din tedensko, tretje 50 din, četrto leto pa 60 din tedensko, kar znaša letno v drugem letu 1600 din, v tretjem okrog 2600, v četrtem letu pa znaša okrog 3100 din. Okrožni urad jih pa uvršča v prvem in drugem letu v prvi, v tretjem v drugi, v četrtek letu pa v tretji mezdni razred. Dočim kovaški vajenci službujejo navadno le okrog kladiva, pa morajo ključavničarski opravljati najrazličnejše posle, ki bi pač pristojali primerno plačanim nekvalificiranim delavcem. Nikdo bi nič ne rekel, če bi to delo opravljali le včasih izjemoma, kajti povsod pride kakšna izredna prilika. Navedena dela pa so kovaškim in ključavničarskim vajencem zgolj poklicna dela, za katera dobivajo svojo malenkostno plačo, ker sicer bi iste ne prejemali. Pri podjetju pa se sploh noben vajenec ne izuči v svoji stroki, ampak mora drugam v izpopolnitev, če hoče potem doma hitreje napredovati ali se kje drugje uveljaviti. Izjeme so redke. Kot pomočniki so s tem znanjem doma zelo slabo plačani, drugod pa morajo zaradi svojega neznanja cesto prestajati hude šikane. Pisarniški praktikanti Ker se podjetju vajenci na ta način, kakor smo povedali, dobro obnesejo, je isto prakso uvedlo tudi v pisarnah. Srečujemo pisarniške praktikante tudi drugod, a mislimo, da pridejo na svoj račun. Ni pa po božji in človeški postavi dopustno uganjati golo izkoriščanje s tem, da se praktikantu ali praktikantinji, ki ima nekaj razredov srednje ali meščanske šole ali celo maturo, da v drugem letu službovanja 100 din mesečno, tretje 150, četrto leto pa 200 din, kar se pravi, da precej zaostaja za kovaškim ali ključavničarskim vajencem. Tako znaša njih plača v drugem letu letno 1200 din, v tretjem 1800, v četrtem pa 2400 din. Vsa štiri leta je vpisan praktikant pri OUZD v prvem mezdnem razredu. Po sami izpovedi podjetnika pa so pisarniški praktikanti itak vajenci v polnem pomenu besede, samo s to razliko, da so v pisarni. Ce upoštevamo dejstvo, da praktikanti drug0 leto delno, tretje leto pa že popolnoma nadomeščajo navadne uradniške moči, vidimo, koliko podjetje prihrani in kakšno stisko občutijo mladi ljudje. Gotovo prisluži lastniku v drugem letu kakšnih 300 din mesečno, v tretjem 600, v četrtek pa okoli 800 din mesečno v primeri s plačami nastavljenih uradnikov. Po štirih letih pa je vsak nastavljen po svoji sposobnosti, ki je lahko nagrajena z 600 din mesečno. Zaradi tega pa se splača imeti praktikanta. Morala bi biti pa polovico krajša ufna doba, strogi red pri učenju in vsaj enkrat boljša plača, ker oseba z nekaj razredi navedenih šol ali maturo na meščanski, že lahko nekaj zmore. Na gornji način pa se seveda dobro splača imeti zaposlene mlade delovne moči. Predno pa znaša zaslužek mladega uradnika vsaj 1000 din, da lahko enkrat začne živeti, preteče včasih precej let. Letošnje leto je podjetje sprejelo v službo upokojenega državnega uradnika (dvojno zaslužkarstvo!), ki prejema baje šestkrat večjo plačo kot praktikant, ki kot njegov sekundarij izvršuje isto delo nič slabše kot bi ga on sam. Da s tem vajenskim in praktikantovskim sistemom podjetje res gleda samo na dobičkarstvo, nam potrjujejo dejstva: a) vajenci ne vrše izključno opravil, ki spadajo v njihovo stroko, pa morajo pomagati pri vseh delih v delavnicah, kjer so zaposleni; b) podjetje ima ravno vajencev večje število: c) vprašamo: zakaj v štirih letih šest pisarniških praktikantov, ki bi jih vse po štirih letih prakse itak ne bilo mogoče zaposliti poleg ostalih uradnikov? Težka nesreča smučarfa na Smrekovcu Letos, kakor vse kaže, so se nesreče spravilo predvsem tudi na naše prijatelje zimskega športa. Prav ob božičnih praznikih smo brali v časopisih o številnih nezgodah, ki so zahtevale celo smrt smučarjev. Za novoletne praznike pa našim smučarjem spet ni bilo prizaneseno. S Smrekovca je prispela žalostna vest, da se je tam včerajšnjo nedeljo težko ponesrečil Viktor Volčko Podrobnosti, kako se je nesreča zgodila, še niso znaine. Tovariši so Viktorja Volčka pre- nesli hitro v Črno, kjer so ga spravili v bolnišnico. Upamo, da ta nesreča ne l>o imela hni.šili posledic in da bo priljubljeni fant kmalu lahko zapustil bolnišnico. Nnfsiftvnelša amerlSfta pevha, Članica Metropolitan Grare Mnurp opere v New-Yorhu r*wurc bo pela na pevskem festivalu in v PuCCl-nljevl Operi Toscl (molitev) krasne arije in pesmi. Najnovejši film slavne pevke Poj le meni nadkriljuie vsa pričakovanja naše filmske publike. Izdelan v žanru neporabljenega filma Kose Marie bo film očaral najširše mase romantike željnih ljudi Premiero (utri v Kinu IN.ON Tatica s šestimi prijatelji Za novo leto Je vse bogato obdarovala z ukradenim denar cm Maribor, 2. jan. Za konec leta je bilo Mariborčanom preskrbljeno za. dobrodošlo senzacijo s tatvino, ki je bila izvršena v starinarni g. Pukla v Vetrinjski ulici. Puklu je bila ukradena, kakor smo že v »Slovenskem domu« poročali, iz njegove starinarne na zagoneten način aktovka z 69.000 dinarji gotovine, pet hranilnih knjižic, glasečih se na 120.000 din ter večje število zadolžnic, ki eo se glasile na znatne zneske. Mariborska policija je to tajinstveno tatvino kaj kmalu uspešno pojasnila. Že takoj v začetku preiskave je namreč pravilno sklepala, da je morala izvršiti tatvino ena izmed številnih deklet, ki imajo y Vetrinjski ulici svoje »promenade« ter se večkrat oglašajo v Puklovi starinarni. Tatica pa se je sama izdala s prezgodnjim veseljem, da ji je tatvina uspela, ter z razmetavanjem denarja. Detektivi so s pomočjo svojih zaupnikov izve- Izpred obrtnega sodišča Eno dopoldne je izostal od dela Herman je tožil stavbenika iz treh naslovov: 1. da je za vsako delovno uro prejel po 25 par premalo plače; 2. da za bolezenski teden ni dobil boleznine; 8. da ga ie stavbenik dne 3. avgusta brez razloga odpustil in mu gre tedaj mezda za 14 dni. Pri razpravi je toženec priznal tožniku razliko po 25 par od delovne ure, ravno tako pa tudi boleznino in je obljubil, da bo ta dva zahtevka plačal; branil pa se je, da -bi plačal tudi odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo, ker je Hermana opravičeno odpustil. Odpovedal mu je namreč dne 1. avgusta za 14 dni. Dne 3. avgusta pa je Herman takoj ob 7 zjutraj prosil prosto 2 uri, da si gre iskat nove službe; toženec je to dovolil s pristavkom, da se mora Herman vrniti do 9 ure. Herman pa ni šel iskat nove službe, ampak je šel od stavbe do stavbe, katere je gradil toženec, in sicer v Stožice, Dravlje, Glinško ulico, kjer je Se z nekim svojini tovarišem nagovarjal druge delavce k stavki, češ, da imajo prenizko mezdo; na stavbi v Glinški ulici je celo tako razgrajal okrog poldne in podil delavce s stavbe, da je mo-,a\ priti stražnik na pomoč,, ki je končno napravil red. Ker so priče vse to potrdile, je sodišče razsodilo, da Hermanu ne pritiče odškodnina za 14 dnevno odpovedno dobo; izostal je namreč celo dopoldne, čeprav bi bil imel izostati samo 2 uri, razen tega je pa tudi druge osebe, ki so bile tamkaj usluzbene, navajal k neposlušnosti; po § 289 obrt. zak. pa sta to taka dva razloga, iz katerih je smel delodajalec takoj odpustiti delojemalca iz službe, ne da bi imel ta pravico do kakšne od škodnine. Bratje z fuga Mehmed je trdil v tožbi, da ga je stavbenik sprejel dne 16. junija; pri tej priliki je Mehmed izročil tudi delavsko knjižico; prihajal je dan na dan povpraševat za delo, toda stavbenik nm ga ni hotel dati; od 20. do 28. junija je dobil delo pri drugem stavbeniku, toda ta ga je odslovil, ker ni imel delavske knjižice; tudi tretji stavbenik ga ni hotel sprejeti brez knjižice, še-le 14. julija je dobil knjižico vrnjeno. Žato je utoževal odškodnino za 24 delovnih dni v znesku 780 din. Toženec je priznal, da je knjižico res sprejel in rekel tožniku, da bo delo lahko nastopil prihodnjo sredo^ ali soboto, ko se bo začela delati betonska plošča; toda Mehmed ni prišel na delo niti v sredo, niti v soboto, niti pozneje, po knjižico je prišel še-le 14. julija. Toženec je nekoč Mehmeda pozval na cesti, da naj pride jh) knjižico, ta je pa odvrnil, da je ne rabi. Knjižico je palir dolgo časa nosil seboj na stavbo in sodelavcem naročil, naj sporoče Mehmedu, da pride po knjižico. Vse te toženčeve navedbe so potrdile številne priče, med temi tudi Sulejman in Hasan, ki sta bila Mehniedova rojaka in pripadnika iste vere. Seveda se Mehmedu ni priznala nikaka odškodnina. Pripomniti je še to, da ga oni stavbenik, pri katerem je Mehmed delal od 20. do 28. junija, ni odpustil zaradi knjižice, marveč je Mehmed sam izstopil brez razloga, to se pravi, da se mu ni ljubilo delati in je hotel na lažji, loda na lažujivi način priti do lepih stotakov. deli, da ima 27 letna Elizabeta Bach, ki stanuje v Mlinski ulici, veliko denarja ter nakupuje razne drage reči. Prijeli so jo, pa dolgo niso mogli ničesar iz nje spraviti. Na policiji se je zagovarjala z neverjetno zvitostjo in ker tudi niso mogli najti ukradenega denarja, je malo manjkalo, pa bi se bila izmuznila. Končno so jo pa le prelisičili. Na policiji ®° ji zelo natančno preiskali tudi njeno obleko ter so našli pod podlogo plašča všitih 2000 din. Sedaj je bilo tudi tajenje zaman, skesano je priznala svojo tatvino, ni pa hotela povedati, kam je skrila denar. Policija pa sedaj ni bila več v zadregi. Najprej je vprašala njenega prijatelja Ivana Podjavor-ška na Pobrežju, ki je priznal, da mu je Elza dala 35.000 din. Pri njem so našli skoraj ves znesek, porabil je samo manjšo vsoto, s katero je poplačal dolgove ter si kupil nekaj obleke. Pri natančnem pregledu njenega stanovanja je policija potem našla v drvarnici skritih^ 16.000 dinarjev. Tudi stanovanje je Elza že plačala za nekaj mesecev naprej. Ugotovilo se je, da je prenočila v nekem hotelu s Podjavorškom in res so našli v peči dotične sobe ostanke zažganih zadolžnic, ki jih je skurila, da bi zabrisala sled. Podjavoršek je tudi priznal, da je vrgel aktovko s hranilnimi knjižicami v Dravo Kljub tem ugotovitvam pa so manjkali še lepi tisočaki do celotne vsote, ki je starinarju Puklu zmanjkala. Ves dan so danes zasliševali na policiji premeteno Elzo, dokler se zopet ni udala ter je prišla z nadaljnjimi priznaji na svetlo. Povedala je namreč, da je imela poleg Podjavorflta še štiri druge prijatelje. Prosila pa je, naj tega ja nikar Podjavoršku ne povedo, ker je baje strašno ljubosumen. Tudi ostalih štirih prijateljev, od katerih eden za drugega ne ve, se je sedaj za Novo leto spomnila. Enemu je kupila zlato uro z veri-čico ter zlat svinčnik, drugemu srebrno uro z verižico, tretjemu zapestno uro, najslabše pa je odrezal neki vojak, kateremu je dala samo 200 din. Policija je ugotovila, da se te njene besede strinjajo z resnico. Manjka samo še 1600 din, za katere pa Elza do sedaj še ni hotela povedati, kam jih je skrila. Dejala je tudi, da se je namera vala sedaj za Novo leto podati v Avstrijo, kjer bi bila bolj varna pred preganjanjem. Najbolj srečen je sedaj starinar Pukl, ki je tako kmalu dobil svoj denar nazaj. Ker je obljubil 4000 din nagrade tistemu, ki tatico izsledi, ao dobili mariborski kriminalni uradniki, ki so zadevo razkrinkali, lepo novoletno darilo. Mlada tatica, ki je skraja kazala veliko korajže, je sedaj v policijskih zaporih zelo pobita. Izjavi.a je, da bo izvršila samomor, in sicer da se bo obesila na vrv, katero si bo napravila iz^ svoje srajce. Policija jo bo kmalu izročila sodišču. Vremensko poročilo doma« Po itanjo dane* ob ? (filtra) Krai Barometer I sko stanje | Temperatura v O' «9 o ► z * — IX K C —> a C £ 7. x — Veter Umer, jakost) Pada- vine a 1 K/-"a a a 2 * .£ "c «o m/m vrsta | Ljubljana 767 9 -141 -6-4 81 10 0 — — Maribor 764'6 8-0 -2-0 9o 10 SSEs — — Zagreb 764'9 90 -1-0 60 2 0 — — Belgrac 764-9 -14(1 -7-0 90 0 10 — Sarajevo 7667 -21-0 -5-0 90 10 0 — Skoplje — — — - — — *— Split 760 6 -1-0 4-0 40 2 NE, —- Kumbor 7624 2-0 8-u 45 5 N, — Rab 761-6 ■ 2-0 2 0 50 0 N, Vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme po nekod bo snežilo. Na Silvestrovo je bilo ves dan in noc večinoma jasno in mrzlo vreme. 8 Novoletni dan je bil zjutraj popolnoma oblačen vendar pa je isto trajalo le do 9.40. Cez dan se je oblačnost spreminjala, od 13.30 dalje v noč je bilo povsem jasno. Včeraj zjutraj je bilo oblačno m megleno, okrog 7.30 se je megla dvignila, vendar pa je ostalo oblačno do 11.30. Proti poldnevu se je pričelo jasniti in je bilo ostali čas v noč večinoma jasno. Danes po 7 je pričelo rahlo snežiti. Na j viž j a temperatura 31. XII. —3.0° C, 1. I. 1938 •—S.69 C. najnižja 1. I. —11° C, najnižja 2. I. _12° C, najvišja 2. I. —5.6° C. Aerodrom najnižja 1. I. 1938 —16° C, 2. I. -16» C, 3. I. —14.5" C. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedelj‘ek, 3. januarja: Genovefa. Torek, 4. januarja: Ime Jezusovo. Članstvo Slomškove druibe bo imelo sv. mašo za ustanovitelja t 8- Jakliča v sredo, o. januarja, ob pol 7. v frančiškanski cerkvi pn oltarju sv. Križa. Pridite 1 jmmmm KINO SLOOA tel. 27-30 «■■■ soma Henle v njenem ^rvejn velikem zabavnem VAtCEK NA LEDU na Mu BllBlmka ansambla v okviru originalnega m autn, vitega glasbenega dela. Rnrfeiulelo sveiovnoanam in na|pooularne)81 komiki »rutic nitz m Dorah ninjevic s svojim virtuoznim or kes teran im ansamblom Kemiki dialog! Preskrbite sl vstopnice v predprodaji Predstave ob 16., 1Q. In 21-13 url. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 3. januarja: zaprto. Torek, 4. januarja: »Beraška operam Red B. Sreda, 5. januarja: »Svedrovci«. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 3. januarja: zaprto. Torek, 4. januarja: zaprto. Sreda, 5. januarja: »Tosca«. Premiera. Premierski abonma. Šport Včeraj eo se pričele nogometne tekme za zimski pokal. Tekem se udeležuje devet ligaških klubov, dočim je pa jesenski prvak HASK odpovedal sodelovanje, men-da zaradi tega, ker ee mu ne izplača. Na programu smo torej imeli samo tri tekme. V Zagrebu je pred 1200 gledalci premagal Gradjanski Concordijo z 4:1 (0:1). Gole so zabili za Gradjanskega Jazbinšek, Antolkovič p0 enega in Pleše dva; za Concordijo pa Rakar pr0,stega strela. Sodnik g- Bažant. V Belgradu se je odigral pred kakimi 2000 gledalci dvojem program. BASK je igral proti BSK neodločno. Dogodilo bi se skoraj, da bi moral BSK oditi poražen iz igrišča, kajti BASK je vodil še 10 minut pred koncem. Sodnik g. Novakovič. — V drugi tekmi je Jugoslavija premagala Jedinstvo z 2:1. Končni rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu. Za Jugoslavijo je dvakrat potresel mrežo Petrovič, za Jedinstvo pa Radosavljevič, Sodil je Stefanovič. V Ljubljani smo imeli namesto HAšKa, ki je v zadnjem hipu odpovedal, Kranjčane. Rezultat je bil 7:2 (3:0) za Ljubljano, ki pa je nastopila v kompletni ligaški postavi. Slov. Konjice .. Občinski urad združene občine Slovenske Konjice je v občinski hiši bivše trške občine. Sedanje mrzlo zimsko vreme je spravilo v precejšnjo stisko mnogo družin, ki se niso o pravem časti založile s kurivom. Mnogo kmečkih gospodarjev pa nima stelje za živino in morajo nasti-liati 6 6lamo. Zaradi izredno slabega vremena si ljudje niso m opli o pravem času pripraviti 6telje, ko je bito v nekaj lepih dnevih v prvi polovici novembra V&e zaposleno s setvijo in s spravljanjem zadnjih po\jskih pridelkov. Dolga pravda Scagnettijevih dedičev bodo čez nekaj »dnov vrnili spet na delo. Odpu6t je baje v zvezi z notranjimi preureditvami. Okrad«n na vlaku Hotič, 1. januarja. Posestniku Rogliču iz Zapodja se je nedavno Pripetila huda nezgoda. Prodal je v Litiji vola za 1800 din ter se odpeljal domov z vlakom. Na postaji v Kresnicah, kjer je izstopil, je opazil, da mu le v gneči nekdo odpel telovnik. Notranji žep, v katerem je imel denar, je bil prazen. Brž je javil tatvino sprevodnikom, ti pa orožnikom, ki so potovali z vlakom. Vsi skupaj so začeli spretnega žeparja prav marljivo iskati. Zasledovanje je. trajalo vse do LaZ) kjer so se nenadno začuli glasovi, da so tatu že prijeli. Zaradi tega je ponehalo iskanje in potniki so se pomirili. Dognalo pa se je, da je bila vest o aretaciji le prevara. Raznesli so jo tatinski pomagači, ki so tako premotili zasledovalce tel' se med lem porazgubili, Po dobrem letu je bila končno pred etolom sedmorice v Zagrebu likvidirana dolgotrajna kazenska pravda, ki eta jo naperila brata Scagnetti proti inz. Rudolfu Kralju in njegovi soprogi Valeriji Kralj roj. Scagnetti. Na njiju ovadbo je državni tožilec dr. Julij Fellaher obtožil inž. Kralja, da 6i je v času od marca 1924. do septembra 1930. protipo-stavno v svojo korist prilastil na škodo bratov Valentina in Romana Scagnetti razne zneske v celotni vsoti 780.G11 din, dalje da je ponaredil listine, da je iz glavne knjige iztrgal do 30 strani in da je odstranil odnosno fingiral razne račune. Zakrivil je e tem najprej prestopek poneverbe po 318-1 k. z. in zločinstvo odnosno prestopek napravljanja lažnih listin po 214 in 215 k. z. Kazenska razprava 6e je z veliko napetostjo vršila pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih. Razprava 6e je pričela 29. decembra predlanskim. Sodba pa je bila objavljena 4. januarja popoldne ob 17. S to sodbo je bil inž. Rudolf Kralj obsojen zaradi zločinstva napravljanja lažnih listin jx> § 215 k. z. na 1 mesec in 1 dni zapora, pogojno za 2 leti, po §§ 310. in 314. k. p. na plačilo polovice vseh stroškov kazenskega postopanja in na stroške izvršitve kazni, ki so se izrekli za izterljive, dalje na plačilo povprečnine v znesku 1000 din. Oproščen pa je bil inž. Rudolf Kralj takrat od obtožbe zaradi prestopka poneverbe po § 218 k. z .in zločinstva po § 214. k. z.« Proti tej sodbi sta vložila obtoženec inž. Rudolf Kralj in državni tožilec pa še hkratu priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Stol sedmorice oddelek B v Zagrebu kot kasa-cijsko sodišče, je sedaj izdal končno sodbo. O reviziji in prizivu je 16. novembra lani razpravljal ka-sacijski senat, obstoječ iz predsednika kasacije dr. Konde Jakoba kot predsednika senata in ob navzočnosti kasacijskih sodnikov: Lajovica Antona, dr. Pichlerja Frana, dr. Munde Avgusta in dr. Petelina Bogdana ter zapisnikarja, tajnika Ranta Alojzija. Stol sedmorice je zavrnil tako revizijo obtoženca inž. Kralja, kakor tudi revizijo državnega tožilca. Zavrnil je tudi priziv državnega tožilca ter potrdil sodbo prvega 6odišča v nje polnem obsegu. Obtoženec je v svojem revizijskem spisu po- udarjal razlog revizije pomanjkljivost postopanja iz vidika § 336 t. 5 k. p« in to, da sodišče prve stop-nje ni rešilo obtoženčevega predloga, da se naj odklonita izvedenca-strokovnjaka v knjigovodstvu gg. Lunder in Božič. Obtoženec je na obravnavi ta izvedenca odklonil, sodišče pa ta odklonilni predlog ni sprejelo z utemeljitvijo, da za odklonitev izvedencev ni zakonite podlage. Temu je pritrditi, ker se očitek nesposobnosti izvedenca tiče stvarne presoje njegovega mnenja, iz dejstva pa, da je zasebni udeleženec Lundra naprej honoriral, se še ne da utemeljeno sklepati na njegovo pristranost. Obtoženec se je dalje v svojem revizijskem 6pisu pritoževal, da sodišče ni rešilo njegovega predloga, naj se zaslišijo kvalificirani izvedenci. Tudi ta točka ni utemeljena. Nadalje je obtoženec v reviziji navajal, da je spodbijana sodba prvega sodišča v navzkrižju sama s seboj glede odločilnih okolnosti. Navedel je še mnogo drugih razlogov, ki pa jih je kasacijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljene. Stol sedmorice naposled glede revizije inž. Kralja jxmdarja, da je sodišče prve stojmje pravilno ujx>rabilo materialni zakon. Revizijo je bilo torej v celoti zavrniti. Državni tožilec je predložil kasacijskemu sodišču prav obširen revizijski spis, ki je pobijal prvo sodbo najprej v nje oprostilnem delu. Kasacij6ko sodišče pa je prav tako to revizijo kot neutemeljeno zavrnilo in meritorno obravnavalo točko za točko revizijo drž. tožilstva. Stol 6edmorice je dalje izrekel, da je kazen, izrečena od prvega sodišča, primerna obtoženčevi kazenski odgovornosti. Po pravici je tudi sodišče izreklo, da se izvršitev kazni odloži po § 65 k. z. Priziv drž. tožilca zoper odločbo o stroških 6e je zavrnil kot neutemeljen, ker se iz podatkov kazenskega postopanja ne da posneti, da bi bil obtoženec povzročil stroške s svojim na-6tojK>m s tem, da ni hotel izdati oseb, ki jih je podkupil in e tem, ker ni hotel predložiti sodišču svojih zajiisnikov, v katerih ima baje zapisane zneske in osebe, ki so prejele podkupnino. Sodba zagrebškega Stola sedmorice, ki obsega 5 drobno s strojem popisanih strani, je bila te dni dostavljena strankam in je ta velika pravda sedaj končnoveljavno likvidirana. Spor med strankami pa še ni končan, ker teče še civilna pravda. Jean noriow in Robert Toulor v velefilmski šlagerkomediji ,.«NA JE MOJA" Najnovejši žurnal, barvasti film »Vesela noč« itd. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri tu in tem Kova župnija v Mostah Ljubljana, 3. januarja. S priključitvijo Most k Ljubljani se je še bolj izrazito pokazala jiotreba, da dobijo Moste svojo samostojno faro, ki bo v dušno pastirskem skrbstvu združila veliko moščansko družino. Moščani sami so to svojo davno željo začeli poudarjati vedno bolj in ker so že pred mnogimi leti ustvarili predpogoje za ustanovitev lastne fare, se je v zadnjih letih vedno hitreje bližala tudi uresničitev. Pred leti so Moščani dobili duhovnijo in leseno zasilno, a vendar lepo cerkev. Lansko leto so dogradili župnišče in za novo leto je bila ustanovljena moščanska fara. Poleg požrtvovalnosti, v kateri so vrli Moščani vprav tekmovali med seboj, gre glavna zasluga za ustanovitev župnije prvemu inoščanskemu župniku g. Jenku Mihi, ki je skupaj z Moščani v zadnjih letih ustvarjal prava čudesa. Z nabiralnimi akcijami jx> drugih farah je zbral sredstva, ki so bila potrebna za vse ustanove in naprave v novi fari. Na novega leta dan naj bi Moščani dobili svojo župnijo. Zato so se za ta edinstveni praznik res lejx> pripravili. Na predvečer ustanovitve^ eo priredili sprevod z bakljami, v katerem so šli številni župljani. Izpred Ljudskega doma so krenili pred župnišče, kjer so priredili novemu župniku prisrčno podoknico. Združeni moščanski pevci so pokazali, kaj znajo. Moste same so bile okrašene z zastavami, okrog cerkve pa so Moščani postavili lepe mlaje z zastavami. Na novega leta dan so se zbrale skoraj vse Moste pred župniščem in cerkvijo ter jpričakovale prihoda knezoškofa dr. Gregorija Rozmana. Šolska mladina se je postavila v gostem špalirju od župnišča do cerkve. Okrog pol 10 dopoldne je prispel škof dr. Gregorij Rožman, ki ga je kot ustanovitelja fare pozdravil v imenu odbora za ustanovitev župnije urednik g. Kremžar. Prav tako je pozdravil s prisrčnimi besedami ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ki ni hotel zamuditi te lepe slovesnosti. Nekaj minut pred 10 je krenil velik sprevod od župnišča do cerkve skozi špalir moščanske šolske mladine. Najprej so šle številne narodne noše, za temi ministranti, zbor duhovščine s škofom dr. Rožmanom, arhidijakonom dr. Klinarjem in novim župnikom. Sprevod je zaključevala množica moščanskih vernikov. Ko je sprevod prišel pred cerkev, so pozdravili prvega svojega župnika dva fanta in dekle v narodni noši. Fanta sta e prisrčnimi in pomenljivimi besedami izročila g. župniku hlep kruha in sodček vina okrašenega s slovenskimi nagelji in tribarvnicami. Dekle pa je izročilo žgano lončeno posodo, najx>lnjeno s prstjo z domačega pokopališča. Šolska deklica pa je izročila škofu s prisrčno deklamacijo šopek nage-ljev. Med cerkvenimi vrati je škof izročil župniku ključe cerkve, ki so jih do tod prinesli na blazinici. Duhovščina je odšla po cerkvi pred glavni oltar, za njo pa je množica napolnila cerkev do zadnjega kotička. Prevzvišeni škof dr. Rožman je pred oltarjem opravil umestitveni obred. Izročil je novemu župniku ključe od tabernaklja, obredna oblačila in druga znamenja župnikove službe. Prevzvišeni g. škof je po končanem obredu stopil na prižnico in v globoko prevdarjenem in lepem govoru očrtal novim faranom velikanske naloge, dolžnosti in težave, ki jih je z današnjim dnem prevzel nase njihov prvi župnik. Poudarjal^ je zlasti, da je z današnjim dnem izgubil novi župnik svoj rodni dom in da je njegov edini dom župnija v Mostah, njegova družina pa so vsi Moščani. Novi župnik g. Miha Jenko je nato daroval slovesno službo božjo prvikrat za vse žive in mrtve farane. Slovesni slubi božji je asistiralo mnogo duhovnikov, med njimi tudi arhidijakon kanonik dr, Klinar. Pevci so z ubranim petjem povzdigovali slovesnost prve maše, ki jo je daroval njihov župnik, posebno ubrano pa je še donelo igranje orkestra, ki ga je spremljalo petje. Pred oltarjem so bili med. prvo mašo navzoči tudi vsi ljubljanski župniki in še veliko število duhovščine, prijateljev in znancev novega gospoda župnika. Po opravljeni službi božji je g. župnik sprejemal čestitke prosvetnih, dobrodelnih, verskih in stanovskih organizacij iz Most, nakar je povabil duhovne sobrate in zastopnike oblasti in korjio-racij na kosilo. Upravičeno se vesele vse Moste ustanovitve župnije, katera bo tfstvarila v Mostah pod okriljem Svete družine, kateri je posvečena, nov rod, ki bo zvesto sledil novemu in požrtvovalnemu župniku z ljubeznijo v veselih in težkih dneh, kakor je to treba v vsaki družini. Trda pot do rekorda Kratek in bežen pogled v življenje športnika nam pokaže, kako trdo in težko je življenje svetovnih rekorderjev, ki so si e svojimi uspehi priborili mednarodno veljavo in postali olimpijski zmagovalci. Stvari in zabave, ki si jih privoščijo drugi ljudje, so rekorderjem popolnoma tuje. Rekorder mora žrtvovati ves svoj prosti čas treningu in mora svoj način življenja čisto prilagoditi samo enemu cilju — postati zmagovalec. Slednji primer takih ljudi, ki so si znali priboriti svojo siavo, pa bodisi s pestmi, z nogami ali pa z rokami, je enak. Kot primer bomo dane« navedli znanega italijanskega tekača na srednjih progah Luigija Beccalija. Luigi Beccali je star danes trideset let, torej že v dobi, ko nekateri mislijo, da ni več mogoče dosegati vrhunskih rezultatov. Tridesetletnica tega tekača prav gotovo ne bi bila razlog, da bi ga slavili. Bolj zanimivo je, da je ta tekač sodeloval že pri treh olimpijskih igrah in da se je tudi že začel pripravljati na Tokio v letu 1940., da bo tam še enkrat nastopil v areni najboljših tekačev na svetu. Beccalijeva pot navzgor je bila težka in dolga. Beccali je pravi tip skromnega in ponižnega športnika. Njegov način življenja je strogo urejen in nad vse soliden; mož ne pozna ne alkohola in ne nikotina. To je prva podlaga vsakemu športnemu uspehu, V času svojega počitka pa si krajša čas s slikanjem in violino. Do športa je prišel Beccali potom časopisja, — kakor vsi drugi. Sprva se je navduševal za Girardenga, ki je bil tedaj najpopularnejši italijanski dirkač. Toda s kolesom Bec-cali ni mnogo opravil, zato se je pa odločil za lahko atletiko, s katero je začel že leta 1921. Začetek Beccalijevega udejstvovanja v lahki atletiki je bil skromen. Toda vendar je prišel v prvih štirih letih v teku na 800 m na 2:03, nal500 m pa na 4:18. Zatem je nastopil redno vojaško službo in je skoraj izginil iz tekališča. V letu 1928 pa se je zopet pojavil. Francoz konkurent Ladoumegom je izboljšal italijan. rekord v teku na 1500 m na 3:59.6. Pri olimpijskih igrah leta 1928 pa je izpadel že v prvem predteku v konkurenci z Nemcem Wittmannom in Čehom. Kittelom. Naslednje leto je popravil itali- janske rekorde v tekih na 2000 in 3000 m. 'Leta 1931 je premagal tedaj odličnega Francoza Sera Martina in postavil na 800 m čas 1:53,4. S tem je postal tekač mednarodnega slovesa. Pozimi leta 1931 se je Beccali po nasvetu svojega trenerja dr. Naija odločil, da bo v Los Angelesu tekel na 1500 m. Zato je ves svoj trenang usmeril v tej smeri, Uspeh ni izostal. Na prvem pomladnem startu je tekel svojo progo 3:59. Štirinajst dni kasneje je prišel že na 3:52. Bil je v odlični formi. Krona vsega njegovega sistematičnega treninga je bila njegova zmaga na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Bil je prvi s časom 3:51.2. Leto dni kasneje je z Lovelockom — berlinskim olimpijskim zmagovalcem na 1500 m — izenačil Ladoume-guov svetovni rekord. Nekaj dni kasneje pa 6am postavil novega z 3:49. Tudi na 800 metrov je postavil z 1:50,6 odličen čas. Tudi na berlinskih olimpijskih igrah je imel Beccali mnogo izgledov na zmago. Toda niti Beccali niti Cunningham nista mogla odoleti odličnemu Novozelandcu Lovwelocku, ki je postavil izreden svetovni rekord z 3:47,8. Cunningham in Beccali sta imela tudi lepe čase z 3:48,4 in 3:49,2. Trden sklep Beccalija, da bo nastopil tudi na olimpijskih igral leta 1940 v Tokiu kaže, da mož še nemara pustiti lahke atletike in da se čuti še vedno dovolj sposobnega boriti ee še četrtič na olimpijskih igrah. Policaja, ki ne pozna mraza, imajo v Belgradu. Mož se piše Sima Crnjau6ki. Crnjanski ee koplje v ledenomrzli Savi in ee polem še sonči na 6negu. Tudi letos je otvoril plavalno sezono s tem, da je na novega leta dan nekaj minut plaval v Savi. Radovednim časnikarjem je povedal, da dela to že dolgo vrsto let, svojemu zdravju v korist. Crnjanski je prepričan, da se je 6 tem tako utrdil, da se ga ne loti nobena bolezen. Kljub svojim 35 letom še ni bil nikdar ne lahno niti težko bolan. Operacija srca, ki jo je izvedel zagrebški zdravnik dr. Koporc na Bariči Balog, se je jx>po!noma posrečila ter je bolnica že zapustila bolnišnico. Svoj čas smo poročali, da je Barico ustrelil njen fant naravnost v srce. K 6reči so bili ljudje takoj na mestu ter 60 ranjenko naglo prepeljali v bolnišnico, kjer se je dr. Koporc lotil operacije srca. usta,mvl?ininTki. 2aVOd v Z?*rebu bo še ta mesec ustanovljen. Ta,ko je izjavil odposlanstvu zagrebških gospodarstvenikov minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Minister je dejal, da vlada sploh m imela namena zavleči ustanovitev zagrebškega jiokojninskega zavoda do 1. 19-10, kakor bi se alo sklepati iz nekoliko nejasnih navedb v uredbi o zavarovanju zasebnih nameščencev. Izv«Jba z sVamoVazTrJe ,bi'a TeriCna zav^u zadfe M tr, /*' 8 S-e Ves proces prve 0Tffani- ie naročit ? 1,1 preYeč »vlekel. Minister je naroči, odjroslanstvu, naj javno razglase da bo se v teku tega meseca zagrebški zavod ustanovljen. , ^ebltekel vpričo večjega števila časnikarjev. Nazadnje je Sovil dejal: »Sprijaznil sem se s svojo usodo. Ubil sen jih šest, pa zato tudi meni ne bo ušla vrv. Sicer pr — enkrat je treba umreti. -- Na 6vetu šest ljud več ah manj!« 'Ko 60 ga orožniki uklenjenega pri peljali na kraj zločina, je reke! časnikarjem: »Nii im ni nerodno. Le toliko, da prihajam v vas raz capan in umazan, ker sem sicer imel navado pri hajati v vas elegantno oblečen«. Tako cinično go vori le malokateri ubijalec, Silvestrovo so v_Zagrebu praznovali kar se d: veselo. Poleg gostilničarjev in kavarnarjev so imel tudi reševalci in policaji obilo dela. V mnogih go stilnah so se veseljaki stepli, da je morala reše valna fiosfaja stopiti v akcijo večkrat kot vse do slej. Nekaj takih, ki so obupali nad življenjem, si je hotelo posloviti od sveta prav na zadnji dan \ preteklem letu. K sreči je bila vselej pomoč nt mestu. Foto Warner Uro* Tudi ob božičnih praznikih miru se ni ustavila bojna vihra med Japonci in Kitajci. japonske čete pri pohodu na utrdbe Kiangyin ob reki Jangce. Slika kaže M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Suristanci so bili že čisto blizu. Streljali so iz pušk in iz Samokresov; ko pa so prišli do prvih beguncev, so jih začeli klati z noži... Po bregu so drveli drugi Indijci s prižganimi plamenicami y roki, Začeli so zažigati šotorovino, s katero so bili pokriti nekateri čolni,.. Cez nekaj trenutkov so vsi čolni goreli. Suristanci so zdaj čisto od blizu streljali v ženske, ki so s Čolnov skakale v vodo z dojenčki v naročju. Geoffrey pa je še vedno stal brez moči, in kakor da sanja, na svojem mestu v vodi. Zdaj je na bregu zagledal Campbella, ki je klečal na enem kolenu in streljal na Suristance. »To bi moral tudi jaz...« je pomislil Vickers, a se ni mogel premakniti. Potem je videl, kako je nekaj divjih ljudi napadlo Campbella izza hrbta. Vzeli so mu orožje in ga odvlekli od reke. Tedaj se je Geoffrey začel buditi.,. Izvlekel je sabljo iz nožnice, da bi tekel poveljniku na pomoč Ta trenutek pa je zaslišal Campbellov krik: Geoffrey ,.. Elizabeta!,.,« Zdaj se je docela zavedel. Krčevito je stisnil sabljo z desnico, se naglo obrnil in pri nekem čolnu zagledal Elizabeto, ki jo je orjaški Suristanec vlekel iz čolna. Med zobmi je držal nož ... Zdaj je zaslišal tudi, kako kliče dekle na pomoč: Geoffrey! .. Geoffrey!...« Ves brez uma od jeze in obupa je planil do čolna. Strel! Krogla ga je zadela v levo ramo. Začutil je hudo bolečino, toda še močneje je stisnil roč sablje in skočil proti človeku, ki je že prijemal nož, da ubije Elizabeto. Elizabeta se je zgrudila v vodo. Indijec je zarjovel in treščil vznak, Vickersova sablja ga je prebodla ... Vickers je pograbil Elizabeto in jo dvignil iz vode. Potem jo je potegnil od čolna, ki je gorel. Za trenutek je obstal: »Ali si ranjena?« »Nisem, Geoffrey ... Kje je ... oče? . • •« Vickers ji ni odgovoril na vprašanje. Zdaj je imel eno samo misel: moral je rešiti Elizabeto. Spet se mu je vrnila sposobnost za presojanje in za nagle odločitve. »Brž, preden naju zapazijo!« Potegnil jo je za sabo v reko. Tekla sta nekaj korakov in bredla, potem pa je postala voda tako globoka, da sta morala plavati. Vickers je z levico držal dekle, z desnico pa si je pomagal po vodi naprej. S težavo je zahropel: »Tamle ni nikogar!.,. Samo še malo vzdrži!... Če prideva na oni breg, sva rešena!.,.« Držal jo je trdno, ker je čutil, kako vse bolj slabi in izgublja odpornost. Toda prav leva roka, s katero je držal Elizabeto, ga je tako bolela... Niti čutil je ni prav za prav več. Nekajkrat mu je voda udrla v usta. »Potapljam se«, mu je šinilo po glavi . Potem je zbral vse svoje moči in še močneje zamahoval z desnico. Še deset metrov, pa bo dosegel breg.,. SAMO DVA STA SE REŠILA... Surat kan je še vedno stal na onem bregu, kjer ga je zagledal v začetku boja Campbell. Poleg njega sta bila dva njegova spremljevalca. Kanov obraz je bil čisto miren. Sedel je na belem konju in brez razburjenja izdajal zapovedi svojim častnikom, kakor da je na bojišču. Njegovo srce je polnilo tako sovraštvo, da ni čutil niti trohice usmiljenja do svojih žrtev. Gledal je strahovito klanje, kakor da se zabava ob svečanosti, ki je prirejena njemu na čast. Mrmral Vickcrs je planil proti folnn. S!o,.-nski dom. i/linin vsnk delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo Din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/HI. Telefon 4001 do 4005. Upravo: Kopitarjeva ulico <>• /n jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; K. čec. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: Jože Kositck. Nesmiselnost državniških novoletnih voščil 25 vojska v 19 letih Odkar je minila svetovna vojna — že skoro 20 let — slišimo ob vsakem božiču, ob vsakem novem letu, ob vsaki obletnici premirja govore kraljev, ministrov ali visokih vojaških osebnosti, ki zatrjujejo in poudarjajo trdno voljo svoje države, da se zagotovi, ohrani ali napravi mir. Ali veste n. pr. katere besede je Hitler v svojih 50 ali nekaj več državnih govorih imel največkrat na jeziku? Mir: 427-krat; domovina: 342krat in čast: 80-krat. Ali veste, kaj je »božanski sin«, mikado, japonski cesar, rekel pred nekaj leti nekemu ameriškemu časnikarju? »Temeljni kamen japonskega cesarstva je njegova ljubezen do miru.« In kaj je rekel predsednik Wilson novembra mesca leta 1918, ko se je vkrcaval v Newyorku, da »e odpelje v Pariz na konferenco premirja? ",rodovina nas uči, da so premirja, ki eo jih .000 dinarjev. Skliceval se je na to, da zaradi poškodbe nohta ni mogel prirediti vrste klavirskih koncertov. Toda pripomniti je treba, da je plačeval zavarovalnici na premijah letno okoii 800 funtov, nekako 200.000 dinarjev, namreč za obe roki. Prvi, ki se je zavaroval proti morebitni osle-pelosti, je bil angleški profesor Huxley. Ako bi cevke zim dolgimi valovi, dočim stiska poročevalec mikrofon v desnici ali si ga zatakne v gumbnico. Mala postaja tehta samo 200 gramov in njeno področje obsega do polovice km. Zato redno sledi poročevalcu še motorni kolesar z močno postajo in anteno. Ta antena vlovi valove iz cilindra, jih ojači in oddaja najbližji veliki postaji, ki potem poskrbi za nadaljnji redni prenos. ga bila doletela ta nesreča, bi mu zavarovalnica »Lloyd< izplačala 200.000 dinarjev’ Pred nekaj leta je vso Anglijo razburjal pojav zmaja v Loch Ness. Bertram Mills je dal izstaviti zavarovalno polico, po kateri dobi do-tični, ki ta nestvor, katerega so videli na vseh koncih in krajih, prime živega ali pa mrtvega. Zavarovalnina se je glasila na 20.0CO funtov ali pet milijonov dinarjev. Znano je, da dozdevno zver in nihče vjel iz enostavnega razloga, ker je nikjer ni bilo Gotovo pa nima para zavarovalnina neko filmske zvezde, in sicer za ogromno vsoto e n milijon dolarjev. Filmska družba, pri kateri je ta zvezda angažirana, prejme omenjeno vsoto, se filmska diva v teku šestih mesecev zaljubi, zaroči ali poroči. Programi Radio Lfubliana Ponedeljek 3. januarja,: 12 Ruski napevi (pl.) —■ 13.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 18.20 Odlomki iz zvočilih filmov (plošče) — 18 Zdrav* st vena ura: Posebuost kužnih bolezni (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Koncert poljske lahke glasbe (pl.) — 18.40 Kulturni si>omeniki Gorenjske (g dr. Rajko T.o-žar) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert Radijskega orkestra — ‘20.50 Mozart: Les petits rien. odlomek baleta (plošče) — 21 Ura Mozartove komorne glasbe (*;dč. Francka Ornikova, gg. Drago Šijanee, Filip Bernard, Aleks. Fučkar) — 22 Čas, vreme, poročila, spored ~ 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Einona^. Drugi programi Ponedeljek, 3. januarja: Bclgrad-Zagreb.* 2u Opera — Dunaj: 19.25 Iz avstrijskih oper, 20.35 Glasbeua sanjska rportaža, 21.1« Schubertov godalni kvintet, 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 18 Koncerti in predavanja — Italijanske postaje: I. skupina (421, 304 in 283 m): 17.15 Zabavni koncert, 21 Operna glasba, 22.15 Igra, 22.45 Plesna glasba — II. skupina (500, 309 iti 263 m): 17.15 Harfa. 19.20 Kakoi prva skupina, 22.1» Citre, 23.15 Plesna glasba — III. skupina (492, 272 i* 221 m): 19 Pestra glasba, 20.30 Zabavni koncert, 21.40 Radijska fantazija, 22 Plesna glasba — Praga: 19.IS Plesni potpuri, 20.30 Krpatsko ruske narodne posmi, 22.55 Dvorakovo sinfonične pesnitve, 22.35 Plošče — Varšava: 20 Radijski potpuri, 22 Sinfonični koncert — Berlin: 19.10 Instrumentalni koncert, 20 Narodna glasba, 21 Umetniki milanske Scale — Konigsberg: 19.45 Orkestralni koncert, 21.15 Igra — Hamburg: 19.10 Zabavni koncert, 21 Orkestralni koncert — Vrat\sl<**'a: 19.10 Plavi ponedeljek, 21.10 Sonatni koncert — iffisko: 19.10 Paradne koračnice, 20 Nemške narodne p