Svet mestne občine Velenje
Se brez statuta !
ISSN 0350-5561
9
Svetniki Mestne občine Velenje so se zbrali ta torek na svoji peti seji.
Potrdili so mandate nadomestnim članom sveta. Na prejšnji seji so namreč sprejeli ugotovitvene sklepe, da Bojan Kontič, Tone Brodnik (ZLSD) in Peter Kovač (LDS) nalog svetnika ne morejo več opravljati, ker to ni združljivo z delom v občinski upravi. Zamenjali so jih naslednji z list Vinko Grm (LDS), Ivan Janežič in Stanislav Planine (LDS).
Ponovno so imeli na dnevnem redu predlog župana o podaljšanju mandata upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč. Ta je bil dopolnjen z rokom veljavnosti, najdlje do konca letošnjega leta ter predlogom imenovanja posebne nadzorne komisije, ki jo sestavljajo Igor Centrih, Anton Košir in Franc Sever. Oboje so tokrat z veliko večino glasov potrdili.
Prav tako so z večino glasov potrdili predlog o nadomestilih plač oziroma izgubljenega zasl-
magala je kraljica športa
Jubilej Premogovnika, praznik rudarjev
-15. junija odprtje prenovljenega doma rudarjev v Fiesi
-	22. junija ob 18. uri na velenjskem gradu kulturni večer ob izidu knjige Zgodovine premogovnika Velenje.
-	23. junija ob 15. uri v Restavraciji Klub srečanje jamskih reševalcev.
-	23. junija ob 18. uri v Restavraciji Klub srečanje upokojenih delavcev.
-	7A. junija ob 18. uri v razstavišču na velenjskem gradu odprtje razstave slik ex-tempora '95
-	od 26. junija v prostorih steklene direkcije na Rudarski 6 v Velenju razstava likovnih in literarnih del učencev osnovnih in srednjih šol.
-1. julija ob 10. uri v koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju slavnostna seja delavskega sveta podjetja-
-	1. julija v smučarsko skakalnem centru nočna skakalna tekma za rudarsko svetilko.
-	2. julija ob 19. uri na Cankarjevi ulici v Velenju promenadni koncert Rudarske godbe.
-	3. julija ob 8. uri odhod rudarske parade s Titovega trga po mestnih ulicah.
-	3. julija ob 8. uri odhod rudarske parade s Titovega trga po mestnih ulicah.
-	3. julija ob 9. uri osrednja prireditev - 34. skok čez kožo na mestnem stadionu ob jezeru, po njem družabno srečanje ob restavraciji Jezero.
užka za delo v občinskem svetu. Ta predvideva, da bodo za vsako sejo, to ne velja za ponovne-sklice, prejeli svetniki po 15 tisočakov.
Najpomembnejša točka torkovega zasedanja je bila seveda obravnava predloga statuta občine Velenje. Na statut je bilo vloženih nekaj deset amandmajev. O vsakem posebej so razpravljali in glasovali, potem pa naj bi glasovali še o celotnem statutu, ki mora biti sprejet z dvotretinsko večino vseh svetnikov. Marko Jeraj iz vrst strank socialne, krščanske in ljudske demokracije je ob tem protestiral, saj je bil s tem kršen dogovor, ki so ga oblikovali pred sprejetjem poslovnika. V njem so zapisali, da bodo pred glasovanjem o statutu, uskladili najpomembnejša kadrovska vprašanja v organih sveta.
Sledil je odmor in usklajevanje. Po njem je kazalo, da so dosegli soglasje, vendar pa glasovanje ni bilo uspešno. Za statut bi moralo glasovati 21 svetnikov, glasovalo pa jih je 18.
E^sg
nprmmr_
Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami. Pojavljale se bodo plohe in nevihte.
Svetniki strank krščanske in ljudske demokracije, ki so v večini glasovali proti, so to utemeljili z nezadovoljstvom, ker naj bi se proračun občine sprejemal z navadno večino, nezadovoljni pa so tudi s statusom mestnih krajevnih skupnosti, saj se zavzemajo za enotno mesto, brez krajevnih skupnosti. Franc Sever pa je glasoval proti, ker večina od njegovih 19. amandmajev ni bila sprejeta.
Zdaj sledi ponovno enomesečno usklajevanje, do takrat pa je takorekoč vsa občinska oblast v rokah župana, ki je ob tem povedal, da je čakal na statut, da bi lahko oblikoval občinsko upravo, zdaj pa se bo moral tega lotiti tudi brez njega, saj je nalog, ki čakajo na uresničevanje preveč.
Predno bodo torej naši svetniki sprejeli statut, bomo očitno zakorakali v dopustniški čas in drugo polovico leta.
Več s torkovega zasedanja na 3. strani.
■ Mira Zakošek
mobitel
DEMO CENTER VELENJE
Stari trg 36
d.d.
Huda luknja bo odkrila
Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov
Tel.; 852-890
svoje care
"Nekoč v lepoti divji je vabila, danes bi rada vse čare svoje nam odkrila". Tako pravijo verzi, opisujejo pa Hudo luknjo in vabijo na slovesnost ob 100 letnici prvih ogledov jame. Slovesnost bo to nedeljo ob 15.h pred jamo, pripravlja pa jo Občina Misiinja, ki so ji močno pomagali velenjski jamarji.
Slavnostni govornik bo državni sekretar za turizem Peter Vesen-jak, kulturni program pa bo pripravilo Kulturno društvo Misiinja. Vabijo tudi vas!
Ubš
Naša tema
Vrhunska prireditev
Velenjčani so izvrstno pripravili sobotno in nedeljsko atletsko tekmovanje. Tehnični delegat Madžar Imre Matrahazi je svoje zadovoljstvo nad odlično organizacijo izrekel že takoj po končanem tekmovanju, očitno pa je bil tako zadovoljen, da je v torek poslal predsedniku organizacijskega odbora dr.Fra-ncu Zerdinu in vodji tekmovanja Martinu Štajnerju še telefaks. Z njim se je še enkrat zahvalil nad toplim sprejemom, veliko gostoljubnostjo in vrhunsko organizacijo. ■ foto: s. vovk
Kaj je z našo vzgojo ?
Prihodnost je v otrocih. Če se jim ne bomo znali posvetiti, če jih ne bomo primerno vzgojili, izobrazili in kulturno osvestili, nas zagotovo ne čaka lepa starost.
Pa na to zadnje čase radi pozabljamo. Nekako smo vse skupaj prepustili družinskim krogom, družbeno vzgojo pa močno zanemarili. Pa bi morali biti vsaj Velenjčani pri tem bolj tankočutni.
Narodnostna struktura je tukaj tako zelo različna, prav tako izobrazbena in kulturna. Koraka naprej torej vsaj v večinski velenjski populaciji brez sodelovanja družbene vzgoje ne bo mogoče tako zelo hitro narediti.
Se sploh kdaj vprašamo, kam plovemo, ko prepuščamo vse skupaj stihiji. Mar odgovornih prav nič ne zaskrbljuje podatek, da se velenjski vrtci praznijo. Ob tem pa otroke vzgaja ulica. Kar poglejte okolico blokov Kardeljevega trga, pa Šaleka, Gorice... kaj naj vendar počno ti otroci, če ne neumnosti, ko so ure in ure prepuščeni samim sebi. In tisto, ko tega reveža "nadere" ta in oni, ko je naredil škodo tu, pa tam, ni nobena vzgoja, prej podžiganje, da počne še večje neumnosti. Tako ga vsaj kdo opazi.
Mar ne bi bilo bolje, da bi malce potisnili ob stran naraščajočo nacionalno mržnjo in več storili za te otroke, ki so tukaj, ki so Velenjčani in jim po svojih močeh pomagali, da zrastejo v kulturne, izobražene in osveščene prebivalce tega mesta. Le kaj se nam obeta, če jim bomo dodelili položaj nekje ob robu te družbe.
■ Mira Zakošek
fcei/idji/UocJcca/
s/e,
I. 7.
2. 7.
9. tekmovanje za rudarske svetilko
5. FORD SKI JUMPING CHALANGER
O
V POLETJE
■ Čuki
-	Simona Weiss -Alka Viiica
-	Čudežna polja
•	ansambel Nagel
-	Gaudio
•	Strašna Jožeta
-	Comet iz Zre«
•	Velenjski radijci

um.
9770350556014

■Bi
s
■
t
T*?

.....................1
"n i
Medobčinska zveza društev upokojencev
"Teden upokojencev" bodo pričeli 19. junija
Trinajst let mineva letos, od kar Zveza društev upokojencev Velenje, po novem medobčinska zveza, organizira teden upokojencev. O tej prireditvi, namenjeni predvsem dobremu počutju upokojencev, predsednik zveze Hubert Mravljak pravi takole:
"Kaj nas je vodilo k temu, da smo pred trinajstimi leti pričeli s tednom upokojencev? Najprej to, da se športniki v upokojenskih vrstah vsaj enkrat na leto predstavijo in pomerijo v različnih športnih panogah. Nadalje, da spodbudimo ude-jstvovanje na kulturnem področju, predvsem v pevskih
popeljemo okrog 300 upokojencev z najnižjimi pokojninami. To je višek vseh dogajanj. Ni lepšega od obujanja spominov nekdanjih sodelavcev, sosedov, znancev in prijateljev. Za vse udeležence je to srečanje enkraten in nepozaben dogodek."
V objavljenem programu
Prenovljen Dom rudarjev v Fiesi danes odpira vrata
Danes ob 11.h bodo odprli prenovljen dom rudarjev v Fiesi, ki bo sedaj rudarjem nudil možnost za letovanje na sodobnem turističnem nivoju.
Dom je dobil lepo urejene sprejemnico z recepcijo in novo jedilnico, v vseh skupnih prostorih so nameščene sodobne klimo naprave.
Rudarji bodo lahko izbirali med šestimi apartmaji in dvo ali štiriposteljnimi sobami hotelskega razreda. Zanimanje za letovanje v njem je j letos izjemno, saj bo zaseden prav vso sezon Drugo leto pa upajo, da bodo uredili tudi pokrit | bazen z ogrevano morsko vodo.
■ bš I
Maribor - smučarski stadion Srečanje slovenskih upokojencev
Mestna zveza društev upokojencev Maribor bo organizirala letošnje srečanje slovenskih upokojencev. To srečanje bo v četrtek, 22. junija, na snežnem stadionu, pričeli pa ga bodo ob 10. uri. Organizatorji pričakujejo kar okoli 30.000 udeležencev iz vse Slovenije, slavnostni govornik pa bo predsednik države Milan Kučan.
Iz Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje se bo mariborskega srečanja udeležilo veliko upokojencev, kar za šest avtobusov jih bo.
zborih, s tem pa ohranjamo izročilo lepe slovenske pesmi. Tretji razlog je vsakoletni zaključek na Rogli, kamor vedno
tedna upokojencev je prišlo do nekaterih sprememb, katerih? "Res, spremenili smo nekaj datumov.
Gališki dnevi
Galicija - V KS Galicija v žalski občini se je tamkajšnje kulturno društvo odločilo, da pripravi vrsto prireditev pod naslovom Gališki dnevi. Tako bodo 18. junija pripravili tekmovanje v malem nogometu in košarki, 21. junija ob 20. uri koncert otroškega pevskega zbora Velika Pirešica in
Galicija z nastopom harmonikarjev in članov domače dramske skupine, 24. junija strelsko tekmovanje, 25. junija v dvorani v Galiciji razstavo dobrot galiških družin in ročnih del z degustacijo ob 8. uri, popoldne pa bodo družabne igre in zabava.
■ -er
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
STANOVALCI ZDOMA, TATOVI NA POHODU...
Na straneh črne kronike lahko vsakodnevno prebiramo članke z naslovno vsebino.
Bliža se čas, ko bomo za nekaj dni odložili delo, zapustili domove in se prepustili brezskrbnim dopustniškim užitkom. Ste pomislili, da lahko v tem času nepridipravi obiščejo tudi vas? Zato pravočasno poskrbite za hrambo vaših dragocenosti in jih
zaupajte
ŠEFOM LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.
Sef lahko najamete v eni izmed treh osrednjih enot LB SB Velenje d.d. - ekspozituri Rudarski, ekspozituri Šoštanj in ekspozituri Mozirje. Vse dragocenosti, vrednostne predmete in dokumente lahko torej varno hranite v šefih ene izmed naštetih enot, in sicer za krajši čas ali pa za celo leto. Izbirate lahko med šefi različnih velikosti, cena mesečne ali letne najemnine pa je odvisna ravno od velikosti najetega šefa. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekpoziturah Rudarska, Mozirje in Šoštanj.
Hubert Mravljak: "Zanimanje za športne igre je med upokojenci vsako leto večje.1
V ponedeljek, 19. junija, bomo v Šmartnem ob Paki ob 9. uri pričeli tekmovanje v streljanju z zračno puško, v torek, 20. junija, bomo prav tako ob 9. uri na balinišču v Velenju pričeli balinarski turnir, v sredo, 21. junija, bo kegljaško tekmovanje. Zaradi obnavljanja šoštanjskega kegljišča bomo tokrat izvedli tekmovanje v kegljanju z vrvico, "rusko" kegljanje, v Šmartnem ob Paki pa ga bomo pričeli ob 8. uri.
Zaradi srečanja slovenskih upokojencev šaha ne bomo igrali v četrtek, prestavili smo ga na petek, 23. junija, pričeli pa ga bomo ob 9. uri v Šoštanju. Istega dne bo ob velenjskem jezeru tekmovanje v ulovu rib. V soboto, 24. junija, pa bomo ob 17. uri v Pesju pričeli kulturno prireditev "petje na vasi." Teden upokojencev bomo sklenili v soboto, 1. julija, na Rogli, kamor bo Medobčinska zveza upokojencev Velenje popeljala okrog 300 upokojencev iz društev upokojencev Velenje, Šoštanj, Pesje in Šmartno ob Paki," pravi o spremembah programa Hubert Mravljak.
■ B.Mugerle
Občinski svet Gornji Grad
& & & & % » % & % & ilt. 9& t
Prepolovljene želje
Gornjegrajski občinski svetniki so 8. redno sejo namenili predvsem prvi obravnavi občinskega proračuna, ki naj bi bil "težak" slabe 104 milijone tolarjev. Večinski del predstavljajo namenska sredstva za zagotovljeno finančno porabo, gibljivi del za financiranje postavk družbenih dejavnosti pa bo možno spreminjati. Povsem jasno je, da želje uporabnikov {nočno presegajo možnosti proračuna, zato je moral odbor za pripravo proračuna njihove načrte prepoloviti. Župan Toni Rifelj je ob tem poudaril, da sta med letom predvidena dva rebalansa proračuna, torej obstaja možnost popravkov določenih postavk V tehtni razpravi so se svet-
niki soočili s problemom zagotovitve 15 milijonov tolarjev, kar pogojuje kandidaturo za sredstva za demografsko ogrožena področja. Gre za nadaljevanje gradnje ceste v Florjan, za kar mora občina zagotoviti 70 odstotkov ob 22 milijonov tolarjev, kolikor je vredna naložba. Svetniki so na predlog župana sprejeli sklep, da bodo s prerazporeditvijo proračunskih sredstev zagotovili sedem milijonov, razliko pa pokrili iz drugih virov. Dogovorili so se tudi, da bodo pripravili dokumentacijo za cesto v Mačkin kot in za obnovo ceste med Bočno in Grušovljami. Predlog proračuna bodo ponovno obravnavali in sprejemali predvidoma 23.junija. V nadaljevanju so brez bistvenih
pripomb sprejeli poslovnik občinskega sveta in potrdili sklep o javnem razpisu za izdelavo projektov za kanalizacijo, vodovod in cestno omrežje v novi zazidalni coni Tičjek.
rahlo zapletlo pri potrjevanju zapisnika prejšnje seje. Takrat so namreč z dnevnega reda umaknili obravnavo sklepa o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letošnjem letu. Pri tem se pojavlja največji problem v Bočni, kjer so se krajani kolektivno uprli plačilu, svetniki pa so se dogovorili, da bodo vsa nerešena vprašanja skušali razrešiti v sodelovanju s strokovno službo sklada stavbnih zemljišč bivše občine Mozitje.
■/P
Ob koncu tedna dve tekmovanji gasilcev
Za pokal Ivana Grudnika in Šaleške doline
To soboto prirejata GZ Velenje in prostovoljno gasilsko društvo Bevče tekmovanje za veterane in veteranke. Pričelo se bo ob 8. uri v Bevčah, vsaj 40 ekip iz vse Slovenije pa se bo pomerilo za memorial Ivana Grudnika.
Naslednji dan, v nedeljo, pa prostovoljno gasilsko društvo Šalek in Gasilska zveza Velenje prirejata mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal Šaleške doline, ki smo ga pomotoma napovedali že za prejšnjo nedeljo. Tekmovanja se bo udeležilo preko 1000 gasilcev in gasilk iz mnogih slovenskih krajev in tudi
iz zamejstva. Prireditev se bo pričela že ob 7.45 uri, ko bodo pripravili otvoritev in dvig tekmovalne zastave. Gasilske desetine, vsaj 100 jih bo, pa bodo s tekmovanjem pričele ob 8. uri. Organizatorji predvidevajo, da bodo svoje znanje vse skupine pokazale do 12.30, zato bo ob 13. uri še svečani zaključek tekmovanja, na katerem bodo kulturni program pripravili učenci osnovne šole Šalek, podelili pa bodo tudi nagrade in priznanja najboljšim.
■ bš
Ti preljubi t(d)olarji
Ko takole pogledamo po žepih in denarnicah, pomislimo, da so naše denarne težave najhujša stvar na svetu. Toda ko (če) smo zadnje dni brali in poslušali poročila o raznih denarnih telovadbah, smo spoznali, da zaradi denarja boli glava tudi ljudi na višji ravni. Pa s tem ne mislim poslancev in ministrov, ker so jim z novim zakonom malo pristrigli peruti, da s prejemki ne morejo več leteti previsoko, mislim na težave pri sestavljanju državnega proračuna in na čezoceanska pogajanja o vračilu našega dolarskega dolga.
Slovenija rada poudarja, da se je že povsem osamosvojila, toda pri kreditih pri več različnih mednarodnih institucijah smo še vedno povezani z nekdanjo domovino. Boj za še to osamosvojitev sicer ne bo
terjal človeških življenj, ima pa tudi svojo ceno. Toda ob zadnjih odmevih na rezultat pogajanj, ko nekateri kritično opozarjajo, da so naši pogajalci iztržili manj, kot smo pričakovali in kot bi po njihovem lahko, tudi ni izključeno, da ne bo pri nas padla kaka glava.
Pri teh pogajanjih naj bi bili namrečpopustili kar za dobrih 300 milijonov dolarjev, kar seveda ni malo. Predvsem ni malo za tiste, ki taka pogajanja kritizirajo. Pogajalci pa pravijo, da so iztržili, kar so lahko. Tretji pa pristavljajo, daje to pač cena osamosvajanja. Najdejo se tudi taki, ki pridno seštevajo vse te "cene" in pikro ugotavljajo, da nas osamosvajanje drago stane. Pri nekaterih le še malo manjka, da ne rečejo, da se ni splačalo!
Da nas samostojna država
veliko stane, se pozna seveda tudi pri proračunu. Če bi vanj strpali vse, kar po nekaterih ministrstvih in drugih službah mislijo, da je nujno, bi bil proračun tak, da ga nikakor ne bi zmogli sfinancirati. Še sedanji je "težak", pa čeprav so ga poskušali pošteno oklestiti. Zadnje lepotno operacijo je opravila velika koalicija in stvari naj bi postavila tako, da je vsem prav, čeprav jim nekateri tudi očitajo, da so napravili le velik tolarski šov. Enim so nekaj dodali (seveda "svojim"), vsem pa nekaj vzeli. Tako naj bi bili vsi zadovoljni in vsi nejevoljni, ker imajo premalo. Za ljudi na terenu naj bi bilo najpomembnejše, da so veliki trije nabrskali še dodatni dve in pol milijardi tolarjev za vzdrževanje cest. Gotovo ne le zaradi velikih kritih z vseh koncev in krajev, da ceste
razpadajo, verjetno tudi pod vtisom velike morije, ki se dogaja po naših prometnicah. Za to pa so po svoje tudi krive slabe ceste. Izvoznikom pa so za letos malo zamašili usta s petmilijardnim obližem.
S proračunom in težavami s pomanjkanjem denarja sovpadata še dve novosti, ki tudi kažeta, kakšen (ne)red vlada pri nas. Kršitelji naj bi bili deležni petdesetodstotnega popusta, če kazen plačajo takoj (po načelu, bolje malo takoj, kot veliko nikoli), pri nas pa naj bi tudi zaposlili k nove davčne inšpektorje, da bi vendarle izterjali malo več denarja od tistih, ki bi morali plačevati, pa ne plačujejo. Ker eni nič (ali premalo) ne plačajo, pa zato drugi toliko bolj gor plačamo!
■ (k)
Številni amandmaji na predlog statuta
Na osnutek statuta, ki je bil po lem, ko gaje Svet mestne občine Velenje obravnaval v osnutku, v javni razpravi (objavljen je bil tudi v našem tedniku), je prejela komisija za statut mnoge pripombe, ki so jih pri oblikovalcu predloga tudi skušali upoštevati. Kljub temu je bilo podanih na ta temeljni občinski dokument mnogo amandmajev. Skupina svetnikov SKD je želela, spremeniti člen, ki določa, da se lahko zbor krajanov skliče a vso občino, ali pa za več kra-evnih skupnosti ali četrti in acer tako, da bi izpustili "za vso občino". Tega amandmaja svetniki niso potrdili. Soglašali pa so njihovim predlogom, da morajo predstojniki, ki jih imenuje župan, ob zamenjavi župana ponuditi svoj odstop in z amandmajem, da v 81. členu ni potrebno dodatno opredeljevati izobrazbe za opravljanje nalog v upravnem postopku. Tri amandmaje pa je skupina svetnikov SKD po obrazložitvi komisije za mandatna vprašanja umaknila.
Svetniki LDS so posredovali na statut devet amandmajev. Svetniki niso sprejeli tistega, po katerem bi bilo potrebno med nalogami župana posebej oprede-i, da zastopa interese občine do dižave. Sprejeli pa so amandmaje,
ki stilistično in slovnično prilagajajo določbe, da ima občina največ tri župane (v predlogu je bila uporabljena dvojina), da ime Poročevalec za glasilo občine ni najprimernejše - v amandma so zapisali zgolj, da Svet občine izdaja glasilo. Prav tako so soglašali, da se opredeli, da ima svet tudi odbor za gospodarstvo, s posebnim amandmajem pa so opredelili tudi njegove naloge. Izglasovan je bil tudi nekoliko modificiran amandma, s katerim pooblaščajo župana, da odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin v skladu z vsakoletno opredelitvijo v proračunu, ostale amandmaje pa so svetniki LDS po razpravi umaknili.
ZLSD je posredovala en amandma, s katerim je želela razširiti število krajevnih skupnosti, ki bi delovale kot pravne osebe. Mednje naj bi sodile tudi dosedanje mestne krajevne skupnosti (Edvarda Kardelja, Desni in Levi breg). Svetniki tega niso podprli.
Največ amandmajev, kar devetnajst, je na predlog statuta posredoval Svetnik Liste nestrankarskih kandidatov za razvoj mesta in vasi Franc Sever. Večino so jih po razpravi zavrnili.
Tako se niso strinjali, da se opustijo mestne četrti, da se v besedilu nadomestijo "skupine" z "listami" izvoljenih svetnikov. Sever tudi ni uspel z zahtevo, da se poslovnik sprejema z dvotretjinsko večino vseh svetnikov (v predlogu je dvotretjinska večina prisotnih) in s tem, da bi imela občinska uprava le en urad, v okviru katerega bi ustanavljali oddelke (v predlogu je pet uradov, oddelek za požarno varnost in civilno zaščito ter reševanje, komunalna direkcija).
Svetniki tudi niso podprli amandmaja, da bi moral župan pridobiti pred imenovanjem predstojnikov in vodij oddelkov soglasje sveta in s tem, da bi opredeljevali, katero smer izobrazbe morajo ti imeti. Sever je z amandmajem predlagal tudi, da bi se proračun sprejemal z dvotretjinsko večino vseh svetnikov (predlog statuta določa večino vseh članov sveta). Tudi tega niso potrdili. Prav tako pa so zavrnili še nekaj amandmajev s področja dela krajevnih skupnosti. Nekaj amandmajev je Sever med razpravo umaknil, uspel pa je z amandmajem, ki opredeljuje, da določi podrobnejšo organizacijo občinske uprave na predlog župana svet z
GP Turist Nazarje
delavci mislijo drugače
Konec lanskega leta je zavrelo v nazarskem Gostinskem podjetju Turist. Veliko smo poročali o vseh peripetijah v zvezi z možno rešitvijo podjetja, prizadeti delavci pa boj za preživetje podjetja seveda vidijo drugače. Štirinajst jih je podpisalo posebno izjavo, s katero želijo pojasniti svoj položaj, svojo bitko za lastno preživetje. Izjavljajo namreč, da jih je vodstvo podjetja pozabilo in da si morajo z delom na črno služiti vsakdanji kos kruha.
"Ker slišimo različne informacije s strani javnih medijev, smo se prizadeti delavci odločili, da javnosti predstavimo tudi stisko nas, delavcev, ki smo ostali na cesti brez sredstev za preživetje. Podjetje nam še vedno ni izplačalo osebnih dohodkov za januar, februar, marec in april. Nihče od vodilnih še vedno ne ve, kdaj jih bomo prejeli. Kje je denar za odpravnine tehnoloških viškov, regres, jubilejne nagrade in za razliko do kolektivnih pogodb? O vsem tem lahko verjetno samo sanjamo! Se kdo od vodilnih vpraša, kako se sploh preživljamo?
Delavci vemo, da je bilo podanih že več 'možnih rešitev za izplačilo osebnih dohodkov in odpravnin, pa žal za direktorja ni nobena sprejemljiva. Menimo, da bi moral direktor nekaj žrtvovati tudi za nas, delavce, ki smo vsa leta trdo delali v podjetju in ga nenazadnje tudi zgradili.
Zahtevamo le to, kar nam po zakonu pripada. To je le skromna odškodnina za nas, ki smo ostali na cesti."
Delavci zavračajo direktorjeve očitke, da so sami krivi za slabo poslovanje podjetja v preteklosti. "Kaj pa sedaj sam stori za sanacijo podjetja, ko ima v rokah vsa pooblastila? Ali to prepušča bodočim najemnikom, ki jim je omogočil boljše najemne pogoje, kot jih je ponudil nam, delavcem? Je franšizing sistem res rešitev za podjetje in zaposlene ali samo za direktorja? Sprašujemo se, ali sedanje poslovanje v našem podjetju nič ne zanima inšpekcijskih služb, ki bi morale po našem mnenju tudi ustrezno ukrepati?"
Slaščičarna v Mozirju je še vedno zaprta, ostali lokali pa kljub vsem dogovorom še vedno ne nudijo celotne gostinske ponudbe, ugotavljajo delavci. Obenem se zahvaljujejo za pomoč Rdečemu križu Mozirje, območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, republiškemu sindikatu gostinstva in turizma ter občinama Nazarje in Mozirje, ki sta jim aprila omogočila izplačilo osebnih dohodkov za lanski december.
■/P
Vabimo vsa mala podjetja, ki se zanimajo za pridobitev certifikata kakovosti, da se udeležijo razgovora s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo 22. junija ob 13. uri v sejni sobi Zavoda za urbanizem Velenje, Trg mladosti 2. Tema razgovora je udeležba v projektu KAKOVOST VMAJHNIH PODJETJIH, ki ga sofinancirajo ministrstva vlade Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
POSLOVNE NOVICE
V okviru mreže EURO INFO CENTROV NETWORK so od meseca aprila dalje dosegljive ponudbe in povpraševanja neposredno preko centralnega informacijskega sistema v Bruslju (DG XXIIIVANS Electronic Mail System), ki povezuje preko 200 Euro Info Centrov v Evropi. Če vas zanima sodelovanje v objavljanju ponudb ali povpraševanja, so na Območni zbornici Velenje na razpolago obrazci, ki jih je potrebno izpolniti in poslati na naslov: Pospeševalni center za malo gospodar-
stvo, Kotnikova 5,61000 Ljubljana, za ga. Ireno Reuec ali po faxu: 061/132-42-10.
Mariborska enota sklada za razvoj ponuja dolgoročna posojila po izhodiščni 8% obrestni meri z valutno klavzulo, ki upošteva gibanje nemške marke.
22. junija bo v Celju potekala predstavitev programov s področja vodenja in kadrovanja ter prodaje in marketinga. Predstavitve bodo potekale v konferenčni in modri dvorani prenovljene poslovne stavbe Celjanka na Celjskem sejmu s pričetkom ob 8 JO uri.
V petek, 9. junija, je bil v Delu objavljen razpis za projekt LASTNIŠKA KULTURA ZAPOSLENIH II. Projekt jenamenjen podjetjem, ki se lastninijo z notanjim odkupom in pri tem potrebujejo tehnično pomoč. Zainteresirana podjetja naj svoje pisne vloge s priloženim kratkim poslovnim poročilom pošljejo na naslov: EOS design, Glinškova ploščad 16,61000 Ljubljana. Informacije na tel: 061/345-008 ali 217-058.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920.
odlokom, ki ga sprejemajo z dvotretjinsko večino navzočih svetnikov. Soglašali so tudi z amandmajem, ki opredeljuje, da sodi med splošne akte občine tudi statutarni sklep in da se v celotnem besedilu statuta uporablja Svet mestne občine Velenje. Svetniki so potrdili tudi amandma Marka Jeraja, Franca Severja in Dragana Martinška, ki so predlagali, da ima nadzorni odbor predsednika in šest članov, njihov mandat pa traja štiri leta.
Po razpravi in glasovanju o posameznih amandmajih naj bi svetniki glasovali o predlogu statuta mestne občine Velenje. Marko Jeraj (SLS) se s tem ni strinjal in svetnike spomnil na pred spretjetjem poslovnika oblikovan sporazum, da bodo pred glasovanjem uskladili najpomembnejša kadrovska vprašanja v organih sveta. Predstavniki list so se na to temo pred sejo sveta dobili dvakrat, a pri tem niso bili uspešni.
Predsednik sveta Dragan Martinšek je predlagal odmor, med tem pa ponovno sklical sestanek s predstavniki list. Ko so se ti vrnili, je kazalo, da so se uskladili, glasovanje pa je pokazalo drugače. Statut ni bil izglasovan. Kasnejša obtoževanja sadov niso mogla obroditi, ponovno glasovanje seveda ni možno. Ponovno bodo lahko o statutu razpravljali čez en mesec.
■ Mira Zakošek
Županova beseda
Jakob Presečnik -občina Mozirje
7* žž 'A -Ca % « % % % '//, šž % % % 'A V/,
"Sodelovanje i med
občinami je na nizki ravni"
Tako kot imajo novo nastale občine težave pri zagonu novih občin ter ureditvi osnovnih prostorskih pogojev, tako kot so problemi pri razmejitvi pristojnosti med državo in občinami, imajo seveda občine, nastale na sedežih bivših občin težave pri tem, da jim zakon nalaga obveznosti zagotavljanja funkcioniranja javnega sektorja do sprejetja vseh dokumentov v občinah, vključno s proračuni, seveda ob soglasju vseh nastalih občin. Ker pa je interes po sodelovanju takoj padel na zelo nizko točko, je težav seveda mnogo.
Prepričan pa sem, da bomo z ustreznim dogovarjanjem med župani in občinskimi sveti glede razdelitve posameznih skupnih nalog na nekaterih točkah le zadržali Zgornjo Savinjsko dolino skupaj - ne samo teritorialno.
Občina Mozirje je seveda zainteresirana, da kot občina z največ ljudmi in tudi z največjimi problemi, opravlja nekatera strokovna opravila tudi za ostale občine ter ob primernem sodelovanju tudi zagotavlja ustrezne pogoje za obstoj tistih zadev, ki presegajo same občinske meje. Tu mislim predvsem na urejanje prostora (kolikor ga je v pristojnosti občin), kulturo, otroško varstvo in drugo. Podprli pa bomo tudi tiste javne ustanove, ki delujejo drugje (glasbena šola), saj je njihovo delovanje še kako tudi v našem interesu.
Herma Groznik - predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Glede na to, da je Bojanu Kontiču, ki dela v občinski upravi začasno prenehal mandat v občinskem svetu, tudi ne more opravljati funkcije predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na to mesto so no torkovem zasedanju izvolili Hermo Groznik (ZLSD).
Učitelji podjetništva v Angliji
Zavod RS za šolstvo in šport je v sodelovanju z Durham University Business School iz Anglije (to je univerza s 50-letno tradicijo v podjetniškem izobraževanju) in s podjetniško-izo-braževalnim centrom Gea College pripravil usposabljanje učiteljev za predmet podjetništvo. Prvi del intenzivnega seminarja je bil že na začetku šolskega leta. Tako so predmet podjetništvo letos začeli poučevati na srednjih šolah, ki izvajajo diferencialne oziroma nadaljevalne programe izobraževanja. V ta projekt sta vključena tudi diferencialni program strojni tehnik in nadaljevalni program gospodinjske storitve, ki ju izvajamo na Centru srednjih šol Velenje.
V okviru projekta Razvoj podjetniškega izobraževanja v slovenskih srednjih šolah, v katerem sodeluje tudi Center srednjih šol, je bil organiziran
tudi študijski obisk Anglije v času od 29. aprila do 7. maja letos..
Durham University Business School je financirala obisk 15 slovenskim učiteljem, predstavnikom Zavoda RS za šolstvo in Ekonomske fakultete. Iz Centra srednjih šol smo se obiska udeležili Franci Mokina, Alenka Mokotar in Ivč Kotnik.
V	Angliji smo obiskali osnovno šolo in tri srednje šole ter se seznanili z njihovim šolskim sistemom. Temeljno delo pa je potekalo v delavnicah, kjer so nam predstavili rezultate svojega dela s področja podjetništva. Velik poudarek je bil na podjetniških pristopih poučevanja.
V	času bivanja v Angliji je bila slovenska študijska skupina deležna izredne pozornosti, še posebej se je z nami trudila prof. Judi Cotton, ki vodi poslovno šolo v Durhamu in ki je pred tem obiskala tudi Center srednjih šol Velenje.
■ Franc Mokina, dipl. org. dela
Nova enota Krekove banke
Od začetka prejšnjega tedna posluje v prostorih Kajuhovega doma v Šoštanju poslovna enota Krekove banke, ki so jo slovesno odprli prejšnji petek. Številčna udeležba na otvoritvi je bila največji dokaz, da se Šoštanjčani te pridobitve veselijo.
Njihov župan dr. Bogdan Menih je ob otvoritvi poudaril, da pomeni ta banka začetek
uspešnejšega nadaljnjega podjetniškega razvoja tega kraja.
Poslovalnica Krekove banke v Šoštanju je šesta organizacijska enota te banke, do konca leta pa nameravajo odpreti še dve, kar je največji dokaz, da sodi Krekova banka med najperspektivnejše slovenske banke.
Kot sta poudarila na otvoritvi direktor in predsednik upravnega odbora, si delavci Krekove banke prizadevajo, daje denar v službi človeka. Izrazila sta prepričanje, da bo tudi v Šoštanju tako.
V	Krekovi banki v Šoštanju lahko opravijo občani vse vrste bančnih poslov, še posebej tankočutni pa bodo v teh prvih dneh pri odobravanju podjetniških in obrtniških kreditov.
V	tem mesecu si lahko v prostorih nove banke ogledate
" • - tudi zanimivo razstavo starih hranilnikov in hraničnih '*" knjižic povezanih s Krekom.
Nove pridobitve so se Šoštanjčani zelo razveselili.

giiščMIlBMM	DOGODKI	
		
Medobčinski sklad za okolje da ali ne?
Sklad verjetno že, toda kje?
Na četrtkovi tretji seji devetčlanskega Upravnega odbora občinskega Sklada za okolje, kije bil v občini Velenje ustanovljen leta 1994, je bila glavna točka obravnava predloga odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za okolje. Člani sklada in vsi trije župani naj bi se torej odločili ali bo sklad deloval skupno za vse tri iz Velenja nastale občine, ali pa ga razpustijo in vsaka občina ustanovi svojega. Odločitev naj bi bila znana še pred koncem tega meseca, ko se bodo o tem župani izrekli pisno.
Medobčinski sklad naj bi bil finančna organizacija za financiranje, sofinanciranje in kreditiranje naložb ekoloških sanacijskih programov in drugih naložb s področja varstva okolja, skrbel pa naj bi tudi za spodbujanje dejavnosti varstva okolja občinskega pomena vseh treh občin. Sredstva naj bi pridobival iz sredstev, ki jih onesnaževalci (ki obremenjujejo vodo, tla in zrak in ki ustvarjajo odpadke, ki bremenijo prebivalce), morajo plačevati kot občinsko takso za varstvo okolja (sredstva pridobivajo tudi iz nekaterih drugih naslovov), višino teh pa bodo predpisali sveti vseh treh občin. Tako pri-dobljena sredstva bodo vlagali namensko v investicije, ki jih bo financiral, sofinanciral in kreditiral sklad. S takšnim namenom je bil ustanovljen že Sklad za okolje občine Velenje, lokalna samouprava pa seveda "zahteva" preoblikovanje; ali ustanovitev skupnega sklada ali pa bo vsaka občina dobila svojega. Na sejo 9-članskega upravnega odbora so zato povabili župane vseh treh novonastalih občin. Velenjski župan Srečko Meh in župan občine Šmartno ob Paki Ivo Rakun sta se z ustanovitvijo medobčinskegal sklada za okolje strinjala, ob upravičeni odsotnosti šoštan-
jskega župana Bogdana Meniha pa je kot predstavnik občine Šoštanj podal stališča Peter Rezman. V občini Šoštanj naj bi se strinjali z us-
prvo in poglavitno vprašanje) in kje bo ta imel sedež.
Predsednica sklada je potem seznanila člane z vsebino dogovora o razdelitvi sredstev ek-
Na tretji seji UO Sklada za okolje odgovora na vprašanje "Medobčinski sklad da ali ne?" nismo dobili. Znan naj bi bil
še pred koncem meseca.
tanovitvijo medobčinskega sklada, če bo njegov sedež v Šoštanju. Ker Peter Rezman ni bil pooblaščeni županov predstavnik, je predsednica sklada Vilma Fece predlagala, da župani vseh treh občin v roku desetih dni pošljejo pismeno privolitev za ustanovitev sklada in v njej navedejo tudi, kje bi želeli imeti sedež in kaj bi skladu ob tem ponudili. Tako naj bi še pred koncem meseca vedeli, ali bomo dobili medobčinski sklad (kar je sedaj
Šmartno ob Paki
Denar le za opravljeno delo
Z novimi občinskimi mejami so se v šmarški občini soočili s problemom vzdrževanja kar 21 cestno-železniških prehodov preko javnih in poljskih cest, poti in drugih prometnic. Za varnost na prehodih je sicer zadolžena železnica, finančno breme pa nosi občina.
O pomenu zagotavljanja varnosti na prehodih seveda ni
plačuje pa občina. Sredstva za to so bila na podlagi vsakoletne pogodbe stalna postavka proračuna bivše občine Velenje, letošnja pogodba pa bo občino Šmartno ob Paki veljala 750.000 tolarjev. To vsoto v občinskem proračunu seveda morajo zagotoviti, in jo tudi bodo, vendar se šmarški občinski svetniki nagibajo k drugačni rešitvi. K
Prehod v Rečici ob Paki je gotovo med najmanj varnimi na vsem občinskem področju
treba izgubljati besed, saj so takšni namreč, da to ne bi bila
številne nesreče s hudimi posledicami že same po sebi preveč zgovorne. Za vzdrževanje prehodov in zagotavljanje varnosti na njih torej odgovarja železnica sama,
več postavka v stalnem znesku, ampak bi proračunska sredstva za to pomembno področje v naslednjih letih namenjali izključno na podlagi dejansko opravljenih del.
■ /P
ološke takse za leto 1995, ki sta ga sklenila Mestna občina Velenje, ki jo je zastopal župan Srečko Meh in direktor šoštanjske termoelektrarne
Jaroslav Vrtačnik, podpisala pa sta ga tudi župana Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Z rednim dotokom sredstev, pri čemer so dogovorili tudi dinamiko obračuna, se bo nadaljevala izgradnja plinifikacije Škal in toplifikacije v Topolšici; nadaljevali se bosta torej investiciji, ki sta bili pričeti že v lanskem letu. V letošnjem letu naj bi TEŠ v obliki kompenzacij iz sredstev za ekološko takso nameni-1 skupaj 120 milijonov tolarjev. Da dela ne bodo zastala, se je župan občine Velenje obvezal, da bo TEŠ-u izdal začasno odločbo, ki jo v elektrarni potrebujejo iz pravno formalnih vzrokov. Ko bo jasno, ali bo ustanovljen Medobčinski sklad za okolje in ko bo (če bo) ta ustanovljen, pa bodo stvari pravno urejali naknadno. Člani upravnega odbora so se s tem strinjali, saj nihče ne želi, da dela v Škalah in Topolšici zastanejo.
■ Bojana Špegel
GLIN Pohištvo Nazarje
Računalniška oprema
V nazarskem Pohištvu so v zadnjem obdobju pričeli tudi s proizvodno pohištva in se z njim uspešno pojavljajo na tržišču. Izdelovanje zgolj sestavnih delov za posamezne pohištvene elemente v preteklosti za podjetje vsekakor ni bila najboljša
"rešitev".
Oblikovanje in konstruiranje lastnega pohištva od ideje do končnega izdelka je seveda zahtevna naloga, ki ne sme in ne more biti prepuščena naključju. Zato so se v podjetju odločili za računalniško opremo za konstruiranje pohištva. Pri izbiri najboljše možnosti jim je bila v veliko pomoč mariborska strojna fakulteta in jim omogočila leasing računalniške delovne postaje z ustrezno programsko opremo za konstruiranje.
Prednosti takšne opreme so več kot očitne. Čas od ideje do njene uresničitve je bistveno krajši, veliko lažje je načrtovanje proizvodnega procesa, seveda vse skaupaj terja veliko več oblikovalskega in konstruktorskega znanja, v vsakem primeru pa pomemben korak v bitki s konkurenčnimi podjetji.
Mjp
Gornji Grad
% ^f: V 4. ii K '<& V. &
Čigav problem sta odlagališče in
V občini Gornji Grad je v zadnjem času krepko v ospredju pozornosti osrednje odlagališče smeti in odpadkov, po novem seveda za vseh pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin. To problematiko pospešeno in skupno razrešujejo, pojavlja pa se novo nezadovoljstvo in nova (stara!) velika težava.
Gre za cesto med Bočno in Grušovljami, ki je močno dotrajana in kar kliče po nujni obnovi. Krajani Podhoma, ki so bili v zadnjih letih že nekajkrat	deležni
neizpolnjenih obljub, so prepričani, da so za takšno stanje v veliki meri krivi težki to-vornj aki, ki vsakodnevno voz-ijo smeti in odpadke na odlagališče. Ljudje so jezni in
nestrpni in med drugim že "obljubljajo" zaporo ceste za tovornjake.
Nujno je torej, da se občina Gornji Grad z ostalimi občinami dogovori za možno obliko obnove in vzdrževanja ceste. Prva možnost so sredstva za demografsko ogrožena področja, druga tudi ustrezna renta. V Gornjem Gradu pravijo, da bo potrebno razmisliti o smotrnosti dodelitve koncesije ostalim občinam za odlaganje smeti, če ne bodo kmalu našli skupnega jezika. Problem namreč ni samo cesta, veliko večje so težave na odlagališču samem, ki je polno in terja korenite posege.
■/P
Luče ob Savinji
%V. & % Vi & tt V, & & V. % K % i.% 'AK
Most bodo obnovili
Poročali smo že o odločbi, s katero je Ministrstvo za promet in zveze prepovedalo promet od Luč proti Solčavi in Logarski dolini za vsa vozila z več kot 5 ton skupne teže; torej za tovornjake in avtobuse. Kaj bi to pomenilo za redni potniški promet, za delavske, šolske in turistične prevoze, ni treba posebej
razpredati. Razlog za prepoved je zelo kratek most pred znano Iglo, protesti krajanov in občine Luče pa so vendarle zalegli. Prevladal je razum. Pristojni so hitro zagotovili potrebna sredstva za ob- II novo mosta, izvajalci pa bodo z deli pričeli v prihodnjih dneh.
■ /P
Čisti dobiček za župnijski Karitas
združeni pevski zbori OŠ
Vransko - Ob Dnevu državnosti bo proslava v soboto, 24. junija, ob 20. uri v centru trga Vransko. Slavnostni govornik bo Tone Kuntner, pesnik in gledališki igralec. V kulturnem programu bodo nastopili
Vransko, Kulturno društvo' Vransko, učenci glasbene] šole in recitatorji. Po proslavi [ bo zabava, čisti dobiček pa je1 namenjen župnijski Karitas | Vransko.
■ -er
Gorenje
U & & 46 '4t'U to m
■Pur ali občinska sramota!?
Kamnolom v vasi Gorenje že nekaj let sameva. Velenjski Ve-]| grad je izkoriščanje tamkajšnje surovine opustil že pred nek leti, velika luknja pa tako, drugače in vse bolj buri duhove, J Predvčerajšnjim, včeraj in (tudi) danes se še najdejo "zagovori" niki" odlagališča odpadkov, resnih nasprotnikov takšnegaII početja seveda ne manjka (ne glede na morebitno in mendajf donosno "rento"). Krajani Gorenja so za rešitev tega problen življenjsko zainteresirani, občina Šmartno ob Paki tudi ne stoji | ob strani. Nihče namreč ni in ne sme biti posebej navdušen nad fl "razvojem ilegalnega odlagališča starih avtomobilov" in podobne | navlake, kar se že dogaja.
Prostor se v drugačne in predvsem koristne namene ponuja ] sam po sebi. Zelo resna je ponudba za žagarski obrat, stvari pa so

Vegrad je sicer sklenil pogodbo z najemnikom, vendar za vzdrževanje strojev. Avtomobilske navlake tudi po dveh opozorilih ni odstranil, na Vegradu pa bodo za to poskrbeli in dovoz zaprli
več ali manj nedorečene. Lastnik naj bi bil Vegrad, kar pa ni srž problema. Bistvo vsega je v tem, da si prav vsi želijo koristne in donosne rešitve, doslej pa se še niso uspeli najti na enem mestu in se dogovoriti. Problem torej je in ga ni.
Župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, občinski svetniki in krajani so povsem enotnega mnenja - treba je najti skupno rešitev, ki bo strokovno utemeljena in načrtovana, nikakor pa ne sme biti prepuščena naključju ali trenutnim interesom. Župan Ivan Rakun pravi: "Nikakršne šlamparije si ne smemo privoščiti insi je tudi ne bomo, torej so najrazličnejše govorice odveč. Naša pm naloga je dogovor z Vegradom o tem, kaj bomo skupaj storili, da ti prostor ne bo postaljavm sramota. Skupna odločitev o namembnosti zemljišča je naša obveza, vsak zase o tem ne more odločiti."
Na Vegradu nimajo nič proti, nasprotno: "Izkoriščanje surovine smo že opustili in uporaba tega prostora za lastne potrebe ni več v naših razmišljanjih in načrtih. V celoti se strinjamo, da je treba prostor urediti in ga pametno izkoristiti Razmišljali smo o tem, da bi kamnino nekdo izkoriščal naprej, saj njena uporabnost ni sporna. Res je tudi, da imamo ponudbo za žagarski obrat, vendar dokončna odločitev ni samo naša, torej je nujen dogovor z občino Šmartno ob Paki. Ne vidim razloga, da se ne bi sestali, dogovorili in uredili vse potrebno," pravi Jože Zec, direktor za komercialno področje na Vegradu. Torej - problem je ali ga ni?
■/P
		ZANIMIVO	S'/^M/'// /^/.^v/ iptlili		v <
					
pogovor z avtorjem Zgodovine premogovnika Velenje inž. Antonom Seherjem
'd 9. v. v. a % v, v, a
a. u % v. n v. n v % a % v, % v. a ■'/,. v, Zi v. '■n a m
i Vi 23 'A ■'/,. % % i,
■■ % 9. it n V, & to & V. V i
.ignit ni ruda, lignit je premog
goi/arjati se z inž. Antonom Seherjem, avtorjem knjige Zgodovina premogovnika Velenje, ki bo izšla v dveh delih, je gotovo nekaj posebnega, zanimivega in poučnega. Maka bo tudi knjiga, njen prvi del, razdeljen v tri poglavja: predstavitev hribinske sestave Šaleške doline, pridobivanje premoga, predelava premoga, bo izšel te dni in loprvič javno predstavljen v četrtek, 22. junija, ob 17. uri na velenjskem gradu. Prvi del bo imel s prilogami in slikami 540 strani. Drugi del, tako pravi avtor inž. Anton eher, pa bo izid doživel ob letu osorej, prihodnje leto torej, na začetku poletja.
Zavtorjem smo se o knjigi, takrat je bil prvi del iv tisku, drugi del pa je že dobival obrise, po-pvaijali v našem uredništvu v petek dopoldne, tavzaprav smo se bolj kot o knjigi pogovaijali o denjskih premogarjih in o začetkih velenjskega ogovnika. Inž. Anton Seher nas je opozoril, aboste morda v prvi knjigi, tej, kije tik pred izi-iom, iskali kaj tistega, o čemer teče beseda v tem ogovoru, pa morda ne boste našli, ker bo zajeto drugem delu. Pa tudi vsega, kar nam je o knjigi načrtih povedal inž. Seher v tem pogovoru tok-it,žal, nismo uspeli zajeti. NAS CAS: Kako je do odločitve za zgodovino remogovnika v knjigi sploh prišlo? Inž. Anton Seher: "Pred približno 20 leti so v temogovniku Velenje obeležili stoto obletnico smogovnika. Tisti, ki jim je dal podatek, koliko iaj bi bil premogovnik star, je imel pravzaprav ečno roko in leto 1875 izbral za začetek de-jvanja premogovnika. Ta podatek ni temeljil na snovi dokumentov, ker pa je bil sprejet, je bilo teba dokazati, da je ta letnica upravičena. Na lečo se je dalo najti datum najdbe glavnega Blenjskega sloja lignita, ki ga zdaj odkopavajo že ečkot 100 let. Po odkritju premogovega sloja pa 12 let iz jame ni prišla niti tona premoga. Sloj ije, kot veste, odkril Franc Mages. O njem ni-am veliko podatkov, jih pa še iščem. Franc fages je premogovo posest prodal Danijelu appu, kije začel jamo odpirati 1887. leta, in to je lejanski začetek pridobivanja premoga v Šaleški »lini. V jami, kiji danes pravimo jama Škale." NAS CAS: Vse te podrobnosti so zajete in na onimiv način zapisane v knjigi Zgodovina pre-logovnika Velenje. Kam torej sega odločitev, da bogato zgodovinsko gradivo zbrano v knjigi? Mločitev za knjigo?
Inž. Anton Seher: "Od obeležitve 100-letnice aprej je ostalo odprto vprašanje, kdaj se lonovno lotiti raziskav, da bi lahko vse, kar se da najti, predstavili prebivalcem Šaleške doline, ki jih je ta dejavnost tako v pozitivnem kot nega-ivnem smislu najbolj zadevala. Že leta 1975 so imeli to v načrtu, odločitev o pripravi zgodovine
pa je nastala kasneje, tam nekje okoli leta 1980. Predloga, da prevzemam to nalogo, sem bi vesel in sem se zbiranja gradiva lotil z veliko zavzetostjo. Pred tem sem se že ukvarjal s premogovnikom Senovo, o katerem imam zbranega tudi veliko gradiva."
NAŠ ČAS: Vi ste pravzaprav tisti, ki ste v jubilejnem letu Rudnika lignita Velenje "zakrivili" tudi spremembo imena. Ne več rudnik, ampak premogovnik. Zakaj?
Inž. Anton Seher: "Ne morem govoriti ali pisati rudnik, če vem, da tukaj ni rude, da je tukaj premog. Ko vidim, da ima kje kakšen premogovnik v svojem nazivu "rudnik", vedno vprašam: katero rudo pa kopljete? Potem pa me gledajo. Ne samo, da so ta podjetja že včasih imenovali premogovnike, tudi v starih matičnih knjigah so denimo poklic očeta, tako na Senovem kot tudi v Velenju, Zagorju in še kje, lepo zapisali: premogar. Tudi pri sebi, če mi je kdo hotel kdaj napisati inženir rudarstva, sem rekel: jaz nisem bil nikoli rudar, vsa leta sem bil premogar. Samo mi, pametni kot smo, hočemo iz premoga narediti rudo. Ker me je to jezilo, sem že pred časom o tem napisal tudi članek in ga z dokazi poslal v Rudarski metalurški zbornik. Negativnega odziva ni bilo, zdaj pa seje gledanje na to nekako zmehčalo."
NAS CAS: Vknjigi je zajeto veliko zanimivega. Kaj pa je pri pisanju zgodovine na vas naredilo največji vtis?
Inž. Anton Seher: "Gledal sem sončne in senčne strani in senčnih je bilo veliko. Danes si
skorajda ne znamo predstavljati, kako so včasih delali in živeli premogaiji."
NAŠ ČAS: Kako so šli v jamo? Kako so delali?
Inž. Anton Seher: "Še celo do leta 1950 je šel vsak v svoji obleki, brez zaščitnega šlema. Škornji, kje pa! Obleko so si velikokrat zmočili, s tako pa hodili potem domov in jo po poti sušili. Tudi žrtev je bilo v jamah veliko. Za velenjski premogovnik sem ugotovil prav vse in jih naštel 141."
NAŠ ČAS: Kaj pa najbolj množična nezgoda pri delu? Katerega leta se je primerila, kakšne so bile posledice in kaj je bil vzrok?
Inž. Anton Seher: "Leta 1893, konec januarja, ko je bilo 21 žrtev, 20. februarja istega leta pa 10, šlo je bodisi za neznanje ali pa za nemarnost. Takrat so hodili v jamo še z odprtim ognjem in nekdo je najbrž prižgal metansko mešanico v jami. Obe nesreči sta se zgodili na ponedeljek. Zračenje je bilo že tako slabo. Malo so si pomagali z ročnimi ventilatorji, preko nedelje pa jih nihče ni "gonil" in do ponedeljka, do prve izmene, se je v jami nabralo več metana kot sicer. Potem je začela ukrepati inšpekcija, ki jim je takoj, že po tisti drugi nesreči, ustavila delo za tako dolgo, da ne uredijo zračenja."
NAŠ ČAS: Ko pa so delali?
Inž. Anton Seher: "Imam majhno sliko, fotografijo iz leta 1946, ali 1947, kjer je lepo vidno, kako so delavci spravljali ven premog v Velenju. Nakladali so ga na vozičke. Ker je bil iskan debel premog, so tistega nakladali v posebene vozičke,
Inž. Anton Seher (foto: J. P.)
vse z roko. Za droben premog pa so imeli "triglce", tako so jim rekli, kamor so ga nastrgali s strgačo. Vsaka kila premoga je šla z rokami v voziček. Roke pa so bile gole. Kako pa je zdaj ?"
NAŠ ČAS: Kaj pa ženske v premogovniku? Danes vemo, da je delo v premogovniku izk-ljučno moško opravilo. Je velenjski premogovnik poznal obdobja, ko so v njem delale tudi ženske?
Inž. Anton Seher: "Po ruskem vzorcu so takoj po drugi svetovni vojni tudi v velenjskem premogovniku delale ženske, nekaj časa tudi v jami. Ampak to je bilo moteče in je kmalu prenehalo. Njihovo delo pa je bilo na klasirnici, pri zbiranju jalovine, železa in lesa iz premoga, ki naj bi šel v prodajo. To delo pa je bilo nekako vedno njihovo. Tudi med žrtvami velenjskega premogovnika so bile ženske, mislim da ena ali dve."
NAŠ ČAS: Premogovnik je v svoji zgodovini doživljal tako vzpone kot padce. Bila so izjemno uspešna leta, bile pa so tudi krize?
Inž. Anton Seher: "Lignit je imel to smolo, daje najslabša vrsta premoga. Vsak kupec je najprej, če je bilo le možno, kupil črni ali rjavi premog. Če tega ni bilo, je kupil lignit. Ko so se pojavljale krize pri prodaji premoga, teh pa je bilo še in še, so te najbolj prizadele premogovnike z lignitom. Tako je bilo vse dotlej, ko je prišlo do uporabe lignita pri proizvodnji električne energije. Toplotne elektrarne so bile rešitev za lignit.
Najbolj težko pa je bilo obdobje ob svetovni krizi po letu 1929, ki se je začela v Ameriki in je z manjšim časovnim zamikom prišla v Evropo. Začelo se je zmanjševanje pridobivanja premoga in odpuščanje delavcev. Najbolj je bil takrat prizadet velenjski premogovnik, ki je od normalnega števila delavnikov, ki so bili vedno 300 ali še več na leto, leta 1934 zabeležil 203 delavnike, leta 1932 pa še manj, le 199 delavnikov celo leto. Skoraj vsak drugi dan so bili premogarji doma."
To je, kot že uvodoma rečeno, del pogovora z inž. Antonom Seherjem, avtorjem Zgodovine premogovnika Velenje.
■ Milena Krstič - Planine
zjemna raziskovalna naloga sedmošolca Denisa Vengusta
l
Doma" v kraljestvu ribjega orla
Na pogled je najstnik kot nešteto drugih. Kratki lasje odkrivajo zvedav pogled in če že prej veš, da je avtor izjemno uspešne raziskovalne naloge z zagonetnim naslovom, malce v zadregi. Pa čeprav pred tabo stoji sedmošolec. Sproščen stisk roke je odgrnil prvo "zaveso", sproščen klepet s tem izjemnihi učencem OŠ Gustava Šiliha pa k vse ostale. Z Denisom Vengustom sva seveda govorila o njegovi strasti • ornitologiji in o nalogi, ki nosi naslov "Ornitofavna šaleških jezer in bližnje okolice", kije bila na grajena v Velenju in tudi v Mariboru.
Da boste vedeli, ornitologija je veda ptičih, ki se ukvarja z njihovim obnašanjem in vedenjem. Večina tovrstne literature je v angleškem in nemškem jeziku, mi pripoveduje )enis in doda, da ga to ne moti preveč. "Za ornitofavno in ornitologijo sem se tačel zanimati že v četrtem razredu, potem pa seje to samo še stopnjevalo. Pravzaprav me živa narava zanima že od malega, nekje v četrtem razredu pa sem izvedel za Ornitološko društvo, društvo za preučevanje in opazovanje ptic Slovenije. Stvar meje zanimala in sem se prijavil. Društvo je v Ljubljani, člani pa so širom po Sloveniji. Zelo prijazno so me sprejeli in mi nudili tudi pomoč. Na začetku so mi pomagali Tatjana Čerik, Miran Vogrin, Luka Božič, kasneje pa še Milan Eerar."
Denisu so seveda najprej pomagali iri nabiranju praktičnih znanj, poma-;ali pa so mu tudi z literaturo, ki muje razjasnila marsikatero vprašanje. Že od vsega začetka je ptiče opazoval predvsem v okolici Šaleške doline in v njej sami, nekaj izkušenj pa je pridobil tudi na društvenih izletih. "To se je stopnjevalo, ves čas sem zbiral material in seveda obdeloval podatke. Rezultate pa sem sedaj strnil t raziskovalno nalogo; do teh sem
prišel zadnje leto, ko sem delal najbolj sistematično. Od 31. oktobra 1993 do 1. novembra 1994."
Mladi ornitolog Denis Vengust.
In kaj je Denis odkril v okolici Šaleških jezer?
"Jaz, pa tudi drugi opazovalci, smo doslej opazili na področju Šaleških jezer 156 vrst ptičev. To je dokaz, daje področje Šaleških jezer, kljub temu da je umetnega nastanka in močno degradirano, pomembno za bogat ptičji
svet. Tu srečamo tudi mnoge ogrožene in redke vrste. Najbolj zanimivo se mi zdi prezimovai\je velike bobnarice na Plevelovem jezeru, saj je to edino prebivališče te vrste v Sloveniji, gre pa za zelo ogroženo evropsko vrsto. Ogroženih vrst je tu še veliko, med njimi pa so ptiči vseh velikosti."
Denis se gnezdom in ptičem približa, kolikor se pač lahko, potem pa jih opazuje z optičnimi pripomočki, tako da jih lahko opazuje tudi iz zelo velike daljave. Pri tem uporablja lasten teleskop in daljnogled, pa tudi fotoaparat, kadar gre. Njegova "strast" tudi precej stane, a mu starši pomagajo po svojih močeh.
"Opazujem jih, kadar imam čas, z njimi sem, kolikor dolgo morem. Najbolj prijetno pa jih je opazovati spomladi."
Potem se vrneva k raziskovalni nalogi.
"Zelo mi je po-
magala mentorica Lilijana Lihteneker, ki ima že dolgoletne izkušnje z raziskovalnimi nalogami, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Delala sva zelo dolgo, tudi veliko noči brez spanca je bilo vmes. To je bil prvi temeljit in sistematski popis ornito-favne na področju šaleških jezer. Dejstvo je, da se ničesar ne da do konca popisati, ker se stvari v naravi vedno spreminjajo, zato moje raziskave še niso končane. Še vedno odkrivamo nove in nove vrste ptičev. Tu so namreč velike vodne površine, na-
jvečje v okolici in skoraj edine. Plevelovo jezero je ugodno tudi zato, ker pozimi zelo redko zamrzne," mi je
razlagal Denis, mene pa je zanimalo, kateri ptičje zanj najlepši.
"To bi težko rekel, kajti ptiči so vsi lepi, sicer jih ne bi opazoval, verjetno pa mi je najbolj všeč ribji orel; je velik in ima elegantno postavo."
Denis ve, da ornitologija ne bo postala njegova življenska pot, strast pa bo ostala. In pri tem nam bo zagotovo odkril še marsikaj. Pa čeprav ima le rosnih 14 let.
■ Bojana Špegel
Rekli so:
Mentorica raziskovalne naloge je bila Lilijana Lihteneker, učiteljica biologije in kemije na OŠ Gustava Šiliha, ki ima z raziskovalnimi nalogami že dolgoletne izkušnje, saj v gibanju "Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje" sodeluje že od leta 1983.
"Denis se že dolgo ukvarja z ornitologijo, midva sva se srečala v šestem razredu pri naravoslovnem krožku, kjer mi je predočil svoja spoznanja
in me zaprosil, da bi bila mentor njegove raziskovalne naloge. Seveda Denis ve ogromno, ogromno o ptičih, tako da sva si delo sistematsko razdelila. V glavnem sem bila odgovorna, ko mi je prinesel podatke, da kot urednik to stvar spravim "v živo". Mislim, da sva se^ba naučila veliko. Jaz sem se zelo ogrela za priče, on pa ve, kako se napiše takšna naloga. Reči moram, da je Denis mojster in svoje delo zelo dobro obvlada. Ves čas sva vedela, da je naloga dobra, deček je bil ves čas opti-
mističen, vedela pa sva tudi, da je to prvi celovit popis. Nalogo sva že poslala, da se zavaruje, ker je tu sklop podatkov, ki morajo biti raziskani, potem bova ukrepala naprej. Načrtujeva, ko bo termin dopuščal, še popis gnezditev, vendar je eno leto premalo za takšno delo, zato bova ostala v navezi še potem, ko bo zapustil našo šolo. Zelo sva se spoprijateljila. Denis je izjemen, mislim, da učitelj le enkrat v svoji praksi sreča takega otroka in ga ne sme izpustiti iz rok."
Drugi imajo preveč, jaz pa premalo
Približno v tem duhu je potekala razprava v Državnem zboru o obravnavi zakona o omejevanju plač, kjer so si nekateri razpravljalci pošteno pretegnili svoje sive celice ob iskanju rešitve, kako poslanske plače izvzeti iz omejitev. Kajti oni opravljajo najzahtevnejše delo in si "zaslužijo" največ.
Seveda pa tudi na nižjem nivoju upravljanja ni nič kaj drugače. Tudi člani občinskih svetov so vedno premalo nagrajeni. O tem pričajo tudi podatki o predlaganih zneskih t. i. sejnin, ki so v skoraj vseh občinah pošteno poskočile oziroma je v teku postopek za njihovo povišanje. Člani sveta mestne občine Velenje smo doslej prejemali 2.000 SIT nadomestila oziroma plačila za delo, ki ga vsak posameznik mora vložiti, če se hoče temeljito pripraviti na sejo. Za nekatere (redke) dovolj, za druge (večino) absolutno premalo. Če upoštevamo trud, ki ga nekateri člani sveta vložijo v priprave, ko morajo na vsak način najti argument "proti" na vsako predlagano točko dnevnega reda, je znesek najbrž res premajhen. Vendar bi bilo tukaj potrebno upoštevati nagrajevanje po učinkovitosti in ne preprosto po vloženem delu. Pomemben je učinek, v prazno vložena energija je pač izgubljena in tudi plačila zanjo ne bi smeli pričakovati. Priznati pa moramo, da je iskanje dlake v jajcu zelo naporno delo. Na drugi strani pa govori v prid povišanju sejnin tudi dejstvo, da so nekateri člani sveta s svojimi prizadevanji po konstruktivni debati že pošteno načeli živce drugim posameznikom in ob upoštevanju tega dejstva ugotavljam, da občinski proračun preprosto nima dovolj sredstev, da bi lahko poplačalo muke, ki jih člani sveta preživljamo ob mlatenju prazne slame in poslušanju večnih in v neskončnost ponavljanih tem o starih časih, ki se ne smejo več ponoviti in o "novih" politikih, ki si še ne znajo iti.
Na zadnji seji sveta 23. 5. smo obravnavali tudi osnutek odloka o višini plač nepoklicnim funkcionarjem Mestne občine Velenje. Višina plače je v osnutku sicer zapisana v odstotkih in količnikih, v SIT pa znaša to približno 15.000 SIT za vsak sklic seje (seja, ki poteka v nadaljevanjih, je torej plačana le enkrat). In kljub neskončnemu navdušenju nad razpravljanjem ni bilo pri tej točki dnevnega reda naenkrat nobene želje po nasprotovanju in argumentiranju nepravilnosti ali nelogičnosti. Osnutek je bil potrjen tako rekoč brez besed, in to z veliko večino, proti so glasovali le 4 člani sveta iz ZLSD in 1 iz Republikanske zveze, štirje člani sveta pa so se vzdržali. Ob tem se mi nehote prikradejo primerjave z delom in s plačami zaposlenih v različnih poklicih, ne nazadnje tudi z delom in plačami nas članov sveta samih na delovnih mestih v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu in kaj vem kje še. Ali je res delo v občinskem svetu toliko bolj zahtevno kot na primer delo diplomiranega strokovnjaka nekje v gospodarstvu ali delo zobozdravnika ali zdravnika? Če ni, zakaj naj bi bilo potem plačilo zanj toliko višje? In če je, zakaj in predvsem kako ga lahko opravljajo celo taki brez skoraj kakršnekoli izobrazbe. Nekaj mi ne gre skupaj, pa čeprav mi matematika nikoli ni delala preglavic. Najbrž pa je resnica v starem pregovoru, da ima vsak svetnik (tudi svdtnik) roke obrnjene k sebi" ter matematika in logika tu nimata kaj iskati.
■ mag. Dragica Povh Članica svetniške skupine
ZLSD, ki sem glasovala proti
Tisoči ponosnih in tisoči ponižanih
Šoštanj - mesto, znano po vsej Sloveniji in izven njenih meja, ima 800-letno zgodovino. Ponaša se s prebivalci , ki imajo radi svoje mesto in so nanj ponosni. Ponosni so bili tudi takrat, ko je Šoštanj znova dobil svojo občino. Ostaja pa grenak priokus polpreteklosti.
V	obdobju komunizma so se pojavili ljudje,ki jim Šoštanj ni pomenil skoraj nič. Počasi, a vztrajno so ga uničevali. Mesto je izgubljalo svojo veljavo in pomen. Ljudje so se izseljevali v Velenje ter dovolili , da se je rudnik razširil po vsem kraju. Le malo je manjkalo, pa bi se povsem izbrisala 800-letna zgodovina tega lepega kraja. Velenje se je obnašalo kot centri nekdanjih republik. Ustanavljali so veliko Velenje, ki si je prevzemalo tudi vse več ozemlja Šoštanja. Sedaj bomo morali popraviti vse krivice. Šoštanjčani se bomo morali boriti po pravni poti in zahtevati dopolnitev zakona o denacionalizaciji. Gre za izredno pomembno dejanje. Nihče nima pravice nam, Soštanjčanom, našega kraja prodajati ali ga celo krasti. Šoštanj ni samo last Šoštanjčanov, še manj je last Velenjčanov. Mi samo živimo v njem, delamo in upravljamo. Tudi zato, da ga bomo prepustili bodočim rodovom, da nam le-ti ne bodo kdaj očitali, da smo tak kraj zapravili.
Sedanji svet občine in župan Šoštanja bo prav gotovo imel še veliko dela,da uredi pravni status občine. Zato nikakor ne morem razumeti, da se politika meša v gospodarstvo. Ne vidim in ne morem si predstavljati, kakšni naj bi bili rezultati , ki jih skuša narediti sedanja koalicija v Šoštanju s Petrom Rezmanom na čelu. Občutek imam, da dela marsikaj nezakonitega, samo da bi obdržal svoj stolček. Pri tem njegovem početju mu nevede pomaga tudi skupina svetnikov. Takšen je pač dogovor koalicije. Peter Rezman je verjetno prišel iz Velenja v Šoštanj z namenom, da uredi stvari, ki jih prej v Velenju ni utegnil. Na bivši velenjski občini je opravljal pomembne dolžnosti. Nazadnje je bil sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora; to delovno mesto je potrebovalo šolane ljudi. Zdaj v Šoštanju pa je dobil lepo novo stanovanje, pa bi radi vedeli, od kot in zakaj.
In kaj smo sploh naredili od volitev v naši občini ?
V	Topolšici so uredili spominsko sobo, v kateri je bila podpisana kapitulacija, Topolšico pa so preletavali tudi helikopterji, V Topolšici gradijo toplifikacijo, v Topolšici je navsezadnje bil tudi kongres SDSS, v Topolšici je bilo tudi druženje rdečega križa v medobčinskem merilu. Skratka, skoraj vse se dogaja v Topolšici; kdo bi lahko sklepal, da v Šoštanju pa nič. No ja, v občini Šoštanj imamo svoj zasebni časopis LIST. Se ljudje sploh zavedajo, da ga financirajo tudi iz sredstev, ki so namenjena za delovanje krajevnih skupnosti? Zato, da lahko ta časopis ustvarja in verjetno tudi zasluži z njim g.Peter Rezman. Kako so lahko sploh ustanovili uredniški odbor tega časopisa, se sprašujem in to brez vednosti sveta občine. Javno izjavljam, da gospod Rezman v tem časopisu objavlja gnile laži in žalitve. Tudi na račun podjetja Cigler. Na račun tega podjetja in laži v zvezi z njo pa si skuša pri ljudeh nabirati politične točke za svoj stolček s prhlimi tremi nogami. V tretji vlogi pa se Rezman pojavlja tudi kot sekretar sveta. Zupan dr. Bogdan Menih mu je obljubil sedemkratno povprečno slovensko plačo. Da je absurd še večji, moram zapisati, da celo
predsednik sveta ni vedel, da ima svet profesionalnega sekretarja sveta. Rezman torej opravlja tri funkcije, ki so povsem nezdruž-lijve. Je sekretar sveta, svetnik, predsednik statutarne komisije. Sprašujem se, če ni Menih nastavil Rezmana za to, da preseli občino iz Šoštanja v Topolšico. To bo veijetno le prva faza, da se podre Šoštanj kot občina. Končni cilj bi bil lahko, da Velenje postane takšna občina, kakršna je bila že prej. Šoštanj kot občina jima je pač napoti. Tudi zaradi tega sam kot svetnik zahtevam popolno revizijo zaključnega računa bivše velenjske občine. Svetniki vseh treh novih občin, torej Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj morajo biti s tem seznanjeni in zahtevati pravično porazdelitev bivše oziroma zapuščene občine Velenje. Zavzemam se za pravno občino Šoštanj in za to , da vsi svetniki delamo v korist Šoštanja, ne pa da prevladujejo strankarski oziroma tudi predvsem koaliciski interesi.
Sedaj, ko je občina Šoštanj samostojna, se nekateri ukvarjajo s političnimi zdrahami. Zavedati se moramo, da je politika eno, gospodarstvo s turizmom. Šoštanj ne potrebuje niti politike niti strank, pač pa pošteno in strokovno delo in vodstvo,ki bo Šoštanju dalo dušo in življenje. Škoda je, da Šoštanja ne znamo usmeriti v turistično dejavnost, da vključimo zdravstvo in zdravo podjetništvo. Občina Šoštanj ima vse možnosti za razvoj turizma in podjetništva. Celo naš največji problem -termoelektrarna lahko prispeva k razvoju turizma. KAKO? Od države je treba zahtevati več denarja ter ugodnejše kredite, s svojimi sredstvi pa naj država reklamira občino Šoštanj kot območje zdravega turizma. Če bomo to delali sami, potem bodo v Ljubljani verjeli, da termoelektrarna ne potrebuje čistilnih naprav. V termoelektrarni je veliko zunanjih delavcev in poslovnežev. Namesto da bi se prehranjevali in prenočevali v Šoštanju, hodijo pač v Velenje, ker pri nas takšnih možnosti ni. Imamo pa marsikaj, drugi kraji nimajo in tudi nikoli ne bodo imeli. Imamo terme Topolšica. Žal so vodilni delavci iz drugih krajev.Vse preveč časa je minilo in očitno ga bo še, preden jim bomo dopove-dali, da se dolgoročni plani razvoja ustvarjajo predvsem po željah in potrebah krajanov, ne pa z nepremišljenimi potezami.Večina drugih slovenskih naravnih zdravilišč se je posodobila, v Topolšici pa zdravilišče ni naredilo skoraj nič. Niti toliko, da bi kraj lahko preživel. Ni lokalov, ni sprehajališč, športnih objektov, odkritih kopališč ipd. Tega zdravilišče ni bilo sposobno storiti, kljub temu da je vse premoženje dobilo v dar od bolnišnice Topolšica. Spomnimo se načrtov dr.Polesa, ki seje tako zavzemal za razvoj zdravstva in turizma, pa bi mu v zaslugo za to skorajda odvzeli bolnišnico. Rezultat je viden danes. Sredi parka je stara vrtnarija, razpadla kmetija Ocepek in vsa smetišča okrog gozdov so v lasti zdravilišča. Zgražam se nad reklamami hotela, ki omenjajo, da je v neposredni bližini Rogla in Golte, ne omenjajo pa, da je v neposredni bližini letališče Lajše, Rotov-nikova jama, pa 800 let star Šoštanj in nenazadnje tudi hiša, v kateri so Nemci leta 1945 podpisali kapitulacijo. Seveda sestavl-jalci teh reklam niso iz naših krajev in jim takšnih spodrslajev ne bi smeli zameriti. Spodrsljajev pa ne bi bilo, če bi politika zapustila gospodarstvo. Mislim da je treba končno narediti ustrezen načrt razvoja občine. Gre za preživetje kraja. Nobenih rezultatov ne bo, če bo vsaka stranka,ki bo prišla na oblast, skušala izničiti tisto, kar se je zgodilo pred tem. Plan razvoja je lahko le en in za njegovo uresničevanje si morajo prizadevati prav vsi, ne glede na to, kakšen je
strankarski interes. Ta plan sta v celoti že dobro predstavila Marko in Edi Vučina. Za ta projekt je Edi Vučina opravljal celo diplomsko nalogo, ne vem pa, zakaj se s svojim delom ne strinja več. Po hitrem postopku bi morali na razgovor povabiti vse dediče družine Vošnjak in iz njihovih ust slišati, kaj menijo.
■ Marjan Vrtačnik, svetnik občine Šoštanj
Kjer je krivica adut, niso karte pravice nič vredne
Pazljivo smo prebirali članke v Republiki, Našem času, Listu občine Šoštanj pa še kje. In zgodilo se je, česar dobronamerni vendarle nismo pričakovali. Ker pa pisci člankov z netočnimi podatki zavajajo bralce in jim je edini cilj očrniti člane sveta KS Šoštanj (ker pač niso po njihovi meri), to dokazuje tudi pisanje g. Rezmana v Republiki. Citiramo: "... zato morajo izvoljeni v novih občinah predvsem vzeti stvari v svoje roke tako, da jih vzamejo iz rok vodstvom krajevnih skupnosti ...". Zaradi tega se je svet KS Šoštanj sestal na svoji redni seji in pripravil obvestilo oziroma odgovore na članke, ki so vse prej kot resnični. Pa lepo po vrsti.
Trditve g. Zaleznika v Našem času, da Turistično društvo dobiva od KS Šošanj le drobtinice, da jim je KS vzela avtobusno postajališče, tenis igrišče itd., so hudo netočne in neresnične. KS ni TD ničesar vzela. V arhivih TD in KS je vsa dokumentacija, ki bi jo kot predsednik moral poznati, pa očitno tudi tega ne ve, sicer ne bi pisal tega, kar je. Če bi gospod predsednik Zaleznik spremljal finančno poslovanje TD, bi gotovo vedel, da so bili prispevki KS Turističnemu društvu tudi v 1000 DEM (kar pa so zanj drobtinice). Zanimivo spoznanje, ni kaj, g. predsednik!
Sedaj pa še o članku Napake iz preteklosti v Listu občine Šoštanj. Avtor članka bi se seveda moral najprej prepričati, če so zadeve res takšne, kot jih opisuje. Pa se ni! V vseh treh primerih, ki so tudi slikovno krasno prikazani, so njegove trditve netočne. Okoli topli-fikacije hiše Gril v Metlečah najbolje pove dopis št. 110/XI 413/91 od 26. 11. 1991 PE Toplovod Velenje, ki ga ima tudi g. Gril. Preberite ga, spoštovani pisec FrR! Zadeva vodovod ob Primorski cesti pa je potekala takole. 5. 5. 1994 so prispele vloge družin Rogelšek, Kodrun in Puc na KS. KS Šoštanj je 12. 5. 1994 zaprosila KP PE Vodovod za strokovno mnenje za izvedbo priključkov na mestni vodovod. 6. 6. 1994 smo prejeli njihov odgovor in ga 9. 6. 1994 poslali vsem trem družinam. Tu se je zadeva tudi ustavila. Kljub temu pa je KS to investicijo vključila v plan del za leto 1995. Res pa je tudi to, da se v preteklosti, ko še ni bilo sušnih obdobij, te družine niso navduševale za omenjeni priključek. Pa tudi to je res, da je KS v letu 1993 porabila za sanacijo hudournika ob hiši Rogelšek in nabavo cevi za lastni vodovod (pri Pušnik) preko 500.000,00 SIT, kar tudi ni malo.
Dovoznih poti k hišam oziroma poljskih kolovozov, kot jih pisec imenuje, KS ni urejevala. Pomagali pa smo vedno, če je le bilo možno. Mlada družina Puc, kdaj ste zaprosili z vlogo KS za pomoč oziroma ureditev vaše dovozne poti k hiši, če ste menili, da ste upravičeni do nje?
Tako, spoštovani avtorji člankov. Preden kritizirate delo KS, se prepričajte o točnosti podatkov in ne pozabite: tudi vaše delo, takšno ali drugačno, je že in bo še potrebno kritik.
Ob rob pa še tole.
Mineva 189 dni od vaše izvolitve in sprašujemo se, kaj je vodstvo občine Šoštanj (da so dobri gospodarji, to namreč vsakodnevno poudarjajo) storilo dobrega, predvsem iz predvolilnih programov, segajočih v nebo. No, nekaj samovoljnih odločitev je pa res bilo. Zato že imamo grb in zastavo Šoštanja, pardon, občine
Šoštanj. Pa vseeno smo radoved-1 ni, kje je bil objavljen natečaj,I koliko predlogov je bilo, kalen I komisija je o tem odločala, alijtl bilo dovolj že to, da je zastavil bila izobešena za "PUST'.
Pa srečno in uspešno, spoštovani! Smehljajte se, jutri bo slabše!
■ Svet KS Šoštanj
gorenjefiningd
' Simona Blatnika 11
(prostori Interevrope) : Tel. 063/854-973, 854-967
NEVERJETNA CENA BTV UNIVERSUM 70 ST TTX
-	89.990,00 SIT
-	na 10 čekov brez obresti!!!
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. -18. h, v soboto od 8. -13. h!
VESELIMO SE SREČANJA l VAMI!
MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe
objavlja JAVNI RAZPIS
za oddajo del:
1.	Projekt rekonstrukcije lokalne ceste št. 8237 v Vinski gori v dolžini 1700 m in projekt sanacije dveh (2) plazov ob lokalni cesti. Orientacijska vrednost del je 2.000.000,00 SIT.
2.	Razpisno dokumentacijo (projektna naloga, geološka poročila za plaz I. in II.) dobite v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba št. 6/IV, vsak delovni dan od 8. do 14. ure do 21.6. 1995.
3.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena, plačilni zamik plačila, kompletnost ponudbe, reference, rok izvedbe, fiksnost ponudbe, opcijski rok in druge posebne ugodnosti ponudnika.
4.	Interesenti morajo oddati ponudbe najkasneje do 30. 6.1995 do 12. ure v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba 6/IV, v zaprtih kuvertah z oznako "Ponudba za projekt LC 8237 -ne odpiraj"!
5.	Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje si pridržuje pravico, da odda dela v spremenjenem obsegu v letošnjem letu, glede na finančne možnosti.
6.	Ponudniki bodo o izbiri razpisa obveščeni v petnajstih (15) dneh od dneva odpiranja ponudb.
Predstojnik urada Tone Brodnik, ing. var.
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec
Telefonlfax:: 063/728-080
ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO
SLADKOR 50/1 kg	104,90
MOKA T500 25/1 kg	51,50
MOKA T850 25/1 kg	41,90
OLJE ZVIJEZDA 12/1 I	156,90
KAVA BAR 100g	138,90
TESTENINE 1/2kg	69,90
PRAŠEK PERSIL 2,4 kg	595,00
PRAŠEK ARIEL 2,4 kg	649,00
PRAŠEK VVEISSER R. 2,4	kg 495,00
PAMPERS PLENICE	1.499,00
JUICE FRUCTAL	119,90
FANTA, C0CA C0LA 2,5 I	245,00
PIVO ZABOJ	1.845,00
JERUZALEMČAN 12/1 I	295,00
KRMNA KORUZA	22,90
KRMNI JEČMEN	22,50
KRMILNA MOKA	7,90
VRTNA KOS. JONSERED	37.645,00 MOT. ŽAGA JONSER. 2041 48.875,00 NA ZALOGI TRAKTORSKE GUME
***Na zalogi vse vrste krmil po ugodni ceni, kmetje pa jih lahko kupujejo na izjavo brez prometnega davka. *** V teh toplih dneh pa lahko kupite pri nas že ohlajeno pijačo, tudi večje količine. ***Če pa nimate časa ali svojega prevoza, nas pokličite po telefonu in naročeno blago vam bomo brezplačno pripeljali na dom.***
*** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPIJE ***
Bruno Zauli
Izžrebane vstopnice
002202, 002894, 002871, 000556, 001884, 000686 002874, 002214, 001867, 003968, 001898, 000674.
Informacije o nagradah v Beli dvorani.
-^SKBSmSKUKKK^i:	MiSmM
*IP
ili i

—

IZ SOLSKIH KLOPI
siii*iisiif
■■■■■jjjjHHHjl fiM:
Projektnodelo naOsnovnišolj Ciutava^SiJiha v Velenju
Po mastodontovih stopinjah do znanja in zdravja
Zdravo! Ali me poznate? tav gotovo ste že slišali zame.
i mastodont, slonov prednik. IŽivel sem tu, na tem območju 1 nekaj milijoni let, potem pa |ieje doletela podobna usoda «ogromna drevesa - praproti -t katerih je nastal premog. Dno loline se je udrlo, udorino je ilila voda in naplavila debele tlade jezerskih usedlin. Dva lailijona let sem ležal pod (Brnijo. Še sreča, da iz mojih okov ni nastal premog. Moje erele kosti so leta 1964 našli iiji, ko so izkopavali premog, rokovnjaki so s pomočjo mojih nkov naredili maketo in me to spet oživeli. Kar poglejte s! Mar nisem lep? Srečate me [lahko v gradu, pa tudi na pravniku pred restavracijo ;ero. Danes vas bom popeljal Ipo prelepi poti okoli mojega pjstnega kraja. Ves čas vam »m kazal pot. Dobro poglejte, trav gotovo me »ste opazili na takšnem deblu, amnu, ograji... [Želim, da dobro |jpoznate naše lesto in okolico. Vesel bom, če »ste na pot pov-ibili tudi starše, isede, prijatelje... vidijo, kako i je domača »krajina. S hojo |;e boste razgibali dobili rdeča, Irava lička, če pa »ste skrbno pre-
birali vrstice v tej brošuri, boste tudi mnogo poučnega in zanimivega izvedeli.
Torej, pot pod noge!
To je uvodni del projektne naloge, ki smo se je lotili učenci 4. razreda Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja. Ker smo se v tem šolskem letu pri pouku spoznavanja družbe učili o domači pokrajini, smo želeli lepote le-te predstaviti tudi drugim. Izdelali smo načrt za zanimivo krožno pot od velenjskega gradu do Šaleka. Naloga zajema tri sklope: Od velenjskega gradu do Gradišča, Turistično rekreacijski center Jezero in Od Škal do Šaleka. Pot smo tudi prehodili, fotografirali zanimivosti in izdali brošuro, kjer smo vse to predstavili. Pot vodi od gradu do cerkve sv. Marije v Starem Velenju in naprej mimo rojstne hiše pisatelja in pedagoga
Gustava Šiliha na Gradišče. Ste vedeli, da je tu nekoč stal grad Limbar in da je bila cerkev sv. Jakoba nekdanja grajska kapela? Ste se že kdaj sprehodili po lerpo urejeni peš poti ob velenjskem jezeru? Veste, da ob jezeru nastaja nov turistično rereacijski center s številnimi možnostmi za šport in rekreacijo? Ste že videli grad Tum? Tudi Šaleški grad, ki daje ime naši dolini, je že obnovljen in vabi k ogledu. Pod gradom se stiska prelepa cerkev sv. Andreja, kjer si lahko ogledate oltar sv. Vida, ki je eden najlepših zlatih oltarjev na Slovenskem. Pot obkroži naš domači kraj in nas seznani z nekaterimi zgodovinskimi zbna-menitostmi, hkrati pa nas prijetno razgiba. Označena je z lesenimi tablicami, na katerih je mastodontova podoba. Prehodite jo lahko v treh do štirih urah.

STPM 95
Se Ta Počasnemu Mine 95
Izjemen uspeh mladih relenjskih čebelarjev
| Pod geslom "Le z naravo osta-mo ljudje" je bilo maja v ivnah na Koroškem 18. državno novanje mladih čebelarjev, novanja so se udeležile ekipe Itreh skupinah: do 11 let, do 15 p, najvišja skupina pa je bila i starostne omejitve. Velenjska belarska družina Mlinšek je bila ii tokrat številno zastopana. Med najmlajšimi so tri ekipe I vodstvom mentorja Jožeta naniča iz čebelarskega krožka mtilj med 46. ekipami dosegle: Jmesto Barbara Orozel in Jure is, 6. mesto Tjaša Ramšak in (ctoda Zaveršnik ter 9. mesto rtina Glušič in Jernej Dlinšek. Mladi čebelarji pod vodstvom kntorja Matjaža Vehovca iz fcoika OŠ MPT in CSŠ fimnazije Velenje pa so tek-ivali v vseh treh kategorijah in [fosegli naslednje rezultate: v ijvišji skupini sta si priborila lično 2. mesto Matjaž Dragar in c Maček, v srednji skupini sta
8. mesto zasedla Rok Šincek in Damjan Vrenčur, v najmlajši skupini pa Karlo Lovrič in Matej Pečečnik 27. mesto.
Kar pet velenjskih ekip od 108 prijavljenih se je torej uvrstilo med deset najboljših, kar je tudi
ekipno največji uspeh mladih čebelarjev doslej.
Za čebelarski podmladek v naši občini se nam torej ni treba bati, za kar gre zahvala čebelarski družini Mlinšek, predvsem pa obema mentorjema. Čestitamo!
)la v naravi
[udi ucenci OS Šmartno v letni Soli v naravi
Komaj smo čakali ta trenutek! ridobivanje novih življenjskih hišenj, samostojnosti, plavalnih tižin, spoznavanje svoje domo-igra in še marsikaj je zapos-loosem prijetnih portoroških lii.
Sreča, radost, sproščenost so si
podajali roke, smeh je polnil velenjsko občinsko vilo - otroci pa neopazno nizali nove življenjske izkušnje.
Za prijetnejšo in kvalitetnejšo izvedbo šole v naravi se iskreno zahvaljujemo za pomoč prijateljem in dobrotnikom: Skupščini
Kot že nekaj let poprej, smo velenjski taborniki tudi letos pripravili tradiconalni ŠTPM. To je obsežno taborniško tekmovanje, kjer se petčlanske ekipe spoprimejo z mnogimi nalogami, od orientacije, prve pomoči, nočne in dnevne signalizacije, pa vse tja do priprave golaža.
Letos je ŠTPM sodelovalo 13 ekip, od tega devet ekip rodu Jezerskega zmaga (RJZ) iz Velenja, dve ekipi rodu Topli vrelec (RTV) iz Topolšice in po ena ekipa rodu Pusti grad (RPG) iz Šoštanja in rodu Puntarjev (RP) iz Tolmina.
Tekmovanje se je pričelo tam, kjer prelepo ptičje petje v soglasju dopolnjuje žvrgolenje letalskih motoijev. Zvrgoleli pa niso samo letasl-ki motorji v Lajšah, ampak tudi ekipe tabornikov, ki so se pripravljale na štart tridnevne preizkušnje. Pot so nekatere ekipe pričele z večjim, druge z manjšim zagonom, vse pa so imele skupni cilj, da poiščejo čim več kontrolnih točk. Zemljevid, kompas in vzdržljivi čevlji so bili glavno orodje za dosego tega cilja. Nekaterim to seveda ni zadostovalo, zato so pomoč iskali pri mimoidočih, ki pa jih na žalost ni bilo zelo veliko. Na kontrolnih točkah prvega dne so tekmovalci reševali različne naloge, od ekologije, poznavanja Šaleške doline, pa vse tja do razpoznavanja mineralov. Kot piko na i so morali poiskati še bivak - prostor, ki ga je organizator določil za prenočitev ekip. To je bila sprva prekrasna jasa ob Velunji, a smo kasneje zaradi spremenjenih okoliščin raje prenočili na Slemenu nad Zavodnjami. Že po prvem dnevu je noč pokazala svojo moč, saj se je prenekatera ekipa kaj kmalu pogreznila v globok spanec. Tako je za mnoge
Zmagovalci
kar prehitro prišlo sobotno jutro, ki je bilo v vsem svojem sijaju kot nalašč za bujenje tekmovalnih ekip. Te se v svojem spancu niso dale kaj preveč motiti. Ker so takšne težave organizatorju žže znane, je rutina naredila svoje in tekmovalni dan se je lahko pričel. Zopet je bilo na sporedu iskanje kontrolnih točk in reševanje nalog, ki so bile tokrat bolj praktično taborniškega značaja. Kot primer navedimo vezanje signalnega stolpa, signalizacija, risanje skic, lokostrelstvo, postavljanje šotora in še bi lahko naštevali. Na eni od KT je bila tudi hrana, ki so jo tekmovalci potrebovali za svoj popoldanski obrok. Tako so tekle ure in minute, dopoldan se je prevesil v popoldan in kot bi trenil, je bil tu večer. Ekipe so seveda utrujene od prave puščavske vročine le našle cilj. Vendar dosti časa za utrujenost ni bilo, saj so si morale pripraviti večerjo in sicer pravi pravcati golaž, ki pa je bil v veliki meri odvisen od napotkov njihovih mamic. Tako si za nekatere
golaže potreboval dokaj dobro čeljust, druge pa bi lahko zamenjali s kašo. Vsaka ekipa se je kljub vsemu zelo ponašala s svojo kulinarično stvaritvijo. Ko je noč že popolnoma načela dan in so bili trebuščki žže polni, so zadoneli zvoki kitare, ki je ob prasketanju ognja lepo poudarila slemensko mesečino. Še en naporen dan je bil za nami, vedno bolj pa se je bližal dan končnih odločitev. Nedelja, za večino ljudi dan počitka, je naše tekmovalce pospremila še na zadnjo preizkušnjo. Hitrostna etapa, z vso opremo na ramenih, je bila za marsikoga trn v peti. Pot iz Slemena v Zavodnje je bilo potrebno prehoditi (preteči) v čim krajšem času. Najhitrješa ekipa je potrebovala le 33 minut, nekatere ekipa pa so za to pot potrebovale tudi trikrat daljši čas.
Tako se je končalo še zadnje poglavje, na vrsti je bila le še razglasitev rezultatov. Boj med dvema najboljšima ekipama je bil napet vse do konca, ko sta ekipi dosegli enako število točk in si delili prvo mesto. To sta bili Tazadni (RJZ) ter Lego (RP). Ostale ekipa pa si sledijo v naslednjem zaporedju: Skarabeji, Voluharji 007, No name, Hašenfeferji, Luzerji, Arogardn-am, Marof, Super Lizo, Kmečki fantje, Arabci.
Na koncu se rod Jezerski zmaj zahvaljuje vsem sponzorjem (Vegrad Velenje, Mesarstvo Sušeč, Pekama Tratnik, Pekarna Velenje, Papirnica Kulturnica, Pink, Tiskarna Donko, Mesrstvo Poznič, Tiskarna), oskrbniku Andrejeva doma na Slemenu in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi tekmovanja.
mp&M
Mentor Matjaž Vehovec In drugouvrščena v višji kategoriji Rok
Maček In Matjaž Dragar.
občine Velenje, Rdečemu križu Velenje, Karitasu, Gorenju Gostinstvo, Mesarstvu Poznič, Mesarstvu Sušeč, Mesarstvu Prekoršek ter podjetnikoma Špegel in Strozak.
■ Učenci Šole v naravi iz OŠ Šmartno Velenje
Ob tednu j^ozjdov
Razstava "Skrivna bitja iz gozda" v mozirski galeriji
Savinjsko gozdarsko društvo je ob tednu gozdov pripravilo razstavo Skrivna bitja iz gozda. Razstavljena so najboljša likovna dela, ki so prispela na natečaj. Razstavo je pripravilo Savinjsko gozdarsko društvo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Nazarje in Zavodom za kulturo Mozirje.
Sodelovale so šole: OŠ Blaža Arniča Luče, OŠ Ljubno, OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in njena podružnica Šmartno ob Dreti, OŠ Mozirje in njeni podružnici Nazarje in Rečica ob Savinji, OŠ Bratov Letonjev Šmartno ob Paki, OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, OŠ Antona Aškerca iz Velenja s podružnico Pesje. Sodelovali so učenci od tretjega do šestega razreda.
Likovna dela je ocenila akademska slikarka ga. Cveta Bastelj. Nagrade pa smo razdelili takole:
Mala nagrada - žepna knjiga iz zbirke Sprehodi po naravi:
1. Jure Kolenc, 4. razred OŠ Mozirje - podružnica Rečica ob Savinji; 2. Špela Presečnik, 4. razred OŠ Mozirje; 3. Branka Goličnik, 4. razred OŠ Mozirje; 4. Nina Jeraj, 5. razred OŠ Mozirje - podružnica Rečica ob
Savinji; 5. David Zadravec, 5. razred OŠ Mozirje; 6. Martin Slapnik, 5. razred OŠ Luče; 7. Maja Gaves, 5. razred OŠ Blaža Arniča Luče; 8. Franci Krivec, 5. razred OŠ Blaža Amiča Luče; 9. Ptica, Darko Stropnik, 4. razred OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj; 10. Gozdna žival, Darinka Pirečnik, 4. razred OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj.
Velika nagrada - knjiga Narava in letni časi:
1. Helena Prodnik, 5. razred OŠ Blaža Amiča Luče; 2. Jakob Mkarovič, 5. razred OŠ Mozirje; 3. Peter Dešman, 5. razred OŠ Blaža Amiča Luče.
Oceno pisnih prispevkov je poslal pisatelj Peter Rezman, ki se žal ni mogel udeležiti podelitve. Nagrade so naslednje:
Mala nagrada - žepna knjiga iz zbirke Sprehodi po naravi:
1. Vila in gamsi, Mojca Štor-gelj, OŠ Mozirje - podružnica Rečica; 2. Srečanje z lisico, Aleš Miklavc, 5. razred OŠ Blaža Amiča Luče; 3. Gozd, Iza Nap-otnik, OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj; 4. Šel sem po jurčke, Miha Ročnik, 5. razred OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad; 5. Lisičina prevzetnost, Jernej Sedušak, 5. razred OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad; 6. Moje Drevo, Polona Kladnik, 4. razred OŠ Bratov Letonjev Šmartno ob Paki; 7. Gozd, Gregor Ročnik, 4.
razred OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj; 8. Lisička, Anja Zamernik, 5. razred OŠ Ljubno; 9. Zajček, Suzana Danojevič, 4. razred,OŠ Moziije - podružnica Nazarje; 10. Uganke, Lilijana Komar, 4. razred OŠ Mozirje -podružnica Rečica.
Velika nagrada - knjiga Narava in letni časi:
1. Lubadarjeva žaga, Stanka Velam, OŠ Moziije - podružnica Nazarje; 2. Mravljica, Gašper Hostnik, 3. razred OŠ Antona Aškerca - podružnica Pesje; 3. Mesto v malem, Miha Prosen, 4. razred OŠ Mozirje.
Posebej je treba poudariti zasluge mentorjev, ki niso prejeli nagrad, je pa zanje nagrada že to, da se njihovi učenci izkažejo. Dobro se zavedamo, da je moti-viranje in usmerjanje učencev bistvenega pomena za uspešnost.
Drugi del prireditve je bil namenjen razstavi naravoslovne fotografije Jožeta Svetličiča, ki je svoje življenje posvetil odkrivanju skrivnosti narave, posebej še redkim vrstam živali. Predstavljeno je tudi raziskovalno delo skupine Skovik pri Savinjskem gozdarskem društvu, ki je posvečeno velikemu petelinu in sovam. Lesene skulpture in gnezdilnice je poiskal in izdelal Anto Bleževič.
■ Marija Sodja Kladnik

8 NAS CA^HH	KULTURA	15. junija 199
		
Cirilu Vertačniku najvišje Gallusovo priznanje
Ob bližajočem se rudarskem prazniku in 120-letnici velenjskega premogovnika je bilo v soboto v velenjski glasbeni šoli že 14.srečanje oktetov za naslovom "Okteti rudarjem." Poleg Rudarskega okteta so gledalcem v dvorani zapeli še oktet Tosama iz Domžal, Ljutomerski in Zagorski oktet ter Šaleški oktet iz Šoštanja. Okteti, vsak je zapel tri pesmi, na koncu pa vsi skupaj še štiri, so seveda
zelo "ogreli" obiskovalce, ki so iz srca zaploskali tudi vodji Rudarskega okteta prof.Cirilu Vrtačniku, ko mu je predsednik Komisije za Gallusova odličja pri ZKO Slovenije mag. Ivan Marin podelil Gallusovo plaketo, priznanje ZKO in slovenske pevske zveze za pomembne umetniške dosežke na področju glasbenega ljubiteljstva.
■ (foto: L.O.)
E3BH		itfli < ftanHg
		
		flfiSHM
	Im y	
		CSI^HrHBSe
Velenje • • • • • • •
Razstava "Varstvo narave na Slovenskem"
Razstava, ki je na ogled na Velenjskem gradu, potrjuje, da je v Sloveniji še vedno veliko lepe in neokrnjene narave. Ena prvih spomenic o varovanju okolja v Evropi je bila sprejeta na Slovenskem.
V novo urejenih prostorih podstrešja na Velenjskem gradu je na ogled razstava "Varstvo narave na Slovenskem". Razstavo sta v evropskem letu varstva narave
organizirala in pripravila Priro-doslovni muzej Slovenije in Premogovnik Velenje. Varstvo narave in ohranjanje njenih vrednot sta danes v svetu sprejeta kot poglavitna cilja na poti v 21. stoletje in naša dolina je žal znana predsvem po problemih v zvezi z onesnaževanjem. V zadnjem času se je na tem področju že precej storilo in ena izmed takih akcij je tudi urejanje krajinskega parka v okolici ugrezninskih jezer. Šaleška dolina postaja s svojimi jezeri pomemben naravni prostor
predvsem za ptice in dvoživke. Po besedah Cirila Grebenška, ki skrbi za urejanje tega parka, so v okolici jezer dosedaj registrirali že 108 različnih vrst ptičev, od katerih jih skoraj polovica tu tudi gnezdi. V okolici Velenjskega jezera počasi nastaja tudi skansen -muzej na prostem, kjer bo v pri-hodnjosti stala tipična kmečka domačija naših krajev (tu že stoji kozolec "toplar", v kratkem pa bo postavljena tudi kašča).
Razstava prikazuje slovenske naravne parke, ogrožene živalske
in rastlinske vrste, živo in neživo naravo in probleme v zvezi z varovanjem naravnega okolja. Kot zanimivost naj omenimo, da imamo v Sloveniji "Spomenico" o varstvu narave že iz leta 1920 in smo tako ena prvih evropskih držav s tako pomembnim dokumentom. Razstava, ki je s čudovitimi fotografijami in zanimivo postavitvijo vredna ogleda, bo odprta do 23. junija 1995.
■ DK
Stopinjejia odru 95
Plesne stopinje studia N puščajo sledi
Ko se je pred nekaj več kot dvema letoma po študiju sodobnega plesa letoma v Velenje vrnila Nina Mavec, se je odločila za samostojno pot. Ustanovila je plesni studio N in vanj povabila vse, ki jih veseli sodoben ples, jazz balet in step. Svoje znanje danes kot pedagoginja in koreografinja prenaša na 85 plesalcev; med njimi so taki, ki šele vstopajo v osnovno šolo in potem v pestri paleti vse do maturantov. Svoje delo in uspehe so že lansko leto strnili na prireditvi "Stopinje na odru", podobno pa so se nam predstavili tudi v soboto.
Irena Jakopanec nas je z besedo vodila med plesnimi točkami, ki so bile sestavljene tako, da so se mešale starejše in mlajše skupine, pa tiste, ki se navdušujejo za step... Videli smo tudi obe uspešni solo točki iz letošnje prireditve Opus 1; petošolko Tanjo Pavič in dijakinjo Rosano Štorgelj. Najmlajši so navdih poiskali pri Levjem kralju, starejši so se odločili "preizkusiti" španski temperament...na koncu pa so zaplesali še vsi skupaj. Plesalci so se Nini zahvalili za trud med letom z velikimi šopki rož, mi pa z dolgim aplavzom.
■ bš
XI. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
Ploščad Doma kulture Velenje, četrtek, 6.7., ob 20.30
Ruska folklorna skupina iz Podoljska v Podmoskovju ISTOKI
Program: Praznik sv. Trojice
Stara podmoskovska svatba Če bo vreme slabo, bo prireditev v Domu kulture.
Celjski grad, sobota, 17.7. ob 21.00
Oton Župančič
VERONIKADESENIŠKA
režija: Franci Križaj naslovna vloga: Daija Reichman Odhod avtobusa ob 18.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 2.000 sit.
Velenjski grad, petek, 28.7., ob 20 JO Matej ZUPAN, flavta Nicoletta SANZIN (Italija), harfa
Program: Vivaldi, Bach, Naderman, Hilse, Hačaturjan.Doppler Vstopnice 400 sit.
Če bo vreme slabo, bo koncert v šaleški cerkvici.
NAMA Velenje, vrtna terasa, petek, II. 8., ob 20.00 PREŠMENTANE CITRE
VII. srečanje najboljših in najzanimivejših citrarjev Slovenije z j
Velensjki grad, nedelja 20. 8., ob 20.00 BELTINŠKA BANDA
Vlado Kreslin Vstopnice 700 sit.
Če bo vreme slabo bo koncert v Domu kulture.
Cankatjeva ulica v Velenju, petek, 25. 8., ob 20.00 plesni večer
PLESNI STUDIO "N" z gosti
Poletni festival v Ljubljani, sreda 30. 8., ob 20.30
VVilliam Shakespeare HAMLET
predstava v Drami SNG v Ljubljani Režiser: Janez Pipan Igrajo: J. Šugman, B. Cavazza, B.Juh,M. Zupančič, I. Ban, Z. Hriba; S. Pavček, A. Valič, M. Okorn, B. Grubar, O. Juh, P. Bibič, Kurent in drugi.
Izjemna predstava ljubljanske Drame z vrhunskimi kreacijam pripoveduje Hamletovo zgodbo za vse čase. Odhod avtobusa ob 18.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 2.600 sit.

šaleški likovniki v Stari vasi
Dom krajanov Stara vas je organiziral Slikarsko kolonijo Stara vas 95 v želji, da bi bil ta mestni predel Velenja ohranjen tudi v likovnih delih. Člani Društva šaleških likovnikov so poiskali zanimiva dela Stare vasi in ustvarili vrsto zanimivih akvarelov. Udeleženci Slikarske kolonije Stara vas 95, njen pokrovitelj je bilo podjetje Gost, so- Domu krajanov Stara vas
podarili po eno likovno delo, ki bodo v prihodnje krasila prostore doma.
U(an)
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Darja Svajger tokrat zares
Za mladinski abonma in izven bo drevi ob 20. uri v domu kultut Velenje nastopila prva dama slovenske popevke Darja ŠVAJGER. 1 klavirju bo Peter Wegele iz Avstrije. Program bo popestrila plesu skupina N pod vodstvom Nine Mavec..
Vstopnice 500 sit.
Dežela jagod vabi
Obiski v Deželi jagod bodo 16. 6. (odhod ob 13.00), 22. 6.(odho ob 13.00) in 24. 6.(odhod ob 7.00). Po prihodu si bodo udeleže« ogledali Minimundus ali razstavo reptilov ter Vrbsko jezero. Jagode ki jih odnesemo s seboj, stanejo 25,90 ATS/kg. Pri nakupu nad 10 stanejo 23,90 ATS/kg.
Cena aranžmaja je 1.000 sit. Otroci od 3 do 5 let imajo izlet brez plačno. Abonenti Pikinega abonmaja imajo prevoz brezplačen, i predložijo abonmajske izkaznice. Vsi odhodi bodo izpred Rdeče dvo rane. Povratek predvidoma ob 21. uri.
Starši odgovarjajo za otroke. Potni listi!
Cisti dobiček za župnijski Karitas
VRANSKO - Ob Dnevu državnosti bo proslava v soboto, 24. junija, ob 20. uri v centru trga Vransko. Slavnostni govornik bo
Tone Kuntner, pesnik in gledališki igralec. V kulturnem programu bodo nastopili združeni pevski zbori OŠ Vransko, Kulturno
društvo Vransko, učenci glasba šole in recitatorji. Po proslavil zabava, čisti dobiček pa je nama jen župnijski Karitas Vransko. 1
Klepet s Tonetom Partljičem in Petrom Petrovičem
Zadnji četrtek je spet bilo "Srečanje v Stari vasi". Dom krajanov je povabil v goste pisatelja Toneta Partljiča in slikarja ter pesnika Petra Petroviča, oba poslanca državnega zbora. Med več kot poldrugo uro trajajočim "Večerom z gostoma" so se Starovaščani podrobneje seznanili z ustvarjanjem obeh gostov, spoznali pa so tudi delo državnega zbora. Razumljivo je bilo največ vprašanj Starovaščanov namenjenih Tonetu Partljiču, ki se je predstavil tudi z dvema humorističnima besediloma. Prijeten in zanimiv večer sta z nastopom popestrila pevka Maja Lesjak in harmonikar Franc Žerdoner.
U(an)
Zgodilo se je...l5. rožnika
I Leta 1882
V	Slovenskem gospodarju so
Iv rubriki "Razne stvari" objavili tudi novico iz Gaberk:
I "(Od Gaberka pri Šoštanji) se nam piše, da letina ondi dobro
i kaže; slana in toča ni škodovala veliko. Marija Z. je znorela, dajo morajo čuvati; Treza V. pa je tri
I deklice porodila, ena je od krsta domov umrla."
I Samo par besed ali nekaj stavkov je potrebnih, pa si že
I lahko predstavljamo, kakšno je bilo nekdaj življenje.
Leta 1962
V	teh dneh se končuje šolsko leto in iz šolskih klopi bo zopet
I_______
prišlo veliko mladih, ki se bodo zaposlili v različnih industrijskih panogah in drugje. O tej temi je pisal tudi mariborski Večer v članku z naslovom "64 novih rudaijev v Velenju":
"Rudarska šola v Velenju je dala to leto 64 absolventov. Vsi slušatelji, ki so bili tudi že na praksi v jami, so z uspehom zaključili šolo. Po enomesečnem odmoru bodo mladi rudarji pričeli z rednim delom v rudniku."
V zadnjih letih se za rudarski poklic odloča vse manj mladih, čeprav je lahko tudi ta, naporen in včasih celo nevaren poklic, zelo lep.
Leta 1968
Dajanje krvi za pomoč sočloveku v nesreči je gotovo eno najbolj človekoljubnih dejanj, ki smo jih zmožni ljudje. Krvodajalstvo je bilo pri nas prostovoljno in zares dobro organizirano, kako bo s tem v bodoče pa je veliko vprašanje. Gotovo je samo eno: "Ljudje bomo pomoč sočloveka še vedno potrebovali in kri bo še vedno zelo zelo dragocena tekočina, ki lahko marsikomu v nesreči ali bolezni reši celo življenje." O taki akciji je pisal tudi Večer:
"Ob zadnji krvodajalski akciji, ki stajo v velenjskem rudniku
organizirala sindikat in občinski odbor Rdečega križa, je transfuzijska postaja iz Celja odvzeli kri 235 članom delovne skupnosti rudnika. Naslednjo krvodi jalsko akcijo so v rudniku napo* edali za oktober."
Je že res, da je marsikdi koga potegnila tudi klobasi, "dva deci" in prosti delavnik,! večina ljudi je na krvodajalski akcije prav gotovo hodila ii prepričanja, da s tem pomag» jo mnogim neznancem, ki jin bodo to morda kdaj na enak način tudi vrnili. In spoznat^ da v nesreči nikoli nisi sam veliko pomeni!
■ Damijan Kljaji
107.8 MHz_

RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
VODSTVU BRENDI
V akciji Poletnih 13 Radia j Velenje in tednika Kaj, sta za nami že dva kroga gla-|| sovanja. 13 nastopajočih seje za vaše glasove in nagrado Zlato sonce prvič potegovalo v Šentilju pri Mariboru, drugič pa v ponedeljkovi oddaji Poletnih 13 na Radiu Velenje, ki jo vodi Vinko Šimek.
Obiskovalcem prireditve v Šentilju je bila najbolj všeč
skladba skupine Prerod "Ugasnil bom vse luči". Drugače pa je bilo v ponedeljek na Radiu Velenje, saj ste največ glasov podarili Brendiju in skladbi "Njo zdaj drugi ljubi". Brendi je v skupnem seštevku zdaj prevzel vodstvo, čaka pa ga še kar nekaj odrov in gostovanj, kjer bo moral o primernosti svoje skladbe za mamljivi naslov "Pesem poletja" prepričati še kar številne obiskovalce in
Prireditev Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj se je pričela ob 19.00. Že v dopoldanskih urah pasov Šentilju pričeli druženje z avstrijskimi sosedi, ki so ga poimenovali Srečanje ob meji 95'. Udeležilo se ga je več kot tisoč Slovencev in Avstrijcev, prisluhnili so vsem izvajalcem Poletnih 13, izbrali zmagovalca,
Glasovnice so preštevali Davorin Zemljič (Radio Maribor), Marinka Zapušek (Radio velenje), Ivanka Jos Majhenič (Goeser) in Tilka Zobec (tednik Kaj).
Zmagovalci - skupina Prerod. Pomembno vlogo je imel tudi "moment" domačega terena. Pevec skupine Prerod
poslušalce. Prednost je majhna, prvo mesto pa po dveh glasovanjih "napadajo" še skupina Prerod, Edvin Fliser, Nuša Mecilošek in Korado Buzeti. Poletnih 13 se nadaljuje že v nedeljo v Ormožu, v ponedeljek pa boste lahko skladbam prisluhnili (in zanje
glasovali) v oddaji Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj, ki je na sporedu ob 17.30. Prišlo je tudi do spremembe med imeni nastopajočih. Namesto Aleksandra Ježa je na oder stopil Ivo Radin s skladbo "Ne bom več jokal".
ANJA RUPEL:
ODPRI OCI
Potem, ko i« v l lanskem lotu pri založbi Helidon izšla njena kaseta s preprostim naslovom ANJA RUPEL, smo sedaj končno dočakali tudi prvi pravi (če ne štejemo maxi CD-ja Lep je dan v letu 1994) CD album trenutno vodilne slovenske pop pevke Anje Rupel.
Na albumu, ki nosi naslov ODPRI OČI je deset skladb, od katerih jih je kai devet dobio znanih, saj so izšle že na kaseti. Edina nova skladba, ki je dodana, je skladba Odpri oči, po kateri je album tudi poimenovan. Razen prirebe stare uspešnice Tine Charles I LOVE TO LOVE in skladbe V UUBUANO, so vse ostale pesmi delo Aleša Kli-narja (glasba) in Anje same (besedila). Skladbe so narejene v modernem plesnem ritmu in predstavljajo pravo
MAX club vabi
Sobota, 17.6. Ob 20h TERASA BAZENA VELENJE
Nastop skupine
SOULFINGERS
(Zagreb)
Pokrovitelj: GAMA d.o.o. in HEINEKEN
osvežitev slovenske pop scene, ki ji včasih spogledovanje z nekoliko modernejšo, tiendovsko plesno glasbo dela težave. Ta album je tako zapolnil praznino na tem področju domače pop produkcije in hkrati dodobra razveselil prenekaterega glasbenega redaktorja na slovenskih radijskih postajah. Glasba s te plošče je namreč kot naročena za neobvezne, lahkotne programske sheme radijskih oddaj. Poleg tega je več kol dobrodošla tudi za večino slovenskih diskotek, saj je dovolj ritmična, da zadovoljivo streže plesa in zabave željnim podalpskim mladenkam in mladcem. Žal je tudi v tem primera CD izšel mnogo prepozno. Stalna praksa slovenskih založnikov, da najprej izdajo kaseto in potem, ko s kaseto zasičijo tržišče, ponudijo še CD ne katerem je ena sama nova skladba, se nadaljuje. Na ta način jim sicer na kratek rok morda uspeva kaj iztržiti, vendar pa je tak način vse prej kot pošten do slovenskega disk-ofila in verjetno dolgoročno tudi precej neposloven. Žrtve tega pa so v vsakem primera predvsem domači glasbeniki.
■ MITJA ČRETNIK
Brendi v Šentilju sicer ni zmagal, je pa resen kandidat za zmago. To se je pokazalo v ponedeljek, po končanem glasovanju poslušalcev radia Velenje.
Na zaključni prireditvi POLETNIH 13, ki bo zadnji teden julija v Velenju, bomo izbirali tudi najmočnejšo družino. Tekmovali boste lahko v vleki vrvi, najmočnejša družina pa si bo privlekla vrtno uto,ki jo poklanja Tesarstvo in stavbarstvo Škot-nik iz Raven pri Šoštanju. Prijavnice za tekmovanje "Izbiramo najmočnejšo družino" bodo objavljene v tedniku Kaj.
Glasbena skupina Le baron
Skupino Le baron sestavljajo štirje člani, in sicer Milan Klemenčič - vokal, bas, Franjo Junovič - kitara, bas, mandoli na vokal, Boris Jelenko - vokal, klaviature, harmonika in Leon Ferme - bobni, kitara, vokal.
Pred kratkim ste jo lahko spoznali v oddaji Poglej in zadeni, gostje pa so bili tudi na lokalnih televizijskih in radijskih postajah širom Slovenije. Kako tudi ne, saj so v dobrem letu, kar obstajajo, veliko naredili. Posneli so že enajst skladb, ki bodo v kratkem izšle na kaseti. Za
priredbo pesmi Lola skupine Pro Arte so posneli video spot in se z njo na Koroškem radiu uvrstili na 1. mesto ter tam vztrajali 14 tednov. Prihajajo tudi v Velenje, in sicer bodo 23.6. v lokalu M4 na Žarovi cesti predstavili svojo prvo kaseto.
In njihovi nadaljnji načrti? Posneti pesem Na božično noč v nemščini in video spot za njo, pripravljajo se že tudi na naslednjo kaseto, kot vsaka glasbena skupina pa si želijo čimveč nastopati.

KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
ROD STEWART
Legendarni ročk pevec Rod Stewart
se mora kljub svoji častitljivi starosti še vedno ubadati s problemi, s kakršnimi se sicer srečujejo predvsem mladi rocker-ski nadobud-neži, ki
navadno s hrupom, ki ga proizvajajo, motijo dragoceni mir v okolici kjer nastopajo. Tako je priljubljeni pevec pred kratkim nastopil na Pitdorie stadionu, v Aberdeenu, na Škotskem, kjer so bili lokalni stavnovalci vse prej kot zadovoljni s hrupom, ki so ga tam povzročali nastopajoči in 22 000 obiskovalcev. Organizator koncerta jim je zato, da bi jih pomiril ponudil dve možnost: brezplačno vstopnico za ogled Stewartovega koncerta ali celodnevni izlet s kosilom in ogledom mu-sicala. Kar sto ljudi se je raje kot za Stevvar-tovo glasbo odločilo za ogled slednjega.
Le koliko bi bilo takšnih, če bi tam namesto postaranega pevca balad nastopili kakšni Offspring?
PLACIDO DOMINGO
Sloviti pevec, eden največjih, po mnenju nekaterih pa tudi največji tenor današnjega časa, Placido Domingo, bo moral v prihodnjih dveh mesecih nenačrtovano
počivati. Zaradi težav z grlom, ki so posledica prenatrpanega urnika tega velikega umetnika, so mu zdravniki brezpogojno prepovedali nastopati na vseh koncertih, ki jih je imel v načrtu v prihodnjih dveh mesecih. Domingo je trenutno nastopal v Madridu, v Verdijevem Stiffelliu, kjer so se tudi začele njegove težave.
MICHAEL JACKSON
14. junija bi moral Michael Jackson nastopiti v intervjuju za veliko ameriško televiz-i j s k o družbo ABC. V intervjuju naj bi med drugim tudi potrdil ali zanikal novico, ali je njegova soproga, Lisa Maria Presley, res noseča ali ne.
Kot pravi sam, bo intervju izkoristil tudi za medijsko predstavitev izida svojega novega albuma History, saj pričakuje, da si bo intervju ogledalo več kot pol miliona potencialnih kupcev njegovega albuma po vsem svetu.
Novico o tem, da naj bi Michael in Maria že dal časa poskušala dobiti otroka, je pred časom objavil britanski časopis The Mirror.
PAUL McCARTNEY
Paul McCartney, nekdanji Beatle in 24-ti najbogatejši človek v Veliki Britaniji, postaja iz dneva v dan bogatejši, ne da bi se mu bilo potrebno za to kaj posebej truditi. McCart-neyeva založniška hiša MPL je lastnik avtorskih pravic trenutno najpopularnejšega britanskega singla Unchained Melody. Skladbo, ki jo izvajata popularni britanski TV zvezdi Robson Greene in Jerome Flynn, so prodali že v več kot 1.6 miliona primerkov, od česar si Paul lahko obeta zaslužek okrog miliona dolatjev. Ni slabo, kaj?
RED HOT CHILLI PEPPERS
Skupina Red Hot Chilli Peppers naj bi v mesecu avgustu izdala svoj noavi album, na katerem bo tudi skladba, ki so jo namenili spominu na pokojnega mladega filmskega igralca Riverja Phoenixa. Ta je leta 1993 umrl v nekem nočnem klubu, potem ko je zaužil preveliko dozo mamil. Basist skupine RHCP, Flea,ki je bil takrat v istem lokalu, je bil med tistimi, ki so spremljali mladega igralca na njegovi zadnji poti v bolnišnico. Skladba, ki so jo posvetili mnogo prezgodaj umrlemu talentu, nosi naslov River.
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 19. junija, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	AGROPOP	Gremo vsi na moije
2.	SASHA	Vrtnar
3.	PANDA	Na pomoč
4.	FREEWAY	Odpri srce
5.	BOŠTJAN SOKLIČ	Za soncem
Nagradni kupon
i
| Ta teden glasujem za: _
| Ime in priimek:_
I Naslov:
I___
Naš čas, Foitova 10,63320, Velenje
_J
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nede(jo, 11. junija, ste glasovali takole:
1.	SLOV INSTR. KVINTET: "Ej, ta naš očka"
2.	PLANŠARJI: "Oh, ta ljubezen"
3.	POUANŠEK: "Pika poka"
4.	SAVINJSKIH 7: "Na Štajerskem"
5.	DOBRI ZNANCI: "Maijanca"
Predlogi za nedeljo, 18. jinuja:
1.	ALFI: "Ostal bom muzikant"
2.	FVV: "Otožen vojak"
3.	KOVAČI: "Pridi zvečer"
4.	TERGLAV: "Moderni zakon"
5.	VERDERBER: "Teden cvička"
8 glasov 7 glasov 6 glasov 5 glasov 4 glasovi
Vili Grabner
Rekli so
Predsednik sveta KS Vransko
Franc Sušnik:
"V letošnjem letu načrtujemo v trgu dokončanje izgradnje javne razsvetljave. Na področju cestne infrastrukture načrtujemo izgradnjo in rekonstrukcijo treh cest, to je ceste Selo - Selški graben v dolžini 1400 m, Prekopa -Mlače v dolžini 420 m in cesto Vologa - Lipa, ki je za nas izrednega pomena, saj bi povezala Savinjsko dolino z Zgornjo Savinjsko dolino v dolžini 1800
m. Na področju izgradnje vodovodov smo trenutno pri izgradnji vodovoda Selo, predračunska vrednost znaša 8 milijonov tolarjev, za vodovod Vologa - Kale smo v fazi pridobivanja lokacijske dokumentacije, za vodovod Zaboršt in Stopnik pa pripravljamo projekte."
■ Besedilo in slika: -er
Od nedelje deluje Slovenska ljudska stranka organizirano tudi v občini Šoštanj. Na ustanovnem zboru Slovenske ljudske stranke podružnice Šoštanj, udeležil se ga
SLS podružnica Šoštanj: predsednik: Boris Gomboc; Upravni odbor: Franc Rotnik, Ida Jelenko, Rudi SevCnikar, Anton Potočnik, Tone Špital, Vinko Špegel, Andrej Jurkovnik; Nadzorni odbor: Vrane Sovič, Jože Ročnik, Simon Menih.
Marjan Podobnik med nagovorom prisotnih
NAŠI KRAJI
IN LJUDJE
Kar dej je v^ tr£ v Velenju
Bolj urejen že v tem poletju?
Pravijo, da avtor Kardeljeve ploščadi v Velenju pravzaprav ni znan. Ljudje k temu celo dodajajo: kdo pa bi priznal toliko napak, kot si jih je tukaj zgrnilo na enem mestu. Z množic-o stanovalcev in lokalov na tako manjhnem prostoru so se problemi še potencirali. Marsikaj je bilo zgrajenega, kar je služilo svojemu namenu samo ob otvo-ritivi ploščadi, na marsikaj pa so projektanti pozabili.
Recimo na dostop na ploščad za dostavna vozila do lokalov. Nobenega dvoma ni, da je tem dostop potrebno omogočiti, ni pa pri tem nobenega reda. Vozila, ne samo dostavna, položaj s pridom izkoriščajo in vozijo po ploščadi sem in tja, ob vsem
mogočih in nemogočih urah. Jasno je, da bo za red treba
?oskrbeti, ni pa še jasno kako. !eprav si je ta problem, ob mnogih drugih, že lansko leto ogledala posebna komisija.
Je pa še nekaj, kar stanovalce, zlasti tiste iz Kardeljevega trga 1, 2 in 3 že dolgo jezi. To so tisti ogromni okrasni (?), cvetlični(?) bazeni ali korita, ki jih že nekaj let nihče ne ureja, v njih pa se namesto cvetočih gred in zelenega grmičevja pojavlja nesnaga. Lep ni že pogled na ta korita, še slabše pa je, da neurejena korita povzročajo škodo. V njih, ko dežuje, se nabira deževnica, ki kaplja v podzemne garaže in na avtomobile. Apnenec pa pušča madeže na vozilih. Pred časom, ko smo za stanovalce, ki opozarjajo na problem, že iskali odgovor na vprašanje, kdo je pravzaprav dolžan poskrbeti za ureditev teh korit, smo dobili odgovor, naj
počakamo, ker lastništvo funkcionalnih zemljišč še ni rešeno. Zdaj, ko so nas stanovalci ponovno opozorili na problem, smo prišli korak naprej. Anton Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve pri občini Velenje je obljubil, da bodo zadevo rešili še letos. Vse pa je povezano seveda z denarjem in pričakovati je, da naj bi se ta našel v občinskem proračunu, ko bo ta sprejet iz postavke namenjene kolektivni komunalni rabi. Ob tem pa na občini razmišljajo tudi o tem, da bi z javnim natečajem ta del prostora ponudili najemenikom lokalov na Kardeljevem trgu, ki bi ga lahko izkoristili za to, da bi poleti tam postavili mize. Če bo držala obljuba predstojnika urada za javne gospodarske zadeve, bodo z urejanjem pričeli še to poletje, najpozneje pa jeseni.
mkp
Plazovi so v Vinski Gori ^vstf kdanj i k
Krajevnega praznika ne bo. Ni kaj praznovati!
Občina Šoštanj
Ustanovni zbor SLS podružnice Šoštanj
Rekel je, ko je prešnji teden, zadnjega majnika je bilo, stopil skozi vrata uredništva Našega časa s polno vrečko travniških šampinjonov, da so posebnost v tem času. Da rastejo običajno jeseni. Ampak zgodba je postala zanimiva šele potem, ko je Franc PrezI, povedal, da je šampinjone nabral pred prostori Avtošole na Prešernovi 9, kjer so resno "ogrožali asfalt" in ga na robovih tudi "dvignili".
Tam okrog Avtošole je lansko jesen šampinjone že nabiral, ampak tisti so rasli pod listjem v travi. Sicer pa pozna še nekaj krajev v mestu, kjer tudi rastejo. Povedal je, da je vnet gobar, da gre rad v gozd, tudi sicer, ne samo zaradi gob, da pa jih nabira kakšnih 15 vrst. "Od svojega 7. leta sem že gobar, nabiram pa samo tiste gobe, ki jih poznam. Druge pustim pri miru. Te, ki sem jih našel sredi mesta, si bom pripravil kar zdajle," je še povedal, ko je z vrečko odhitel iz uredništva.
■ mkp, foto: vos
KS Šentilj •••••••••
Upokojenci razvili svoj
Šampinjoni iz asfalta
Pokopališče je na plazovitem področju in že klice po sanaciji.
prapor
V Šentilju je veliko upokojencev, ki svoj prosti čas preživljajo tudi v svojem lastnem društvu. Vanj je vključenih vsaj 120 upokojencev, računajo pa, da se jim bodo mnogi še pridružili. S svojimi sredstvi so si naročili lasten prapor, ki so ga slavnostno razvili in prvič pokazali to nedeljo, ko so prav zaradi te priložnosti pripravili svečanost v Domu krajanov.
Dogodek je seveda pospremil kulturni program, priložnost pa je bila prava tudi za družabno srečanje. Zbranim so zapeli pevci zborov iz Kavč, Ponikve in domačega Šentilja.
■ bš
foto: L. Ojsteršek
Vinska Gora je del mestne občine Velenje vse od novega leta. Krajani pa so z novo občino vse bolj nezadovoljni. To, da morajo še vedno večino zadev urejati na žalski, jih niti ne moti; pravijo, da so tega tako navajeni. Huje je, da je do konca maja na račun krajevne skupnosti "prik-a pij al o" le okoli milijon tolarjev, kar je premalo, da bi se lotili številnih investicij, ki so nujne, vse ostale, zapisane v letošnji plan, pa bodo tako morale še počakati. Za primerjavo naj povemo, da so lani iz "stare" občine v istem času že dobili skoraj 7 milijonov tolarjev. Razlika je očitna.
V hribih je lepo živet', kadar je vreme lepo
Na redni seji sveta KS, ki so jo pripravili konec maja in na katero so povabili štiri svetnike iz Občine Velenje (prišli so dr. Borut Korun, Ivan Polh, Franc Sever in Marko Jeraj), ki so kakorkoli vezani na življenje v Vinski Gori, so tem predstavili najhujše probleme v kraju. "Ker se zavedamo, da bo v letošnjem letu težko uresničiti celoten plan dela, smo sprejeli prioriteten plan, ki ga bo treba uresničiti v najkrajšem možnem času, saj bodo v nasprotnem primeru nastali še višji stroški. Mislimo, da bi morala biti ta dela opravljena čim prej, tudi če občinski proračun še ne bo sprejet," je del sklepov povzel predsednik sveta KS Bernard Drev. In kaj najbolj kliče po pomoči? Plazovi. Teh pa je v kraju veliko, vsako leto potegne še dva ali tri. Najhuje je s plazom v naselju Lipje, ki je že onemogočil cestno povezavo krajanov z glavno cesto. Predračunska vrednost je 2,2 milijona tolarjev, tretjino sredstev pa bodo krajani zbrali z lastnimi sredstvi in s pomočjo nekaterih podjetij v obliki materiala, ostali dve tretjini pa pričakujejo iz občinskih sredstev. Zaradi nujnosti so z deli že pričeli; raziskave so že opravljene, krajani pa tudi ne mirujejo.
Akcijo je vodil Ivan Pustlnek, praporščak Je bil Milan Pačnlk, pred praporom pa stojita najstarejši krajan 88 letni Egidij
Hojan In Franc Uranjek.
je tudi prvak stranke Marjan postal Boris Gomboc. Podobnik, so člani sprejeli statut in izvolili vodstvo. Predsednik je
foto:M
Nujno potrebna je tudi sanacija podpornih zidov na novem pokopališču, kjer že obstaja nevarnost, da se zidovi združijo na spomenike in grobove. Delno so področje sanirali že v lanskem letu, ko so uredili 4 terase. Ker bodo morali hkrati urediti odvodnjavo, bodo dela predvidoma stala nekaj več kot 3 milijone SIT.
V naselju Janškovo selo bodo vsak čas ostali brez prevoza na delo vsi, ki se vozijo z avtobusom. APS je krajevno skupnost že obvestil, da bodo, če cesta ne bo v kratkem sanirana, lep košček pa jo je že potegnilo po bregu, prenehali s prevozi, ker je prenevarno. Plaz je podoben tistemu v Lipju in tudi
sušnem obdobju se tu pojavi precejšnje pomanjkanje vode, zato bi radi dokončali dela na vodovodu v centru in delu Zgornje Črnove. Ta problem pa bodo lahko rešili le s pridobitvijo novega vodnega vira; računajo na velenjsko vodo. Še v letošnjem letu bi radi naročili projekte za dograditev potrebnih prostorov pri osnovni šoli v Vinski Gori, saj se želijo postopno pripraviti za dvotriadno šolstvo v kraju ... "Člani sveta KS že razmišljamo, da sploh ne bi več imeli uradnih ur za krajane. Saj jim nimamo povedati kaj novega. Zato si želimo, da v Velenju čim prej sprejmejo proračun, kakršenkoli že, le da bo pričel pritekati denar in da bomo lahko
Ceste v naselju Janškovo selo Je vsak dan manj.
predračunska vrednost del je podobna. Plazovi pa niso edini, ki kličejo po takojšnji akciji. V centru Vinske Gore ni dovolj parkirišč in tudi mestno razsvetljavo potrebujejo, urediti bo treba avtobusno postajališče. V
začeli z deli. Tudi krajevnega praznika, ki ga praznujemo 22. julija, letos verjetno ne bomo pripravili. Saj nimamo kaj proslavljati," nam je še povedal Bernard Drev.
■ Bojana Špegel
NASI KRAJI IN LJUDJE
htronažne medicinske sestre so tudi šoferji
]ego na domu »trebuje vse več irovancev
|Zbornica zdravstvene nege renije, Sekcija patronažnih inskih sester je v petek, 9. ija, v Velenju pripravila ovni seminar, na katerem »koli 100 patronažnih medi-;ih sester iz vse Slovenije avalo strokovne teme. inažna služba iz Velenja pa na seminarju med drugim Istavila tudi patronažno ro v Velenju, v kateri dela višjih medicinskih sester ibica.
S svojo dejavnostjo pokrivajo Sje občin Velenja, Šoštanja Jmartnega ob Paki, njihovo lo pa je usmerjeno tako k ivnavi zdrave kot bolne popu-e. Normativi, vsaj v Velenju, precej visoki. Vsaka od njih približno 3850 varovancev, ubliški normativ pa znaša JO. Vsaka od njih opravi ivno veliko kilometrov po celi eški dolini, ko se vozijo od ovanca do varovanca. "Cep-nismo šoferji, ampak patro-tne sestre, na letno prevozi-od 10.000 do 12.000 kilo-trov," je povedala Slavica beršek, višja medicinska sestra, dnje čase opažajo, da imajo manj možnosti za opravljanje hovega osnovnega poslanstva, naj bi bilo usmerjeno v preven-no delo, vse več se posvečajo bolne populacije. "Ležalna ba v bolnišnicah se skrajšuje, denca je, da bi človeka ravili v domačem okolju, kar iko občutimo tudi mi," ugo-
tavlja Slavica Avberšek. "Število bolnih varovancev, ki jih obravnavamo na domu je iz leta v leto večje. Večje je število medicinskih tehničnih posegov, kar pa naj ne bi bila prioriteta patronažne službe. Zdaj zdravstveno nego izvajamo že v 70 odstotkih. Pomoči pa niso potrebni samo bolni, veliko podpore in obravnave potrebujejo tudi družinski člani." Eden od pomembnih nalog patronažne službe je obravnava otročnice in novorojenčka, ko prideta iz bolnišnice. "V bistvu se s tem začne naša skrb za populacijo, ki se konča ob koncu življenja." Pomoč patronažne službe ljudje velikokrat poiščejo sami. "Pokličejo do telefonu in se
dogovorimo kdaj in kje se dobimo. Obstajajo pa tudi programi za katere smo zadolžene in ki nam jih nalaga Zavod za zdravstveno zavarovanje. Dogovor o tem, kako obiskovati bolne in izvajati posege pri njih, pa je usklajeno z zdravniki," je povedala Slavica Avberšek. Njihovo delo zahteva nenehno strokovno izpopolnjevanje in ena od oblik so tudi strokovni seminarji. Eden od teh je bil, kot že rečeno v petek v Velenju. Organi-zatorice tokratnega strokovnega seminarja, patronažne sestre iz Velenja so se želele zahvaliti vsem sponzorjem, ki so jim pomagali, daje seminar uspel.
■ Milena krstič - Planine
udi skromna priznanja so lahko
elika vzpodbuda
več let organizirajo v enju zaključna srečanja -ekakšen kulturnoumet-Iski pregled dela.
Tako je osemletka Gustava iha iz Velenja pripravila v četr-8. junija, zvečer v nabiti dvo-pisan program, povezan v tri
dele: glasbeni, govorni in plesni.
Dvorana je v vsaki točki uživala. Nič posebnega, bi rekli. Toda - prav pred koncem so učiteljice svojim učencem razdelile osemnajst rdečih vrtnic in osemanjst priznanj. Prejeli so jih osmošolci za večletno aktivno sodelovanje v njihovem pevskem zboru.
Ali se še kje v Sloveniji spomnijo svojih mladih pevcev na tak način? Menimo, da je prav to lahko prijetna vzpodbuda mladini za nadaljnje delo v pevskih zborih.
Za velenjsko občino se to že pozna, saj raste kvaliteta in raste tudi število mladih pevcev.
■ V/s
Velenje - Stara vas *»• •••
•••••••
Obnavljajo Blatnikovo kapelico
Ljudje so v preteklosti s postavljanjem kapelic in podob-obeležij želeli zaznamovati takšen pomemben dogodek, na katerega ne bi smeli pozabiti, žal la na ta spominska obeležja ianes prevečkrat "pozabimo", las namreč tem zgodovinskim stvaritvam ne prizanaša in števil-so iz dneva v dan manj spoz-ivna.
Podobna usoda je doletela tudi Blatnikovo kapelico na (oroški cesti v Stari vasi v Velenju, čas pa je uničil njeno itranjo in zunanjo podobo. Zato »krajani, predvsem s Koroške ceste, dali pobudo, da kapelico obnovijo in ji vrnejo prvotni zgled. Ustanovili so 8-članski odbor, predseduje mu Miha Valenci, z obnovitvenimi deli pa so pričeli sredi maja.
Delo je zelo zahtevno, saj želijo kapelico povsem obnoviti, zato so notranja kiparska in
slikarska dela zaupali dobremu strokovnjaku. K takšni akciji je krajane ob Koroški cesti vodilo tudi spoznanje, da je to pot do velenjskega rekreacijskega in turističnega centra, po kateri se vozi veliko gostov in turistov od drugod, pogled na razpadajočo kapelico pa mestu gotovo ni v ponos. Denarja za obnovo seveda ni, zato krajani opravljajo dela prostovoljno, ker pa je treba kupiti različne materiale, so se odločili za prostovoljne prispevke. Akcija je med krajani naletela na dober odziv, po končanih delih
Zlati jotrošlri glasovi vejenjske glasbene šole
Vriskanje in skakanje ob zmagi
Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju že šesto leto deluje otroški pevski zbor, v katerem danes poje okoli 40 mladih pevcev. Sprva je zbor vodila Alenka Mlinš-ek, po letu dni pa ga je prevzela Manja Gošnik -Vovk, kot korepetitorka pa ga spremlja Ines Ivanovič. Zbor je bil pripravljalni za mladinski zbor, ki ga danes na šoli ni več, je pa zato otroški zelo uspešen, kar so dokazali že večkrat. Nazadnje na pred kratkim končanem 21. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer so zmagali v svoji kategoriji, s tem osvojili zlato plaketo, s 97 točkami pa so bili drugi najboljši zbor na festivalu, takoj za Mešanim pevskim zborom CSŠ iz Velenja.
Posebnost tega zbora je prav gotovo to, da v njem pojejo mladi, ki jih glasba resnično veseli, vsi pa so tudi učenci glasbene šole. Zato smo zborovod-
kinjo Manjo Gošnik - Vovk najprej vprašali, ali je lahko delati s tako mladino. "Moram reči, da zelo rada delam z njimi, da jih imam rada tudi zasebno, ne samo kot moje pevce, ker so prisrčni in prijetni. Naša vaje so v glavnem sproščene, samo pred tekmovanjem se otroci ne bi strinjali z mano. Morali smo se malo bolj potruditi, zato so me včasih že tudi malo grdo gledali," nam je povedala uvodoma, o delu z zborom pa dodala: "Z zborom se poslužujem skrajnih pesmi, ki so še v zmožnostih teh pevcev. Precej se poslužujem dvoglasja, zahtevnejših obsegov ..." Recept je uspešen, saj je uspešen tudi zbor.
In kako je bilo letos v Celju?
"Dosegli smo 97 točk. To je zelo velik uspeh. Po številu točk smo bili na drugem mestu, prvi je bil prav tako velenjski zbor iz CSŠ. Dobili pa smo tudi nagrado občinstva. Še toliko bolj smo veseli tega uspeha, ker smo se tik pred tekmovanjem spopadali s težavami. Po marčevski občinski pevski reviji je moralo zbor zapustiti 10 do 15 pevcev, ki so presegali dovoljeno starost. Potem smo morali začeti skorajda znova, saj so bili ti pevci skorajda ste-
ber zbora."
Zbor je na tekmovanju zapel pesem slovenskega skladatelja Marija Kogoja in Jakoba Ježa. Pri tej so jih spremljali klarinetist Boštjan Mesarec, na tolkalih Davorin Plamberger in pri klavirju Ines Ivanovič, ki zbor uspešno spremlja že od vsega začetka. "Skladatelj Jež je bil posebej navdušen nad to izvedbo in nas je na koncu po nastopu vse poslikal in otroke počastil z bombončki," smo še izvedeli.
Uspehi otroškega pevskega zbora glasbene šole se v bistvu vrstijo. Lani so bili na republiški reviji pevskih zborov v Zagorju najboljši otroški zbor, prejeli so tudi posebno nagrado Jakoba Ježa za najbolje izvajan slovenski program. Zato ni dvoma, da bo zbor deloval še naprej. "Vedno moramo paziti, da ostanemo otroci, da izbiram program, primeren njihovi duši in da hkrati v teh pesmicah iščem najvišjo možno kvaliteto," je k tej ugotovitvi dodala Manja Gošnik - Vovk. Simpatičnim mladim pevcem, ki so letošnji uspeh pospremili z vriskanjem in prešernim skakanjem, pa želimo še veliko podobnih uspehov.
■ Bojana Špegei foto: L. Ojsteršek
Otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega na letošnji občinski reviji.
Delovne navade in uspehi
pa bodo predvidoma sredi julija pripravili primemo svečanost.
■ B.Mugerle
Skoraj se bo zaprl hram Učenosti vsepovsod in učilnice bodo samevale. Počitnice, počitnice! Le kam po sprostitev, po notranji mir, po počitek? Srečni vsi, ki so uspeli. Nesrečni vsi, ki jim bo ostalo ponavljanje za julijske dni. Ali smo vse šolsko leto Živeli z našim otrokom ? Ali smo vse šolsko leto spremljali njegovo delo in se povezovali z učitelji? Ali sploh poznamo dobro našega otroka in ne zahtevamo od njega preveč? Poznam doraš-čajoče mladenke in mladeniče, ki niso genialni. Prijateljsko povezani s starši pa so le uspeli srečno zaključiti razred.
Dragi moji, to je silno pomembno. Navaditi otroka delati, doma in v šoli. Danes velikokrat občutimo, da preneka-teri otrok nima delovnih navad. Nevarno je, da jih ne bo nikoli imel.
Vidim daljnjo sosedo, ki je vedno znova in nenehno zaposlo-
vala svojega otroka: z igro in pomočjo doma. Vedno znova. In uspela je.
Toda zelo hudo je, če za otroka nimajo časa niti starši in niti učitelji. Zanj skrbi potem le cesta, vrstniki, katerih premočan vpliv je velikokrat dominanten. In potem? Da, tu smo! Katastrofa. Ponavljanje. Grožnje z odtegovanjem počitnic, morja, planin, kopanja in še kaj. Spet smo v sebi: ali nismo za otrokov uspeh mi nič krivi! Otroka in kovčke in naslanjače smo vkrcali v avto in sklenili skupaj preživeti ducat sončnih dni. Potem pa -resno in odgovorno. Ne zaradi poprave, zaradi naslednjega šolskega leta. Pa tudi zaradi delovnih navad. Prej ko slej mora otrok spoznati, da, kot pravimo Slovenci, brez dela ni jela. Otrok mora čutiti, da je ljubljen, mora pa tudi čutiti, kako nam ni vseeno, kaj bo z njim jutri.
Menim, da danes naša šola še ni uspela popolnoma mobilizirati otroka za resno in predvsem redno delo. Rekli boste: "Zaradi pozitivizma, ki so ga še vedno polni učbeniki." Ne samo zaradi tega. Tudi zaradi kvalitete dela v razredu. Še vedno manjka v mnogih učnih predmetih nepogrešljivo načelo življenjskosti pouka - podaljšanja učilnice v naravo in industrijo.
Vzgoja za delo, za delovne navade otrok, mora biti povezana z interesi otrok. Mi, starejši in zato modrejši, moramo nenehno iskati vzmeti za vsako delo otroka. "Priznam," je rekla soseda, "to ni tako enostavno!" Res je! Z dobro voljo in prefin-jenim posluhom za otroka bosta tako šola in starši vendarle uspela. Kajti interes je podaljšana roka motivacije in ta vodi v otrokovo aktivnost.
Ali se tudi vi strinjate?
m viš
ZA RAZVEDRILO
HOROSKOP
rOven od 21. marca do 20. aprila
Primanjkuje vam časa, zato ste iz dneva v dan bolj živčni. Nekomu se smilite in srčno rad bi vam pomagal. V petek boste storili tisto, kar si že dolgo želite, a si doslej niste upali. Nakup bo uspešen, a kljub vsemu še ne boste imeli tistega, kar potrebujete.
Bik od 21. aprila do 20. maja
** Ne verjemite tistemu, ki vas poskuša prepričati s sladkimi besedami in laskavimi izjavami. Nekaj ima za bregom, vi pa še nekaj časa ne boste odkrili, kaj bi to bilo. Potovali boste v neki oddaljen kraj, kjer se boste srečali s svojo preteklostjo. Nikar ne pokažite, da vas je to vznemirilo.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Vznemirjeni ste zaradi veselih dogodkov, ki se obetajo v najbližji prihodnosti. Od srca se boste nasmejali besedam, s katerimi vam bo nekdo poskušal pojasniti, kaj se dogaja v njegovem srcu. Ko boste spoznali, da ste v preteklosti zagrešili vsaj eno veliko napako, boste takoj ukrepali tako, kot nekdo pričakuje od vas.
£g Rak od 22. junija do 22. julija
Bili ste neprevidni, zato ste zabredli v težave in zdaj ne vidite izhoda. Človek, ki mu pomenite vse na svetu, vam bo v oporo in tolažbo, ne bo pa vam mogel pomagati s koristnim nasvetom, ker gleda na življenje drugače kakor vi. Mikavno darilo, ki ga boste dobili povsem nepričakovano, vam bo odprlo oči.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Ugibali boste, kdo vas je očrnil pri sorodnikih in znancih, nato pa se vam bodo končno odprle oči. Ne zgrabite prve priložnosti, ki se vam ponuja, ampak počakajte vsaj še nekaj dni in izberite po tehtnem premisleku. Čustveni odnosi se bodo najprej razpletli, nato pa spet zapletli. Dobili boste pismo.
W Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Prišli ste korak naprej, do cilja pa imate še lep kos poti. Ne obupajte prekmalu, ampak se tolažite, kot veste in znate. Pomagal vam bo človek, na katerega ste v zadnjih dneh že skoraj pozabili. Neka pot vam je sicer zelo odveč, ne boste pa se ji mogli izogniti. Pomirili se boste in znova spoznali srečo.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Zapravljali boste čas in zamujali številne priložnosti, zato pa boste v prihodnjih dneh okusili veselje in globoko ljubezensko srečo. Nekdo vam zavida, ker se znajdete v vsakem okolju, nekdo pa vas odklanja, ker ste včasih sebični in brezobzirni. Naredili boste neko dobro dejanje.
iŠkorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
"V Nekdo, ki ga komaj poznate, se vam bo pokazal v novi in zanimivi luči. Sprejeli boste vse predloge razen enega, ki se vam zdi preveč tvegan. V ožjem sorodstvu se boste nekomu zamerili, nekomu pa zelo prikupili. Dvakrat boste razdvojeni, pa boste obakrat našli pravo rešitev. Slabo počutje bo prešlo.
Strelec od 23. novembra do 21. decembra
Našli boste tisto, kar vaš partner že dolgo zaman išče. V veseli družbi boste povedali več, kot je pametno ali primerno, nato boste še nekaj dni vztrajno molčali, tudi takrat, ko bo nekdo pričakoval pojasnilo in opravičilo. Izzivali boste srečo, ki se vam bo pokazala zelo naklonjena, dokler ne boste začeli pretiravati.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
S trmo ne boste prišli daleč, s strpnostjo in razumevanjem pa boste dosegli vse, kar si želite. Dvakrat boste presenetili partnerja, tretjič pa bo partner presenetil vas. Le glejte, da ne boste razočarani, ko se bo pokazalo, da vse skupaj ne bo minilo brez posledic. Varčnost se vam bo zelo izplačala.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
Preveč ste delavni, zato vam v življenju nenehno zmanjkuje časa za vse tisto, kar je v življenju lepo in prijetno. Proti koncu tedna boste zavedoma storili nekaj, kar bo vašega partnerja močno razjezilo, nekoga drugega pa razveselilo. Spretna poteza vam bo zagotovila v prihodnosti same lepe in dobre stvari.
\J Ribi od 21. februarja do 20. marca
f \ Navadili se boste delati tako, kot je všeč drugim, vi
pa boste iz dneva v dan bolj nezadovoljni. Takrat vam bo hudo, vam bo nekdo pomagal, nato pa bo pričakoval, da mu uslugo vrnete. Manjkalo vam bo denarja, da bi si kupili tisto, česar ne potrebujete. Praznovali boste in se zaljubili.
■K .".JiŠ^
Poleti je vroče vsem, tudi otrokom, ki prav tako kot odrasli radi lepo in dobro izgledajo. Vsaj nekaj stvari v njihovi garderobi je vsako sezono prihranjenih za "boljše" priložnosti. Te so ponavadi tiste, ki so Cisto novce, ki zadnje priromajo v njihove omare. In kaj naj bo v tem poletju tisto, kar bo vaš malček imel za "ta-boljše" priložnosti? Prvo pravilo je, da naj bo narejeno iz čisto naravnih metrialov, ki jih bo otrok vzljubil zaradi vseh njihovih pozitivnih lastnosti. Drugo pravilo je, da pustimo otroški domišljiji prosto pot tudi s pomočjo barv; tako kot za vse, tudi za njih velja, da morajo žareti. Sicer pa je dobro, da poiščemo model, ki ni kompliciran, ki je udoben in v katerem se ne bodo počutili utesnjene. Bermuda hlačke in bombažne majčke bodo pogoste tako pri deklicah kot dečkih. Tudi hlače "na patlc" naj bodo vmes, modne so, pa še udobne in lepe. Če ste spretne pletilje, bodo majčke iz garna kot nalašč za to
ideja- ideja - ideja - ideja - ideja - ideja - ideja - ideja-
Najnovejše smernice načrtovalcev stanovanjske opreme so kot nalašč za vse tiste, ki za ureditev stanovanja ne bi radi porabili veliko denarja. Svetujejo namreč enostavno pohištvo ravnih linij in preproste konstrukcije. Lesene površine so namesto z dragim furnirjem prevlečene z akrilnim lakom. Bistvena značilnost takega pohištva so drzne barve. Tako pohištvo si z malo spretnosti lahko izdelamo sami. Za to ne potrebujemo ne žebljev ne lepila, le nekaj panel-nih plošč akrilne barve in kovinske
palice z navoji (najdemo jih v trgovinah z železnino), ki držijo lesene dele skupaj. Da bo pohištvo bolj stabilno, naj bodo stranice spodaj širše kot zgoraj. Doma narejeno pohištvo ni le mnogo cenejše, njegova
p prednost je tudi v tem, da mere pohištva lahko prilagodimo svojim potrebam: velikosti prostora, meram televizorja, hi-fija itd. Panelne plošče vam bodo po meri izrezali v trgovini z materialom za razne hobije, železne police pa v trgovinah z železnino.
M
^ < * i Iv
S *
/V:-..**.*
Barve, vitamini in fantazija
Koromač v solati
Za 4 osebe potrebu jemo: 1 gomolj koro-mača, 2 žlici kisa, šopek redkvic, 1 bučko, sol, poper,
1	žlico olja, 150 g zelenega radiča, 3 žlice majoneze, 3 žlice kisle smetane,
2	žlici sesekljanih dišavnih zelišč, 1 drobno sesekljano čebulo, 2 žlici kisa, 1 strok česna, kajžarski sir in pšenične kalčke za potresanje.
Koromač operemo, očistimo in narežemo na ne pretanke rezance. Prevremo jih v okisani vodi, nato jih oplakne-mo z mrzlo vodo in odcedimo na cedilu. Redkvice operemo in narežemo na osmine. Bučke narežemo na ne pretanke rezine, solimo jih in popramo, nato pa z obeh strani zlato popečemo na žlici olja.
Odcedimo
jih na papirnatem prtiču. OS stimo radič in ga operemo. Vse sestavine za solato damo v skledo, premešamo jih in postavimo na hladno. Za solatni preliv zmešamo majonezo, kislo smetano, kis, Čebulo, česen in dišavna zelišča, solimo in popramo. Solato zabelimo s solatnim prelivom, potresemo jo s kajžar-skim sirom in s pšeničnimi kalčki. Ponudimo jo s polnozr-natim kruhom.
cn M
M
M
te Vb
Kalij v bananah
Banane so zdrave, kar matere dobro vedo. Zato j kupujejo vsaj za otroke, pa tudi odrasli se jim težko upremo. Dolgo nismo vedeli, kaj je pravzaprav i bananah tako zdravega. Kalij v temtropskem sadežu znižuje krvni tlak in pomaga telesu prav gospodariti! soljo. V bananah so tudi vitamini, zato ta sadež krepi: obrambni sistem. Telo je odpornejše pred prehladi i vnetji. Povišan krvni tlak pa je prav tako kakor revma eno izmed najbolj razširjenih obolenj.
** * # * *** * #*** # * * * * * z V E Z D N l#*K A Ž I
© dobro
© srednje
© slabo
delo
ljubezen
denar
zdravje
Oven
©
©
Bik
©
©
Dvojčka
Rak
©
©
Lev
©
©
©
Devica
©
©
* ******** **# POT * *#* # *
Tehtnica
©
©
©
©
Strelec
©
Kozorog
©
©
Vodnar
©
©
15« junija 1995
ZOOM
MS CAS 13
norne obloge se odlikujejo po mi kakovosti in trajnosti, še pose-ijpa so primerne za prostore, kjer se i veliko število ljudi (banke,
gostinski lokali...) ogrešljive so tudi v pisarnah, ilnicah, kuhinjah in ostalih bivalnih \storih,kar potrjujejo mnogi zado-nljni uporabniki.
mske police, stopnice, talne, pre in fasadne obloge, nagrobni meniki ter drugi izdelki iz marmorja igranita so vam na voljo po ugodnih mh.
laročila in informacije: I ATKA M & G, Prešernova 23, Celje. liel.:063/441 -590.
V POLETNE PNI Z NOVIM
SONČNIMI
OČUt
POLEG UGODNIH CEN SAVINIH PNEVMATIK, VAM TOKRAT PREDSTAVLJAMO
PNEVMATIKO YOKOHAMA!
Oblika in dežen pnevmatike predstavljata nov tip z enkratnimi karakteristikami, ker je izdelana na osnovi najmodernejše tehnologije in v duhu YOKOHAME.
Oblikovana je na osnovi MGP (maksimalna sposobnost prilagajanja), kar izboljšuje varnost vožnje na mokrih in suhih cestiščih. Pnevmatika ima tekalno plast tipa "blok - blok", kar omogoča hitro vožnjo v ovinkih.
Je torej pnevmatika brez konkurence.
KUPITE JO LAHKO V TRGOVINI SVIT NA ŠALEŠKI 7 V VELENJU.
TEL.: 852 - 377
ASICS vedno
slovensko tržišče
Japonska firma, ki sredstva za reklamo raje vlaga v izboljšanje tehnologije copat in ostale športne opreme, se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas.
Ponudbo izjemno kvalitetnih dvoranskih copat, ki jih nosijo svetovni športniki, dopolnjujejo vedno bolj iskani copati za jogging in tenis.
Izredna je tudi kvaliteta trenerk iz poliestra in microfibre.
Da počitnice
ne bodo !e
počitnice,
izberite
primerno
darilo ob
zaključku
šolskega
leta:
RAČUNALNIK DIALOG 4860X2/66 VL BUS
4MB RAM, 1,44 FDD, barvni monitor LR, 420 MB HDD
GORENJE POINT d.o.o., Velenje, Tel.: 063/854-741
*	majhna poraba električne energije
*	brezšumno delovanje motorja
*	uporaba s stojalom ali brez njega
Zelo primerni so za bivalne prostore ter vse vrste delovnih prostorov kot na primer za: pekarne, banke, gostinske lokale, kozmetične salone, mesnice, avtomobilske prikolice, kemične čistilnice, proizvodne obrate, cvetličarne, frizerske salone, hotele, pisarne, restavracije, prodajalne, čakalnice in delavnice.
Cena je 118.900,00 SIT, s tiskalnikom FUJITSU DL 700 pa 152.500,00 SIT.
NOVA OPEL ASTRA
Samo ta avto vam v svojem razre-^ ^	^ d^n^ ve^^e^ |čin^^ostl
obvladanjem voznih razmer. S kvalitetnim avtoradiem s šestimi zvočniki pripomore k odličnemu počutju pri krajši in daljši vožnji.Možnost izbire motorjev je od 1.4 do 2.0 ccm, tudi s 16 V ventilsko tehniko, ki bo gotovo ustrezala željam mnogih kupcev.
ASTRO lahko dobite že od 23.795 DEM dalje v AVTOHIŠIJAKOPEC, KOSOVELOVA 16, VELENJE, tel.: 063/855-975. Vabljeni na ogled in poskusno vožnjo.
Prodaja ERA NAMA in STANDARD. Cena že od 28.134 SIT dalje.
CLASIC, EXTRA, BASE -
SKANDINAVSKA ZAŠČITA LESA
JE PREMAZ, IZDELAN NA OSNOVI ORGANSKIH TOPIL, PIGMENTOV IN VEZIV, KIJE I/ODOODPOREN, NAMENJEN ZA DEKORATIVNO ZAŠČITO LESA - CLASIC IN ZAŠČITO OKEN IN VRAT - EXTRA. MEHKI, NETRPEŽEN LES NAJPREJ PREMAŽEMO S SADOLIN BASE, KO JE LES SUH, GA PREMAŽEMO DVAKRAT S SADOLIN CLASIC OZ. EXTRA. SADOLIN OMOGOČA, DA STAVBNO POHIŠTVO DIHA, HKRATI PA GA ŠČITI PRED VLAŽNOSTJO TER MU OHRANJA NARAVNI VIDEZ. Z NJIM PA SE LAHKO OSKRBITE V ZADRUGI MOZIRJE PO IZJEMNO NIZKIH CENAH.
KPC LJUBIJA MOZIRJE TEL. 831 • 040
Najpomembnejša je varnost vašega vozila
Preden se odpravite na dopust, je še toliko bolj pomembno, da je vaše vozilo dobro pripravljeno. Dobro je 1§6»	pregledati tudi zavorne obloge in sklopko.
Če ste ugotovili, da je potrebno obnoviti zavorne obloge in sklopko, vam bodo to naredili v najkrajšem možnem času v
AVTOHIŠI JAKOPEC, VELENJE, Kosovelova 16, tel. 063/855-975
To je pravi naslov za obnovo zavornih oblog in sklopk za vsa osebna, tovorna vozila in traktorje, traktorske prikolice ter ostale industrijske in neindustrljske segmente.
V
letošnjem letu je
ozonska luknja prvič segla tudi nad Slovenijo, zato je prav, da se na poletje primerno pripravite. Semkaj sodi v prvi vrsti zaščita oči pred premočno sončno svetlobo. Pri izbiri očal je najpomembnejša kakovost stekel, seveda pa tudi lep in moden okvir.Med najbolj priznane in vodilne proizvajalce sočnih očal vsekakor sodi Ray Ban in nekateri drugi Cristian Dior, Sunjet, Carrera, Polaroid...
Po ugodnih cenah in plačilnih pogojih so vam poleg sončnih na voljo tudi korekcijska očala v OPTIKI MONOKEL v Šoštanju, Trg bratov Mravljakov 7.
Z osvežilci zraka "CONVAIR" boste uživali v svežem in ohlajenem prostoru. Sistem iz-hlapevanja deluje na principu kroženja svežega zraka, v nasprotju s hladilnim sistemom, ki temelji na kroženju zraka v zaprtem prostoru. (Zato je to tudi bolj zdrav način osvežitve prostorov)
Zrak je sočasno hlajen in prečiščen s pomočjo zamenljivega vibracijskega filtra iz lesenih lamel.
* ovsvežuje, čisti in hladi
Ponudbo ASICS programa zaokrožajo športne torbe, vedno bolj priljubljene med mladimi. Ni naključje, da se je tudi naša evropska prvakinja v skoku v višino odločila prav za ASICS. Bodite tudi vi med prvimi, oblečite se v šport-
no opremo ASICS. Program ASICS vam je na voljo v trgovini ERA ŠPORT.
S TIM KUPONOM ' IMATE 10% POPUST NA PROGRAM ASICS DO 24.6.1995 V ERI Šport
T
			T V SPORED			ft fiBp m*Wt 1«1 s 11 r' gp x*i
						
PETEK, 15. JUNIJA	PETEK, 16. JUNIJA	SOBOTA, 17. JUNIJA	NEDELJA, 18. JUNIJA	PONEDELJEK, 19. JUNIJA	TOREK, 20. JUNIJA	SREDA, 21. JUNIJA
SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1 ___ _ sr- . ir;-. .	SLOVENIJA	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1
10.20 Čarodejev klobuk, 2/5 10.35 Sanjam ali bedim 10.45 Odkrivanje zemlje, 4/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike 15.10 Skrivnost Picasso 16.25 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto - TV igrica
19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Komisar Rex, 10/15 21.05 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA:
sledi Večen sanjač, 22/28 sledi Inšpektor Morse, 13/18
SLOVENIJA 2
12.25 Košarka NBA: 1. tekma finala končnice, posnetek 13.55 Pariz: tenis - Roland Gar-ros, polfinale (Ž), prenos 15.15 Prišli so Iz vesolja, amer. film 16.35 V vrtincu
17.20 Princ z BEL-AIRA, 9/24
17.50 Inšpektor Morse, 12/18
18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.00 EPP - vinski sejem 20.05 Moški, ženske
21.05 Andrej Rubljov, ruski film
00.00 Tenis - Roland Garros: polfinale (Ž), posnetek
VTV
09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT-oddaja o dance in pop glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Kaj je očesna stroka? Pokrovitelj oddaje: GORENJE 21.05 BRLOG - Visoka napetost; humoristična nanizanka 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00
09.50 Pot v šolo, 6/6 10.15 Andres Valdes: Gospod Mimo in gospodična ta-pa-ta 10.50 Ročka ročka 11.40 Svet narave, 10/10 12.30 Že veste 13.00 Poročila
14.05 Kam vodijo naše stezice 15.05 Jablane, nemš. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Pasje mesto, 19/23 17.45 Mlada evropa poje 18.00 Reg. studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: Brooklynski most,
23.15 Inšpektor Morse
00.15 Papirnata poroka, ang.polj.film
SLOVENIJA 2
13.30 Zgodbe medenih ted-nov, 4/8 14.20 Omizje 16.20 Osmi dan 17.10 SOVA, ponovitev. Večen sanjač, 22/28 17.50 Inšpektor Morse 18.45 Znanje za znanje 19.15 Poglej me! 20.05 VVestbeach, 10/10 20.55 EPP - vinski sejem 21.00 Veliki dnevi 20. stolet. 21.50 (ne)znani oder 22.50 6.evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 00.35 Tenis - Roland Garros, polfinale (M), Pariz 03.00 Košarka NBA -2. tekma finala končnice, prenos
VTV
09.00 Testni signal 09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Kaj je očesna stroka? Pokrovitelj oddaje: GORENJE 10.30 BRLOG, humoristična nanizanka 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivi gosti, igranje video igrice, glasbeni spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 IV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja 20.35 Celovečerni film 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00
07.45 Radovedni Taček 08.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
08.20 Male sive celice, kviz 09.10 Mlada evropa poje 09.20 Lahkih nog naokrog 10.05 TOK TOK 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Kamniti lisjak, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim
14.30 Tednik 15.20 Poglej in zadeni
17.00 TV dnevniki 17.10 Smrtonosno obdobje 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo - tv Igrica 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Križkraž 21.15 Za tv kamero 21.30 Irska s Tajdo, 4. del 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 22.40 SOVA:
sledi Inšpektor Morse, 15/18 23.35 Goveda, franc. film
SLOVENIJA 2
08.45 Zgodbe iz oper: Hollywo-odski bohemi, 2/4 09.45 Komisar Rex, 10/15 10.40 Turistična oddaja 11.00 SOVA, ponovitev: Broo-klynski most, 11.30 Inšpektor Morse 12.25 Športna sobota: sledi Košarka NBA, 2. tekma fi nala končnice, posnetek 13.55 Pariz: tenis - Roland Garros, finale (Z), prenos 15.20 Velenje: evrop.atietski pokal BRUNO ZAUU, prenos 18.35 Slovenski magazin 19.10 Karaoke 20.05 Zlata krogla - Porto-rož'95, prenos
21.05 Smaragdni gozd, amer. film
23.00 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Rockumenta-rec: Yardbirds; Angleška glasbena lestvica
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev
10.05 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja 10.35 Celovečerni film 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 383. VTV MAGAZIN 20.35 ALFI V GOSTEH
21.30 HOROSKOP 21.35 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00
09.25 Z lutkami na potepu
09.55 Sprehodi po stari Ljubljani, 7/9
10.20 Očividec, 10/14 10.50 Za tv kamero 11.05 15. srečanje tambu-raških skupin in orkestrov Slovenije, 1. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 VVestbeach, 10/10 13.55 Zaljubljena do ušes, amer. film 15.25 Šefi, 1/5 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 National Geographic, 12/16
22.10 TV dnevnik 3
22.30 SOVA:
sledi Zaslepitev, 3/3
sledi Inšpektor Morse, 16/18
SLOVENIJA 2
09.20 6. evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 11.05 SOVA, ponovitev sledi Inšpektor Morse, 15/18 12.00 Križkraž 14.55 Športna nedelja sledi Pariz: F v tenisu (M)-Ro-land Garros
16.10 Velenje: Evropski atletski pokal BRUNO ZAULI, prenos
19.53 Mentreal: F-l za VN Kanade
22.30 Lipica: svetovni pokal v dresuri
23.30 Bled: mednarodna veslaška regata
00.30 KF za EP v nogometu -EST0NIJA:SL0VENIJA, posnetek
VTV
08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Otroški program; OTROŠKI MIŠ MAŠ;
382. VTV MAGAZIN; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 383. VTV MAGAZIN; SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Kje je očesna stroka? - pokrovitelj oddaje: Gorenje; ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja; ALFI V GOSTEH; Maribor: KASAŠKE DIRKE; ALBUM SH0W; NAJ SPOT; TV PRODAJA; HOROSKOP
........ Videostrani do 24.00
09.55 Uporniki v službi kralja, 12/13
10.25 Znanje za znanje, učite se z nami
10.50 Da ne bi bolelo 11.10 Smaragdni gozd, a meri, film
13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 15.50 Obzoijaduha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Pravljičar, 6/9 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC - ITD, tv igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Prvi krog, 3/4 21.10 Pogovor s predsednikom države 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.50 SOVA
sledi Murphy Brown, 25. del sledi Inšpektor Morse, 17/18
SLOVENIJA 2
10.55 Kvalifikacije za EP v nogometu - EST0NIJA:SL0VENI-JA, posnetek
11.25 Portorož: jadralno prvenstvo zvezda, reportaža 14.45 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Presodite 16.15 Poglej me! 17.00 SOVA, ponovitev sledi Zaslepitev, 3/3 17.50 Inšpektor Morse, 16/18 18.45 Izziv 19.15 Sedma steza 20.05 10.000 obratov 20.55 Vojna povratnika, 4/6 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra
VTV
09.00 Testni signal 09.30 383. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 KROKARJI, pogovor s slikarjem Jožetom Tisnikarjem 20.30 ALBUM SHOVV - zabavno glasbena oddaja 21.20 HOROSKOP 21.25 TV PRODAJA 21.30 Videostrani do 24.00
10.30 Igrajmo se gledališče, 10/13
11.05 Eden mojih najstarejših prijateljev, nemški film
12.35 Izziv 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela se vrača, 9/26 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica, 4/13
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zgodbe medenih tednov, 5/8 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi 'alo 'alo, 3/6 sledi Inšpektor Morse, 18/18
SLOVENIJA 2
15.10 Malo angleščine, prosim
15.35 National geographic, 12/16
16.25 Karaoke 17.20 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 25. del
17.55 Inšpektor Morse, 17/18
18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Tri zgodbe 20.55 Roka ročka 21.45 Zgodbe iz malega mesta, finska drama, 1/3 22.40 Svet poroča
VTV
09.00 Testni signal 09.30 KROKARJI, pogovor s slikarjem Jožetom Tisnikarjem 10.20 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVVATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 384. VTV MAGAZIN -
informativni regionalni program
20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST
21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00
10.20 Hroščosned, 9/21 11.35 Iz življenja za življenje 12.05 Narava in tehnika, 4/6 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.00 (ne)znani oder 16.00 Vojna povratnika, 4/6 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 RPL- studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum
20.25 Zlati časi, španski film
22.15 TV dnevnik 3 22.35 Žarišče 23.00 SOVA:
sledi Princ z Bel-Aira, 10/24 sledi Novo življenje, 1/16
SLOVENIJA 2
15.05	Zgodbe iz školjke 15.35 Prvi krog, 3/4 16.35 Videošpon 17.20 SOVA, ponovitev
sledi	'alo 'alo, 3/6
17.55 Inšpektor Morse, 18/18
18.45 Odkrivanje zemlje, 5/26
19.15 V vrtincu
20.05 Športna sreda
sledi Radenci: prij. koš .tekma ■
SLOVENIJA:MADŽARSKA,
prenos
21.40 Slovenci v zamejstvu 22.10 Omizje
VTV
09.00 Testni signal 09.30 384. VTV magazin-informativni regionalni program
09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP
20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o ročk glasbi
21.10 TROPSKA VROČICA,
ameriška detektivska nanizanka
22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00
' REGIONALNI STUDIO ^
Vaša televizija - kanal 52
VELENJE. Stantetova 2 tel.: 063/864 406. tax: 063/864 268
Četrtek, 8. junija
TVS2 15.20
PRIŠLI SO IZ VESOLJA Igrajo: Richard Carlson, Barbara Rush, Charles Drake
Režija: Jack Arnold
Film govori o mladem astronomu, ki živi z ženo na robu Ari-zonske puščave. Nekega večera ju preseneti velikanski meteor, ki se je zarit v zemljo nedaleč stran. Ko se John Put-man približa kraterju, spozna, da ne gre za navaden meteor, ampak za obisk iz vesolja. Imajo bitja iz vesolja zle ali dobre namene? Je njihov prihod načrten ali naključen? Kako naj zaživi komunikacija med ljudmi z omejenimi možnostmi in obiskovalci, ki imajo očitno čisto drug način za spoznavanje in razumevanje? So nevarni ljudem?, ali so ljudje nevarni njim? Kup vprašanj zastavlja film. Režiser pa preprosto, predvsem pa izjemno spretno
predstavlja tipično znanstvenofantastično zgodbo, v kateri kljub prvim neuspehom glavni junak uspe vzpostaviti način sporazumevanja, kar je pogoj za medsebojno razumevanje različnih razumskih sistemov. Drugačnost, ki se često izrodi v napačno razumevanje boljšega ali slabšega življenja v filmu ostaja ves čas zgolj drugačna - tuja bitja iz vesolja pa so tudi potem, ko se vrnejo v vesolje lahko boljša, morda pa tudi slabša od ljudi. Kdo bi vedel?
Petek, 9. junija
TVSl (PO SOVI)_
PAPIRNATA POROKA, ang.poljski film, 1993 Igrajo: Gary Kemp, Joanna Trepechinska, Rita Tushin-gham
Režija: KrzystofLang
Zgodba se začenja v Varšavi. Mlado dekle, ki je pravkar diplomiralo iz jezikov, si prizadeva za pridobitev vize za
Anglijo. Tam naj bi se poročila z mladim zdravnikom, ki ga je spoznala ob njegovem obisku na Poljskem. Ko vsa vesela prispe v London, pa je nemalo razočarana, ko vidi, da iz poroke ne bo nič. Nazaj domov noče, trdno je odločena, da se bo postavila na lastne noge. Poljska diploma ji prav nič ne koristi, poleg tega pa mora dobiti državljanstvo. Pogodbeno se poroči z neznancem, sicer nadarjenim umetnikom, ki pa se je iz potrebe po denarju zapletel v umazan posel in mu zdaj sledijo "prijatelji", da bi vrnil denar. Nenadoma se tako dekle kot njen mož znajdeta na begu pred nevarnimi zasledovalci...
Sobota, 10. junija
TVSl 11.20_
KAMNITI LISJAK, amer. film, 1987
Igrajo: Buddy Ebsen, Joey Cramer, Belinda Montgo-mery
Režija: Harvey Hart
Mladinski tv film govori o
dečku, ki bi rad pomagal rešiti bolehnemu dedu propadajoče posestvo. Lokalne pasje dirke s sanmi, s privlačno nagrado so zanj tolikšen izziv, da se skušnjavi ne more upreti. Svojemu psu zaupa in dirka, v kateri glavni favorit ne izbira sredstev za dosego zmage, je nadvse napeta...
TVSl (PO SOVI)
GOVEDA, franc. film, 1988 Režija: Patricia Mazuy Igrajo: Sandrine Bonnaire, Salomee Stevenin
Je intenziva drama trojice glavnih junakov. Namenoma zakopana resnica, ki nekega dne nujno izbruhne na dan, pripelje do močnih, hitro se mejnajočih čustev; od agresije do nežnosti, od ljubezni do sovraštva. Davno tega sta na kmetiji živela brata. Izdatno sta se zapijala in divje zabavala, sita revščine, čeprav nista storila ničesar, da bi si izboljšala življenje. Sredi še enega pijančevanja sta tako zanetila
požar, v katerem je kmetija pogorela, žrtev pa je bil tudi potepuh iz teh krajev, ki se je slučajno zatekel v hišo. Za zločin je plačal starejši brat, ki je 15 let preživel v zaporu. S pomočjo neupravičene zavarovalnine se je mlajši brat dokopal do denarja. Zaživel je nadvse uspešno, si ustvaril veliko kmetijo in srečno družino. Ta mir in srečo nenadoma po 15-tih letih zmoti nenajavljen prihod starejšega brata...
Nedelja, 11. junija
TVSl 14.10_
ZALJUBLJENA DO UŠES, amer. film, 1992 Režija: Martha Coolidge Igrajo: Holiy Hunter, Gena Rovvlands, Herta Ware George je noro zaljubljena v svojega moža in on ji ljubezen vrača. Pravzaprav sta srečen par, kakršnih je malo. Pa vendarle se tu in tam pripodijo temne sence. Sreča ima pač svoje odtenke in tega se mladi par dobro zaveda. Njuno življenje je idilično in nenavad-
no hkrati, saj živita na otoku Puket Sound v ameriški državi Ohio, skupaj s celo Georgiejino družino. Tri generacije žensk -babica, mati in dve poročeni hčeri dajejo ton vsakdanu na otoku, medtem ko mlada moža odhajata na delo v Seattle. Tukaj so že dolgo in rade imajo svoj otok, tu so pognale korenine, čeprav jim ni bilo lahko. Usojena jim je bila vloga gospodinj in mater, privezanih na dom, moški pa so prihajali in odhajali. Včasih za dolgo. Babičin mož je bil kapitan in je bil po osem mesecev na leto zdoma. Na drugem koncu sveta je imel drugo ženo. Tudi Ge-orgini materi se ni godilo dosti bolje. Nekega dne jo je mož zapustil zaradi druge ženske. Toda to je prenesla dostojanstveno in vdano. Samo najmlajša Georgie se od njih razlikuje. Ona ne bo samo gospodinja, občasno pripravlja filmske oddaje in dela intervjuje, s katerimi že doživlja prve uspehe, pa tudi v odnosu do moža ni prav nič pasivna...
Sreda, 14. junija
TVSl 20.25__
ZLATI ČASI, španski film, 1992
Režija: Fernardo Trueba Igrajo: Jorge Sanz, Mari-bel Verdu, Miriam Diaz Aroca
naslov filma Belle epoque po-meni mnogo več kot njegov poskus slovenskega prevoda t Zlatimi časi. S koncem belel epogue je tako kot z izgubo nedolžnosti. Nič ni nikoli vet tako, kot je pred tem bilo. To je tako, kot je v filmu, ko na koncu Femando, sedaj poročen i menda najbolj primerno izmed treh Manolovih hčera, z njeno materjo in ljubimcem odpotuje menda v Ameriko. Zanj poslej ne bo nič več tako, kot je bilo. Zanj so se zlati časi na nek način zaključili in pred njim je nepredvidljiva avantura, nekako takšna, na karšno seje podal film režiserja Fernanda trueba Belel epoque, ko seje začel potegovati za oskarja za najboljši tuji film in ga v izredno hudi konkurenci tudi dobil.
1
ODRp : KRONIKT

a
Teden na kratko
Številne prometne nesreče, ki so se zgodile od petka do ponedeljka minulega tedna, so povsem pokvarile dokaj dobro prometno varnost med tednom. Na območju celjske regije so policisti samo ob koncu tedna obravnavali kar 13 nesreč, v katerih je 10 oseb utrpelo hude in 9 lažje telesne poškodbe. 12 nesreč seje končalo z gmotno škodo na vozilih. Vseh nesreč v minulem tednu e bilo 59, v 42 je bila povzročena materialna škoda.
Pri pregledu kaznivih dejanj v minulem tednu so policisti zabeležili 3 hude telesne poškodbe, 22 vlomov, 2 odvzema vozila, 3 poškodovanja tuje stvari, 33 ostalih tatvin in 2 goljufiji. Intervenirali so 15-krat, pridržali so 10 ljudi, obravnavali 3 samomore in en poskus, eno delovno nezgodo in 2 požara. Poglejmo teden bolj po-dorobno.
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
'mm M HI Mm
c
mmem&mmmimMimMš
Napadel prijateljico
Prejšnjo nedeljo okoli 10. ure dopoldne je 33 letni Ciril N. iz Podkrajapri Velenju prišel vprodajalnoRibicavŠoštanju. Tam je fizično napadel prijateljico, 36 letno Natalijo K. iz Šoštanja. Pri tem jo je hudo telesno poškodoval po glavi.
Vlom v avtomobil
V	petek zvečer, med 19. uro in 00.15 uro naslednjega dne, je naznanec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred vilo Široko v Šoštanju. Iz njega je odnesel črno usnjeno torbico z raznimi predmeti, s čimer je lastnika Andreja M. iz Gorice pri Slivnici oškodoval za 25 tisoč SIT.
Kdo bo gledal filme?
V	petek med 14.00 in 15.00 uro je nezanec iz police v trgovini ERA - Standard v Velenju odnesel videorekorder znamke SAMSUNG VX 370. Kdo je in kako mu je to uspelo, policisti še ne vedo, trgovina pa je oškodovana za nekaj več kot 86 tisoč SIT.
Sestavljal bo kolesa
Kar nekaj časa ni bil Alojz L. iz Jenkove 9 v Velenju v kolesarnici, ko pa jo je odklenil, je bil precej presenečen. Neznanecmu je včasu od 25. maja do sobote z dveh koles z motorjem demontiral več delov in jih odnesel s seboj. Alojz je oškodovan za okoli 100 tisočakov.
Všeč so mu novi
Preko noči iz sobote na nedeljo je neznanec vlomil v podzemne garaže na Stantetovi ulici v Velenju. S seboj je odpeljal popolnoma
novo gorsko kolo znamke Scoot Magnum kovinsko sive barve. Marijo N. iz Velenja je oškodoval za okoli 114 tisoč SIT.
Srečko in Marjan vznemirjala prebivalce
V	nedeljo okoli 17.15 je 48-letni Srečko P. iz Gavc povsem po nepotrebnem vznemirjal krajane s streljanjem. Ko so v Gavce prihiteli policisti, so ugotovili, da je dejansko streljal s pištolo, za katero ni imel ustreznih dokumentov. Družbo je Srečku delal še 44-letni Marjan P. iz Velenja, pri katerem so policisti našli ročno bombo M 75. Izvor orožja in namen uporabe bosta morala pojasniti na sodišču.
Avto zaneslo v sedeča na travi
V	petek ob 18.57 seje na lokalni cesti v naselju Bevče pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bila hudo telesno poškodovana 20-letna Štefka L. in še ne dveletni Tilen G. iz Velenja. Do nesreče je prišlo, ko je 30-letni Marjan P. iz Velenja pripeljal do stanovanjske hiše Bevče 9/a in tu trčil v zadnji del pred sabo vozečega osebnega avtomobila, ki ga je vozil 46-letni Jožef M. iz Velenja. Marjanov avto je odbilo v levo na travnik, kjer sta v travi, izven vozišča, sedela Štefka in Tilen. Hudo poškodovana so z rešilnim avtomobilom odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer sta ostala na zdravljenju.
Brez varnostne čelade
V	soboto zvečer, ob 22.30 uri, se je na Tomšičevi cesti v Velenju zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila 26-letna Nataša Z. iz Velenja in 26-letni motorist Simon Č. iz Velenja. Nataša je pripeljala po Tomšičevi iz smeri Jenkove. Ko je pripeljala do hiše na Tomšičevi 3, je zapeljala nekoliko v levo, nato pa zavijala desno proti odcepu k hiši. V tem trenutku je z motojem za njo pripeljal Simon in jo nameraval ob-voziti po desni strani. Pri tem je s prednjim levim delom motornega kolesa trčil v sprednji desni bok avtomobila. Pri trčenju je Simon padel in se hudo telesno poškodoval, sopotnica, 20-letna Brigita N. iz Velenja, pa je utrpela sled poškodbe. Simon in Brigita med vožnjo nista nosila varnostne čelade.
POLICIJSKA POSTAJA
se je kljub temu hotel odpeljati dalje. Zato so ga policisti do iztreznitve povabili v prostore za pridržanje. Policisti bodo zoper Ferdinanda napisali predlog sodniku za prekrške zaradi povzročitve prometne nezgode in kršitve javnega reda in miru, saj je ves čas postopka žalil policiste.
Korajžni Ferdinand
V petek ob 15.25 uri je 49-letni Ferdinand H. iz Celja s svojim avtomobilom povzročil prometno nezgodo na parkirnem prostoru pred gostiščem Markelj v Spodnji Rečici.
Ferdinand je pred tem precej globoko pogledal v kozarec, v kar so se policisti prepričali z alkotestom, po končanem postopku pa
"' ' ■ ■ "P8MMM 9M3S5JS " ""'Z?/*"' "v V ' ■i POLICIJSKA POSTAJA			
"''v-, .V>4. (Mžm Vi,■?{,■	ŽALE	C	v>> S
Poškodovala avto bivšemu fantu
Prejšnji ponedeljek ob 18.30 uri in v torek ob 19.25 uri je bivše dekle Nataša D. iz Žalca poškodovala v Preseijih na parkirišču pred Ribiškim domom osebni avtomobil Francu A. iz Celja. Z dejanjem je na avtomobilu povzročila materialno škodo za okoli 45 000 tolarjev.
Izginili hidravlični cilindri
V četrtek ponoči je neznani storilec vlomil v železni zaboj podjetja SIP Šempeter, v katerem se nahajajo rezervni deli za samonakladalne prikolice. Izzabojaje odnesel 5 komadov hidravličnih cilindrov za samonakladalne prikolice in jih odnesel neznano kam. S tem dejanjem je podjetju povzročil za okoli 100 000 tolarjev materialne škode.
Z bluzo "odšlo" 77 tisočakov
Da je dobro imeti garderobo, so gotovo v petek spoznali v trgovini KZ Gotovlje v Gotovljah. Med 8.00 in 9.00 uro jih je namreč obiskala neznana ženska, ki je trgovko prosila, če lahko pomeri bluzo. Ta ji je prijazno odstopila pisarno, ker garderobe v trgovini nimajo. Kasneje pa so ugotovili, da je iz pisarne izginilo nekaj več kot 77 000 SIT.
Zavijanje gasilskih
93
siren
V tem tednu so gasilci GD Velenje opravili le eno tiho intervencijo. V stanovanju družine D. na Šaleški 2a v Velenju so se v stanovanje zaklenili otroci. Gasilci so s privoljenjem staršev razbili steklo na balkonskih vratih in tako prišli v stanovanje s pomočjo lestve. Z intervencijo so pričeli ob 2. uri in 13 minut, končali pa ob 2. uri in 55 minut ponoči. Ker je bila intervencija tiha, tudi siren nismo slišali.
■ bš
Poskusni projekt bo trajal dva meseca
Policija na konju
Seveda je bilo na začetku malo treme. Ze zato, ker je to novost v Velenju in ker do tistega prvega trenutka policisti še niso vedeli, kako bodo ljudje to novost sprejeli.
Konjenika sta se od marca urila v Konjeniškem klubu Velenje, kije tudi lastnik Arsisa in Bandija. "Pri tem, nam je šel izredno na
V sredo, 7. junija, popoldne, sta se konjenika policista z velenjske policijske postaje Anton Ostrovršnik z Arsisem in Matjaž Repnik z Bandijem prvič podala patruljirat na konjih. Na poti od Konjeniškega kluba Velenje mimo ribiške koče in potem pod
roko Konjeniški klub na čelu s predsednikom Marjanom Tamšetom in podpredsednikom Dejanom Radovanovičem," pravi komandir. Na sodelovanje računajo tudi naprej.
V	začetku bo konjenica patruljirala po turističnih mestih v Šaleški dolini, pozneje tudi v mestu, kjer je promet z motornimi vozili prepovedan, po Trgu mladosti in Titovem trgu ter na otroškem igrišču. Konjenike bodo uporabili tudi za varovanje javnega reda in miru na prireditvah, tudi nogometnih tekmah.
V	veliko pomoč pa jim bosta pri iskanju pogrešanih oseb in iskanju storilcev kaznivih dejanj, če bodo v Velenju konjenike seveda uvrstili v sestav policijske postaje. Na odločitev pa bo treba še počakati. Dva meseca.
■ Milena Krstič - Planine
Konjeniki tudi v Velenju. Zaenkrat še poskusno.
naseljem Kunata kinte, Bele dvorane in nazaj sta bila deležna mnogih zvedavih pogledov in tudi simpatij.
Gre za poskusni projekt, ki bo trajal, kot pravi komandir policijske postaje Velenje Robert Mravljak dva meseca. V tem času se bo izkazalo, ali bo Velenje novost sprejelo ali ne. Če jo bo, potem bo mesto vsaj v nečem med prvimi v Sloveniji. Po tistem, ko imata ljubljanska in mariborska policija konjenike že nekaj časa v svoji sestavi, se s to mislijo zdaj spogleduje tudi Velenje.
TURISTIČNA AGENCIJA
Cankarjeva 1, Velenje tel. 659-107
POTOVANJA TURIZEM IZLETI rent-a-car taxi
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
_p.O. VELENJE
IZLETI, POTOVANJA
ŠPANIJA -16.06 / 8 dni samo 28300 SIT GRČIJA - 26,31.8 / 6 DNI (ladja - letalo) 49600 SIT GARDALAND -17., 24. 06,1 dan, 5200 SIT MIRABILANDIJA -17.6,1 dan, 5000 SIT POTOVANJA, POČITNICE, AKTIVNI ODDIH 95
NIČA, CANNES, LL0RET DE MAR - ODHODI VSAK PETEK IZ VELENJA KARL0VY VARY - 8 DNI, 18.08., 1.09, 43.600 SIT APARTMAJI V BOHINJU IN OKOLICI SLOVENSKO PRIM0RJE IN ISTRA NAKUPOVALNI IZLETI
NAGYKANISZA, TRST, MUNCHEN, BRNO PROGRAMI ZA SKUPINE PO ŽELJI ■ POPUST MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA !!!_
PRIVOŠČITE SI KVALITETO ■ POTUJTE Z NAMI
Je kdo videl nesrečo?
« « % % v* & iS & v, ž« fe % gs % as $ «ž & % «g
Po trčenju v kolesarja pobegnil po Šaleški
V	nedeljo, dve minuti pred 19.00 uro, je prišlo do hude prometne nesreče v predoru pod Šaleškim gradom.
Iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu se je skozi predor s kolesom peljal 7 letni Danijel D. iz Velenja. Med vožnjo po levem pločniku je s kolesom zdrsnil z roba pločnika in padel ob rob vozišča.
V	tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal
neznani voznik osebnega avtomobila, ki je trčil v otroka, kije vstajal s ceste.
Po trčenju je neznani voznik osebnega avtomobila ZASTAVA YUGO, SMB barve, nadaljeval z vožnjo v smeri Šaleške ceste.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o pobeglem vozniku in o poteku nesreče, da to sporočijo na PP Velenje ali UNZ Celje, tel. št. 92. Vozilo ima poškodovan žaromet.
d.o.o.
gorenjet
Program keramika
Gorenje 1 / b, Šmartno ob Paki
Tel.: ( 063 ) 885 - 030
V industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki nudimo po ugodnih cenah širok asortiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim > > exclusive designom < < (tretje žganje ploščic). Nudimo možnost brezobrestnega plačila na 3 čeke.
OD 1.6 VAS VABIMO NA VELIKO RAZPRODAJO OSTANKOV KERAMIČNIH PLOŠČIC - 30 % POPUST!
Delovni čas: vsak dan od 8. do 15., ob sredah od 8. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Vljudno vabljeni!

ZA MALO
cilpos
VELIKO
prodaja
opuščene programe, ker ima nove.
od 5. do 25. junija v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI ALPOSA v ŠENJTURJU
SHAKE MIZICA
999,00 SIT
STOJALO ZA ROŽE
1.990,00 SIT
POSTELJNO OGRODJE
kovinsko 2000 x 900 mm
6.590 SIT
SUŠILNIK aluminijasti
1.599,00 SIT


INFORMACIJE: 063/743-113 int. 271
mm

OPREMA
Banka Celje Ekspozitura Velenje je odprta za Vas od 19. 5. 1995.
Ekspozitura Velenje opravlja celoten bančni servis za individualne komitente in zasebnike.
Vi, ki boste postali komitent naše banke,
Banke Celje Ekspoziture Velenje,
boste imeli svojega bančnega referenta za urejanje bančnih zadev.
Cilj banke je, da bi ustregla individualnim željam in potrebam komitentov.
V	varnem zavetju tradicije.
V	Banki Celje.
| banka celje

HCffl
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4
Le malo proizvodov nosi znak slovenske kakovosti, med njimi pa so tudi proizvodi OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ proizvajalca NOVA OPREMA iz Slovenj Gradca.




Izkoristite najnižje možne cene oblazinjenega pohištva, vzmetnic in ležišč v času od 21. - 25. junija NA 3. SLOVENJEGRAŠKEM SEJMU PREZENTA 1995.
PRIDITE, PRIČAKUJEMO VAS V HALI A!
INFORMACIJE: PRODAJALNA NOVE OPREME TEL.: 0602 /44-185 0602 / 42 - 051
_ŠPORT IN REKREACIJA
Sabljanje ■ ■■■■■■
Zaključni turnir
[ Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje je ob zaključku sabljaške tekmovalne sezone izvedel odprti turnir v sabljanju s floretom za ja-kostno lestvico Sabljaške zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 82 sabljačev in sabljačic iz 4 slovenskih in 4 hrvaških klubov (Branik, Olimpija, Tabor, Rudolf Cvetko, Rapir, Hamlet, Mladost, Škola mačevanja).
Uvrstitve velenjskih tekmovalcev, v skupini dečki (letnik 1981 in mlajši): 2. Tine Čas, 3. Lenart Jerabek, 8. Rok Kovče; v kategoriji deklice: 3. Barbara Kapfer. V kategoriji članov, kjer je bila konkurenca najmočnejša, so med prvimi osmimi bili le trije Slovenci, med njimi na 7. mestu tudi član kluba Rudolf Cvetko Gregor Goijan.
Roka Bezlaja, državnega kadetskega prvaka in uspešnega udeleženca kadetskega svetovnega prvenstva v sabljanju, je v borbi za uvrstitev med najboljše izločil njegov klubski tovariš Andrej Cankar.
Najstarejši sabljač je bil star 46 let, najstarejša sabljačica 32 let, trije pa so bili stari po 10 let.<?
Lokostrelstvo ■■■■■■■■■■■
Kolajne tudi domačim
Na 4.odprtem državnem lokostrelskem prvenstvu je v soboto in nedeljo v Mozirju nastopilo 44 tekmovalcev iz 15 klubov. Organizatorja turnirja, Lokostrelski klub Gornji Grad in občina Mozirje, sta pripravila zanimivo tekmovanje, potrditev dobrih tekmovalnih pogojev pa je tudi kopica državni rekordov in najboljših dosežkov v posameznih kategorijah.
Najbolj seje izkazal Peter Koprivnikar iz Maribora, ki je s 1329 krogi od 1440 možnih kar za 10 krogov izboljšal svoj državni rekord, za domačine pa je državni naslov osvojil Dušan Perhač. V nedeljo je prvenstvo motil dež, prav zaradi njega pa sije tekmovanje ogledalo manj gledalcev kot so pričakovali organizatorji.
Uvrstitve: gospodje ekipno - compound: 1.Kranj, 2.Polzela; olimpijski slog: 1 .Maribor, 2.Kamnik, 3.Gornji Grad (Kranjc, Majko, Čolnar); posamično - compound: Perhač (Moziije), 2.Mateweber (Kranj), 3.Jarc (Čatež); olimpijski slog: Medved (Mostp), 2.Koprivnikar (Maribor), 3.Maradin (Karrinik); gospe - compound: l.Erjavšek (Čatež), 2.Emeršič (Polzela), 3.Zemljak (Moziije).
Tenis ■ ■ ■ ■
Ostali med najboljšimi
Velenjčani so si obstanek v l.državni ligi zagotovili v predzadnjem krogu, ko so na gostovanju premagali ŽTK Maribor s 6:3. Krog pred tem so doma izgubili s kranjskim Triglavom z 2:7, v zadnjem krogu pa bodo gostili mariborski Branik.
Favorit je vsekakor Branik, ki jih le zmaga pelje v končnico prvenstva, domači pa bodo lahko zaigrali povsem sproščeno, torej se obeta lepo in zanimivo srečanje.
mA.B.
Namizni tenis ■■■■■■■■■■
Dvojica odlična
S 4.državnim prvenstvom v Novem mestu so tekmovalno sezono sklenili mladinci in mladinke. Med 32 najboljšimi mladinci je imel velenjski klub ERA Tempo kar pet predstavnikov, najbolj pa sta se izkazala Uroš Slatinšek in Tadej Vodušek z bronastim odličjem v igri dvojic. V posamični konkurenci sta se med osem najboljših uvrstila brata Uroš in Jure Slatinšek; ob neugodnem žrebu je nato Uroš izgubil z novim državnim prvakom Reflakom, Jure z reprezentantom Horvatom.
Klubski veterani dosegajo lepe uspehe na tekmovanjih, med nje sodi tudi 2.mesto Antona Leberja na tekmovanju v Celju.
Velenjski igralci so bogato sezono uspešno sklenili na mednarodnem prvenstvu Reke. Odličen je bil Uroš Slatinšek z drugim mestom. V pol-finalu je z 2:1 premagal nekdanjega reprezentanta Vidoviča, v finalu pa je po treh zaključnih žogah naredil napako in izgubil s Tokičem (14, -14, -21); brat Jure je s tretjim mestom dopolnil njegov uspeh.
Na Kodeljevem v Ljubljani je bil turnir najboljših igralcev do 12 let. Andrej Grliaca si je priigral 8.mesto, na enakem turnirju v Logatcu pa je bila v 2.skupini prepričljivo najboljša Tamara Rampre z vsemi sedmimi zmagami.
Na mladinskem regijskem prvenstvu v Murski Soboti je v 1.skupini Damijan Vodušek osvojil drugo mesto, Maja Ahtik pa je zmagala v četrti skupini.
UA.V.
Gorski tek ■■■■■■■■
Lepe uvrstitve
V gorski vasici Djekše na avstrijskem Koroškem, ki se ponaša z največ sončnimi dnevi v Evropi, je bil v nedeljo "Sončni tek", ki se ga je udeležilo preko 100 tekmovalcev iz Avstrije in Slovenije. Čeprav je na Koroškem dva dni neprestano deževalo, se sonce v nedeljo popoldne med tekom ni izneverilo. Večino najvišjih mest v 24 kategorijah so osvojili slovenski tekači.
Uvrstitve tekačev Gorenja - člani do 30 let: 3.Maček; do 40 let: 1 .Ko-drič, 2.Guzej; veterani do 60 let: 1.Klemen, 2.Bartol, 3.Jerčič; mladinke: l.Žagavec; članice do 30 let: 2.Jona; članice do 40 let: Živko; veteranke do 50 let: 3.Jerčič; veteranke nad 50 let: l.Felicijan; otroški tek: l.Klemen.	UH.J.
Intertoto pokal ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
Rudar najprej s Tottenhamom
V ponedeljek so Velenjčani zvedeli, kdo bo rijl--hov prvi nasprotnik v Intertoto pokalu l.julija v Velenju; to bo Tottenham, znani angleški prvoligaš.
To zanimivo tekmovanje bodo začeli 24. oziroma 25. junija, ko bodo Velenjčani prosti, v tretjem krogu, 7.juli-ja, pa bodo gostovali na Švedskem. Tudi predstavnik te države je znan, to je moštvo Ostersa.
Trener Bojan Prašnikar je o igranju v tem pokalu de-jal:
"Dobili smo zanimiv razpored. Verjetno še noben klub v državi doslej ni imel možnosti, da bi lahko v enem mesecu spoznal kar štiri evropske ekipe. Za naše nogometaše bo to pomembna in velika mednarodna izkušnja, gledalci pa bodo v Velenju videli dve ekipi iz nogometno najbolj razvitih držav -Anglije in Nemčije. Ti tekmi bosta gotovo velik nogometne dogodek za ljubitelje nogometa v Velenju, Šaleški dolini, gotovo pa bodo v Velenje prišli tudi gledalci od drugod."
■ vos
Plavalci Gostovali na Hrvaškem
Več kot 220 plavalcev in plavalk iz 21 klubov Hrvaške, Nemčije in Slovenije se je v nedeljo zbralo na vsakoletnem mitningu za mlajše deklice in dečke na Reki. Nastopilo je tudi 8 velenjskih plavalcev, ki so znova dosegli odlične rezultate. Izredno se je izkazala Tina Pandža z dvema zmagama, na 50 m delfin apa je dosegla tudi rekord mitinga. Odličen je bil tudi Jernej Ocepek z 2.mestom v enaki disciplini, v ekipnem vrstnem redu pa je Plavalni klub Velenje osvojil 4.mesto in bil najbolje uvrščen slovenski klub.
Reultati: mlajše deklice-100 m prosto: 1 .Tina Pandža 1:12,67, 6.Teja Tomažič 1:18,70; 50 m prsno: 7,Teja Tomažič 47,49; 50 m delfin: l.Tina Pandža 36,26, 8,Nina Sovinek 42,20; 50 m hrbtno: 4.Maja Sovinek 41,39, 5.Nina Sovinek 41,50; mlajši dečki-100 m prosto: 4.Jernej Ocepek 1:08,06; 50 m delfin: 2.Jernej Ocepek 34,86.
M Marko Primožič
Balinarji prvič na državno prvenstvo
Na kvalifikacijah članskih dvojic sta se na državno prvenstvo uvrstila Vodončnik in BJežovnik (Trebeliško), kar je največji uspeh doslej.
V	2.državni ligi-vzhod je RLV že tretjič zapored zmagal in je po 7.krogu šesti na lestvici, Trebeliško pa po novem porazu še vedno caplja na repu. Po 5.krogu v območni ligi je vrstni red naslednji: Partizan, Vegrad, Žalec, Megrad in Velenje, ki je še brez točke.
V	nedeljo je bil v Velenju spominski turnir Rudija Kopine, na katerem je zmagalo Velenje pred RLV-jem in Veterani.
V izgnanstvu!?
Tekmovalci štajersko-dolenjske regije so se v nedeljo posamično pomerili za tri prva mesta, ki vodijo v kvalifikacije za državno prvenstvo. Sodelovalo je po pet igralcev iz Maribora in Dolenjske ter šest bali-narjev iz šaleške zveze. V Velenju je bila odigrana le prva od osmih tekem, nato pa so se morali (ne pr\'ič) zaradi dežja vsi preseliti v ljubljansko pokrito balinišče! Balinanje je v Velenju pač še vedno manj upoštevan šport, čeprav vključuje preko 300 igralcev, od tega 20 mladcev in 30 dečkov. Vsa prizadevanja baiinarjev, da bi tudi Velenje dobilo pokrito igrišče, naletijo na gluha ušesa vseh, ki bi lahko pomagali. Mogoče so balinarji na repu tudi zato, ker v svojih vrstah nimajo nobenega strica, se pravi "občinskega velmoža", ki bi s svojo vplivno besedo tudi njim zagotovil normalne pogoje za tekmovanje.Vsi drugi imajo svoj "prostor pod soncem ", le balinarji so pastorek, pa čeprav so bili prvi po osamosvojitvi Slovenije vključeni v evropska športna združenja, imajo svetovne prvake...Sicer sta se na tem tekmovanju v kvalifikacije za državno prvenstvo z drugim in tretjim mestom uvrstila Uroš Grenko (Velenje) in Ježovnik (Trebeliško).
Za uvrstitev na državno prvenstvo so v Žalcu tekomovali mladci. V hitrostnem zbijanjusta bila najboljša Koprivnikar (Trebeliško) in Verlič (Vegrad, za njima pa sta se uvrstila Zoran in Simon Rednak (Velenje). Vrstni red v natančnem zbijanju: Verlič (Vegrad), Z.Rednak (RLV), U.Grenko (Velenje), N.Moravac, Vargek in S.Moravac (vsi (RLV).
V	2.državni ligi so se balinarji RLV-ja z zmago nad Kranjčani (14:2) prebili že na tretje mesto, Trebeliškemu pa tudi prva zmaga s tekmeci iz Polhovega Gradca ni pomagala z zadnjega mesta.
M Boris Knavs
PD Mozirje V nedeljo občni zbor
V Mozirski koči na Golteh bo v nedeljo, 18.junija, občni zbor mozirskega planinskega društva. Planinci bodo ocenili delo v minulem letu in potrdili načrt za letos, obenem pa bodo izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Občni zbor bodo pričeli ob lO.uri.
Mali nogomet
■^a■■■■■■■■
"Skale 95"
V	Škalah nadaljujejo tekmovanje v obeh ligah malega nogometa. V prvi so odigrali 5.krog: Vigo Vinska gora:Kamnoseštvo Kozjak 3:1, RBM Commerce:Mister X-Cik Cak 1:3, KMN "FORI" Škale:Saloon Pascal 0:0, Bambino:Zlatorog Škale 1:3, Mušketirji:Madl tris 2:0; z 9 točkami vodi Saloon Pascal, za dve na drugem mestu zaostaja KMN "FORI" Škale, s 6 zadetki pa med strelci vodi Hudarin (Mister X).
V	drugi ligi je bil na vrsti že 7.krog: Tempo Florjan:Kremenčkovi 6:0, ŠK Cirkovce:Krokodilčki 6:3, Club Duo:Texas 3:4, Old Raid-ers:Topolšica 4:2, Kalimero:Mušketirji veterani 0:2, Plešivec Ribiška koča prost; s po 11 točkami sta v vodstvu ekipi Mušketirji veterani in Plešivec Ribiška koča, na tretjem je Texas z dvema točkama manj, z 11 zadetki pa je najučinkovitejši Zagoričnik (Tempo Florjan).
Rezultati 6.kroga v l.ligi: Saloon PascakRBM Commerce 1:1, Mister X-Cik Cak:Mušketirji 9:0, Bambino:KMN FORI Škale 3:0, Madl Tris: Vigo Vinska Gora 1:0, Zlatorog Škale:Kamnoseštvo Kozjak 5:2; po tem krogu z 10 točkami vodi Saloon Pascal, tri točke zaostajata Bambino in KMN FORI, z 10 zadetki pa pri strelcih vodi R.Hudarin.
V	2.ligi so odigrali 7.krog: Mušketirji Veterani: Old Raiders 1:2, Topolšica:Club Duo 0:5, Texas:ŠK Cirkovce 0:2, Krokodilčki:Tempo Florjan 0:3, Kremenčkovi:Plešivec Ribiška koča 0:1; s 13 točkami vodi Plešivec, Mušketirji veterani na drugem mestu jih imajo 11, Tempo Flo-ijan na tretjem 10, najboljši strelec je Zagoričnik z 11 zadetki.
"Šmartno 95"
V	7.krogu lige malega nogometa v Šmartnem ob Paki so bili strelci zelo razpoloženi: Little River:Andraž 11:1, Lajše:Beni 1:1, Jastrebi:Adriatic 2:9, Podgora:Abstinenti 2:2, RBM Commerce:Roje 6:0, Letuš:Adsalute 1:5; na prvih treh mestih so RBM Commerce, Lajše in Little River.
Rezultati 8.kroga: Abstinetni:Letuš 3:1, Beni:Podgora 5:3, Jas-trebi:Lajše 3:5, Little River: Adsalute 3:3, RBM Commerce:Adriatic 3:1; vodi RBM Commerce pred Lajšami.
Dnevi želja niso uspeli
V Škofj i loki so bile kvalifikacije za popolnitev državne lige v malem nogometu.
Velenjski klub Dnevi želja je trikrat izgubil in bo tudi v prihodnji sezoni nastopal v medobčinski ligi, v državni ligi pa bodo s celjskega področja nastopali igralci Juventusa iz Šentjurja. Igrali bodo samo v dvoranah, nogometaši prvih treh slovenskih lig pa nimajo pravice nastopa.
Turnir strank slovenske pomladi
Stranke slovenske pomladi so st; pred nedavnim v Škalah srečale v malem nogometu.
Rezultati: SDSS Velenje:SDSS Šmartno ob Paki 2:0, SDSS Šmartno ob Paki:SKD Šmartno ob Paki 2:1, SLS podružnica Velenje:SKD Šmartno ob Paki 1:0, SDSS Velenje.SLS podružnica velenje 2:1, SLS podružnica Velenje:SDSS Šmartno ob Paki 1:3, SDSS Velenje:SKD Šmartno ob Paki 5:4.
Končni vrstni red: l.SDSS Velenje, 2.SDSS Šmartno ob Paki, 3.SLS podružnica Velenje, 4.SKD Šmartno ob Paki.
Invalidski šport - Najboljši ribiči
Na državnem prvenstvu invalidov so uspešno nastopili tudi člani velenjskega društva. Med 14 tričlanskimi ekipami so bili najboljši, nastopili so Jože Hribernik, Zdenko Mikac in Marjan Pliberšek, med posamezniki pa je bil Mikac prav tako odličen tretji.
druga, dopolnjena izdaja
Alojzij Žibert POD MARIJINIM VARSTVOM
izid junija 1995
Knjiga je avtorjev pretresljiv opis usode prisilno mobiliziranega slovenskega fanta v redno nemško vojsko 1941 - 1945. Predgovor drugi, dopolnjeni izdaji spominov Alojzija 2iberta je napisal nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Naročite jo lahko po telefonu 064/223-111 ali s to naročilnico (knjigo bostf: do 30. junija 1995 prejeli po pošti):
NAROČILNICA
Naročam.......izvod(ov) knjige
"POD MARIJINIM VARSTVOM" po ceni 3.800 SIT, ki jo bom plačalfa)
-	v enem obroku 3.800 SIT
-	v dveh obrokih po 1.900 SIT (ustrezno obkroži!)
Ime in priimek:..........................................................................................
Ulica, hišna št., pošta:.............................................................................
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj, tel. 064/223-111, fax: 064/222-917
DEŽURSTVA
►<1 H H H K
VELEBLAGOVNICA VELENJE
V NAMI BREZ ŽREBANJA DO NAGRADE
Pri vsakem nakupu nad 3.000 SIT boste prejeli nagradni kupon. Vsak kupec, ki bo zbral 10,20 ali 30 kuponov, bo prejel nagrado brez žrebanja.
Za zbranih 10 kuponov boste nagrajeni z MAJICO
za zbranih 20 kuponov vas čaka 10 avdiokaset,
za zbranih 30 kuponov pa dobite jedilni pribot
Nakupi, ki nagrajujejo zvestobo brez žrebanja, so nakupi v pravi trgovini - v VELEBLAGOVNICI NAMA VELENJE.
Gradbeno industrijsko podjetje, p.o. Velenje, Prešernova 9a
PRODAJA STANOVANJ NA KREDIT
ROK PLAČILA 15 LET BREZ POLOGA
(obveznice stanovanjskega sklada Rs)
= kredit 22.800 DEM - mesečni obrok 200 DEM = kredit 45.600 DEM - mesečni obrok 400 DEM = kredit 228.000 DEM - mesečni obrok 2.000 DEM
Mesečni obrok je lahko do 50 % mesečnih prejemkov, možno sodelovanje soplačnikov!
Informacije:
GIP "VEGRAD" VELENJE
Prešernova 9/a Tel.: 063/855-933
063/851-470 (ga. Olga Ivanovič)
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 15. junija - dopoldan dr.Rus, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Urbane in dr. O.Renko
Petek, 16. junija-dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko
Soboto, 17. junija - dr.Rus in dr. Slavič
Nedeljo, 18. junija - dežurni dr. Rus in dr. Vrabič
Ponedeljek, 19. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Kramer, nočni dr. Slavič in dr. Kramer Zobozdravstvo: V nedeljo, 18. junija - dr. Zora Pavlovič-Koharovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zobozdravstva Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 16. junija do 23. junija - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 18. junija - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-277. Od 19. junija do 25. junija - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, tel.: 0609616-978.
d.&.o.
mtmmmmm m-jrogiivr
Spodnja Rečica 14, 63332 Rečica ob Savinji, tel. &fax.: 063/831 -810 tel.: 063/832-727 in 832-032
OKNA:
60x60
80X60
60X90
100X120
140X120
80X140
140X140
140X90
80X120
180X120

8.606,00 SIT 9.821,00 SIT 9.662,00 SIT 15.365,00 SIT 18.322,00 SIT 15.154,00 SIT 20.486,00 SIT 15.682,00 SIT 13.358,00 SIT 26.664,00 SIT
OKNA D K:
100X120 23.654,00 SIT 120X120	24.605,00 SIT
140X120 26.770,00 SIT 100X140 27.139,00 SIT
BALKONSKA VRATA:
80 X 220	24.341,00 SIT
80X210	23.813,00 SIT
140X220 46.253,00 SIT
STREŠNA OKNA:
65X112	25.710,00 SIT
74X112	27.390,00 SIT
85X112	28.490,00 SIT
64 X 80	23.780,00 SIT
CENE SO VELEPRODAJNE
POPUST 1 O %
Podjetje Vtis pričakuje vaš obisk in nakup! Na zalogi tudi ostale dimenzije iz programa Glin!
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 16. 6. ob 23. uri - Predpremiera!
NESMRTNO UUBUENA - biografija Režija: Bernard Rose Vloge: Gary Oldman, Isabella Ros-sellini,...
Sobota, 17.6. ob 21. uri Nedelja, 18. 6. ob 19. uri
IZBRUH - film katastrofe Režija: VVolfgang Petersen Vloge: Dustin Hoffman, Rene Rus-so, Morgan Freeman,...
Sobota, 17. 6. ob 23.30 uri - Predpremiera!
Nedelja, 18. 6. ob 10. url - Predpremiera!
BUTEC IN BUTEC - "nora" komedija
Režija: Peter Farrelly
Vloge: Jim Carrey, Jeff Daniels
Ponedeljek, 19.6. ob 20. uri
Torek, 20.6. ob 18. uri
I. Q. - komedija
Režija: Fred Schepisi
Vloge: Tim Robbins, Meg Ryan,
VValter Matthau...
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 16. 6. ob 20. uri
IZBRUH - film katastrofe Nedelja, 18. 6. ob 11. url - Predpremiera!
BUTEC IN BUTEC - "nora" komedija Sreda, 21. 6. ob 20. url
I. Q. - komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 18. 6. ob 20.30 uri
IZBRUH - film katastrofe Torek, 20. 6. ob 20. url
I. Q. - komedija
Naslednji filmi: ČAS DEKUŠTVA, ULIČNI BOJEVNIK, RAPA NUI, NESMRTNO UUBUENA. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko 853-574 Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnic!
KAIM0 IELEIJE
ČETRTEK, 15.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški na sveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 16.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Nedeljska eportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 5. junija do 11. junija 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-gS02/m3 zrak.
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
40-letnica gasilskega društva
V Škalah bomo zadnji teden tega meseca proslavili 40-letnico delovanja gasilskega društva. Za ta visoki jubilej bomo pripravili več prireditev.
Program: Petek, 23. junija, ob 16. uri postavljanje mlajev; sobota, 24. junija, ob 19. uri svečana seja Upravnega odbora društva s podelitvijo priznanj Gasilske zveze Slovenije, ob 21.30 uri kresovanje; nedelja, 25. junija, ob 14. uri družabno srečanje gasilk Gasilskih zvez Velenja, Žalca, Mozirja in Mislinjske doline, ob 17. uri razglasitev rezultatov srečanja, ob 17.30 uri sprejem gostov, ob 18. uri pričetek svečanosti ob 40. obletnici društva, dnevu gasilca Gasilske zveze Velenje in sprejem pionirskega praporja, ob 19. uri zabavna prireditev (Helena Blagne, Globus Band, Savinjskih sedem,...)
Naše praznovanje bo z vašo prisotnostjo še slovesnejše. Na pomoči
■ Predsednik GDŠkale Edi Upnik
J £ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: 50101 -654-41037.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok In družina._Hvalal
ZAHVALA
j	Jf Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka,
f /, A m*	brata in strica
RUDOLFA DREVA
iz Topolšice 1915 - 1995
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje. Iskrena hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku za
opravljen obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA KORENA
izGavc 6.9.1925-3.6.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob boleči igubi stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, Francu Korbarju za poslovilne besede ter moškemu zboru za odpete žalostinke. Posebna zahvala velja sosedom Drev in Razgoršek za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi kolektivom GIP Vegrad Mehanizacije in Gorenje Keramika.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
_OBVESCEVALEC

RODAJA KOKOŠI NESNIC za
ol ali nadaljno rejo, starih 9 esecev,prodajamo od 16. do I(l8.6. Žverk, Letuš 42 a.
NA RELACIJI VELENJE-SOSTANJ
imem sobo. Telefon 852-115 M8. do 15. ure.
LICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Hrastovec- Gorenje na ime VOJKO ZAJC. KOLO na 5 prestav prodam. Telefon 853-924.
PERZIJSKE MUCKE PRODAM. Telefon 853-925 popoldan. NOV SYNTESIZER YAMAHA PCR
27, prodam za 500 DEM. Telefon 892-006 popoldne ali 892-192. PODARIM 10 arov košnje. Telefon 885-625.
TEUCO SIVORUJAVO, staro 15 mesecev, prodam za nadaljno rejo. Telefon 852-032. LESTENEC IN ŠIVALNI STROJ SIN-GER, ugodno prodam. Telefon 471-497.
MALO RABLJEN MULTIKULTIVA-TOR GORENJE (motor Acme), novo prikolico in obračalnik, ugodno prodam. Telefon 89Š116.
MADŽARSKA - LENTI - REDNA LINIJA vsako soboto do preklica. Avtobus odpelje vsako soboto iz Šaleka ob 4.45, Gorica 4.50, Pošta 4.55, Tržnica 4.58, Rdeča dvorana 5.00 uri. Vozovnice dobite v AB Agenciji v Ljubljanski Nami Velenje.
MALI OGLASI
KOČIJO, skoraj novo, brez konjev prodam. Telefon 856-834. Viktor Jevšnik, Selo 14.
ZAPOSLIM VKV PEKA. OD
140.000 SIT. Telefon 720-630 zvečer.
KOMPRESOR 120 L, dvobatna glava, trofazni motor, prodam za 750 DEM. Telefon 720-172.
R-4, letnik 91, registriran do 3/96, dodatno opremljen, prodam za 6.300 DEM. Telefon 854-024. LOKAL V VELENJU, 29 m2, pritličje, parking, oddamo. Telefon 711-347.
NAJBOLJŠI JABOLČNIK v Šaleški dolini in mlado kravo, prodam. Telefon 857-679.
MOTOR APN 4 Tomos in parcelo na Konovem, prodam. Telefon 857-291.
HLADILNIK 120 L, rabljen 6 mesecev, prodam za 300 dem in pralni stroj Gorenje za 300 dem. Telefon
851-776	Štefan.
TRI TELICE SIVKE, 15 mes., 6 mes., 9 mes., prodam. Telefon
852-032.
MARIJA SPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo 18.6. od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši jiesnice, stare 6 mesecev, v Šaleku pri Cerkvi. Telefon 0602-61-202.
KOŠNJO NUDIMO BREZPLAČNO.
Interesenti pokličite 858-449. V VELIKI PIREŠCI PRODAM 6 let
staro hišo za 100.000 DEM. Telefon 728-022, popoldan. BIKCA težkega 120 kg prodam, ali menjam za bikca od 300 do 400 kg. Telefon 893-251 popoldan.
OTROŠKO KOLO BMX prodam. Telefon 854-160. TELICO BREJO 6 MESECEV, prodam. Telefon 701-261. ELEKTROMOTOR 18,5 KV 960 vrtljajev, prodam. Telefon 882-841.
ZAPOSLIMO FANTA-prodajal-
ca. Telefon 855-746 SUPER-MARKET TUŠ Velenje.
ŽAREK d.o.o., Janka Vrabiča 10 a_, Velenje, omogoča NAJCENEJŠO pot do avtomobila - novega ali starega. SUPER KREDITI - NIZKI OBROKI! Telefon 063-856-537 ali 856-286.
KAVČ, DVA FOTELJA in tabure prodam. Telefon 851-134 popoldan. ŠOFER s C in E kategorijo z mednarodnimi izkušnjami išče delo. Telefon 882-811.
NOV DALJINSKI TELEFON PANASONIC prodam za 14.500 sit. Telefon 850-552.
R-4, letnik 85, 81.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-632.
BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno, prodam za 32.000 sit. Telefon 892-263 zvečer. BTV GORENJE, prodam. Telefon 854-181 int. 239 ali 858-810. KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom, oddamo v najem za 5 let. Telefon 0609-624-775.
PORSCHE 924 TARGA letnik 78, reg. do 96/4 prodam ali menjam. Telefon 893-317.
V	VELENJU PRODAM zazidalno parcelo in dvosobno stanovanje. Tel. 856-899.
V	VELENJU KUPIM GARSONJERO. Telefon 856-899.
NOVO, ŠE ZAPAKIRANO SPALNICO FATIMA, zelo ugodno prodam. Telefon 853-084. KUHINJSKO MIZO, ORANŽNO PRODAM. Telefon 853-084. RENAULT 18 TLS, letnik 83, ka-ramboliran, prodam. Cean po dogovoru. Telefon 853-717. AVDI 60, letnik 73, prodam. Telefon 853-717.
REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO samsko dekle za strežbo. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 831-368.
OBNOVLJEN PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Telefon 850-781.
POGREBNA SLUŽBA /% CVETLIČARNA MORMA D.O.O.
PARIŽUIE 1 1 / C 6331 4 Braslovče
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO O NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH!
Hi": ' "

Tel. &Fax: 720-003, 720-660
-	kompletne pogrebne storitve
-	izdelava vencev in ostalih cvetličnih aranžmajev ter dostava na dom
-	ureditev dokumentov
-	odštejemo pogrebnino
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
Sporočamo žalostno vest, daje umrla draga žena in mamica
D JU JA BABIC
6.5.1955-13.6.1995
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
•«•■«.«<*•«••«•.■>■«■
Poroke: Alojz Podhraški, Celje, Pu-cova ul.št.2 in Suzana Mlakar, Celje, Pucova ul.št. 12; Jože Hostnik, Podkraj št. 3 in Doroteja Videmšek, Prelska c.št.l; Roman Tamše, Velenje, Šaleška c.št. 2/d in Mateja Todorovič, Črnova št. 35/a.
Smrti: Rudolf Drev, roj. 1915, Topolšica št. 87; Ljudmila Nanut, roj. 1929, Brdo št. 10; Ivana Škrlin, roj.
1925, Laze št. 16/g; Ljudmila Debelak, roj. 1914, Topole št. 47; Jožef Pahole, roj. 1918, Slovenske Konjice, Škalska c.št. 14; Gio Bata Tolazzi, roj. 1914, Gorenje št. 7; Frančišek Slapernik, roj. 1928, Zavrh nad Dobrno št. 5; Antonija Meh, roj. 1915, Velenje, Cesta talcev št. 8; Matilda Simčič, roj. 1907, Velenje, Kidričeva c.št. 23; Ferdinand Romih, roj. 1941, Breg št. 28;
Angela Ocepek, roj. 1905, Šmartno ob Paki.
Občina Žalec
lasmtinsi
t 3 i 1 K 1 I
Poroke: Primož Lupša, Polzela in Jasna Fale, Polzela; Marjan Jelen, Galicija in Stanislava Reher, Galicija; Tomaž Umbreht, Andraž nad Polzelo in Alenka Pižorn, Dobrič.
Smrti: Irena Zaje, stara 8 let, učenka, Založe št. 41.
Žalujoči: mož Vaso, hčerka Branislava in ostali sorodniki
Prišla pomlad je v
deželo,
se vsak življenja veseli, pred letom dni še poln življenja,
načrte nove si koval, še slutil nisi, da ob letu, za vedno tiho boš zaspal.
Nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen,
ker tebe več med nami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, sina in
brata
ALOJZA BEZJAKA
9.6.1949 - 2.6.1995 iz Plešivca
se iskreno zahvaljujemo v bolnišnici Slovenj Gradec dr. Purovi, dr. Košutovi za požrtvovalno, vendar tako brezupno zdravljenje njegove krute bolezni. Zdravniku, ki bi si ga lahko želel vsak bolnik je ime dr. Slavič iz Zdravstvenega doma Velenje. Lepa
vam hvala za vsakodnevne obiske, pomoč in vzpodbudne besede, ki so Lojzetu pomagale, da nikoli ni izgubil upanja v življenje. Hvala prijateljici Idi Štumpfel za lajšanje bolečin. Bog plačaj pa bi želela reči prijatelju in duhovniku Lojzetu za
poslovilne besede in opravljen obred. Lepa hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem RLV Velenje, ki ste nam
v teh težkih trerenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje in svečke, ki mu ne bodo nikoli ugasnile.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI.
Ni'smrt tisto kar nas loči
in življenje ni kar dnižinas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice, sestre
in tete
ANTONIJE MEH
roj. Špital 1915-1995
se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gospodu župniku Kužniku iz Velenja, gospodu kanoniku Zorku, gospodu dr. Ivanu Kralju za dolgoletno zdravljenje. Hvala govornikoma gospe Tei Devic in gospodu Ivu Gorograncu za ganljive besede slovesa in pevcem. Hvala za izrečena sožalja, za žalne brzojavke, darovano cvetje in svete maše. Enako zahvalo izrekamo družinam Drobež, Buršič, Rožič in Matjaž ter sosedom Mariji Lešnik in Otu Kampušu za izkazano pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mož Jakob, sin Branko z družino in ostalo sorodstvo.
Mama, nasmej se v roži,
v ptičkah mizapoj in me poljubi v zlatem žarku sonca. Vezi med nama nikdar nebo konca, saj nosim v sebi tvojo kri s seboj. _ (Severin Šali)
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, tašče in stare mame
ANTONIJE MEH
rojene Špital 1915-1995
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, darovalcem cvetje in vsem, ki ste jo čuteče pospremili k poslednjemu počitku ter z nami sočustvovali.
Žalujoči: hči Milena z možem Jožetom in sinom Sebastijanom.
E35&
CAS
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje 5t. 23/26-92 je "Nas Cas" uvrščen med proizvode informativnega znaCaja iz 13. toCke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: tliš III ■ I J* f I in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

"
_
_
_

REKLI SO
Dr. Franc Žerdin, predsednik organizacijskega odbora:
"Navdušen sem nad dvodnevnim dogajanjem. Uspeh naših reprezentanc je najlepša nagrada vsem, ki smo uresničevali ta projekt. Bil je eden največjih, kar smo jih imeli doslej Velenju. Toda v atletiki imamo čudovito, izkušeno in že utečeno ekipo, ki zna takšnim zahtevnim projektom resnično dobro streči. Žrtvovali so ogromno časa in menim, da lahko tudi v njihovem imenu rečem, da nam tega časa ni žal. Voditi takšno ekipo je bilo pravo zadovoljstvo.
Veliko nam pomeni, da so gledalci oba dneva napolnili to našo novo tribuno in čudo-
vito vzpodbujali slovenski reprezentanci, pa tudi vse druge. Veseli smo, da si je tekmovanje ogledal tudi predsednik države Milan Kučan.
Prepričan sem, da bodo vsi pomnili naše mesto po lepi prireditvi in dobri organizaciji.
Skratka, dokazali smo, da smo organizacijsko in tekmovalno sposobni nuditi usluge tudi najbolj zahtevnim atletinjam in atletom."
Marko Rozman, velik poznavalec atletike:
"To je bila ena najlepših prireditev, kar smo jih imeli doslej v Sloveniji. Ne vem, katera bi se lahko še primerjala z njo!? Lepo je, da je Velenje z lepim prenovljenim objektom dobilo njeno organizacijo. Obe naši reprezentanci sta dosegli odlične rezultate, obe sta zmagali, obe sta v prvi ligi in to je pravzapr-
av za slovensko atletiko po osamosvojitvi največji uspeh, prirediteljem pa velika nagrada za ogromen trud in dobro organizacijo."
Janez Aljančič, predsednik AZS:
"Tekmovanje je pokazalo pozitivne trende v slovenski atletiki na več področjih: že to, da je Velenje dobilo takšen objekt, ki se je izkazal, kot se je, je zelo veliko. Mislim, da je to eden najlepših v Sloveniji. Naslednja stvar je odlična organizacija, saj ni bilo nobenih težav. Tudi ocene drugih predsednikov zvez in vodij ostalih ekip so bile v su-perlativih. Če omenim samo to, da je bila zadnja disciplina drugega - torej zadnjega dne, do minute točna, veliko pove. Tudj vreme nam je vendarle bilo naklonjeno. Po kar grozečih dop-oldnevih se je pravočasno zjas-
nilo. Gledalci si sploh zaslužijo posebno pohvalo. Z velikim obiskom ob slabih vremenskih izgledih niso razočarali. Nasprotno! Znova smo se prepričali, da Velenjčani dobro poznajo a-tletiko in jo imajo radi. Ob vsem tem pa velika uspeha obeh naših reprezentanc! Uvrstitev deklet je bila v bistvu znana že na začetku tekmovanja, fantje pa so pravzaprav presenetili.
Zahvaljujem se vsem Ve-lenjčanom, organizatorjem, drugim atletskim delavcem in sploh vsem, ki so stali za to zahtevno prireditvijo, pa jih ni bilo ne videti ne slišati, ampak brez njih tudi ne bi bilo šlo.!"
■ vos
Velenje je dva dni živelo z Brunom Zaulijem"
Najlepša atletska prireditev doslej
Tekmovalci so "dvignili" tudi predsednika države
Brigita niti trenutka ni Imela miru pred najmlajšimi
ljubitelji atletike
"Ko sem prišel po letu dni na velenjski stadion, ga skoraj nisem prepoznal. Te krasne naprave, prekrasna tribuna, občinstvo...
Redki naši atleti imajo možnost nastopati pred tolikšnim številom gledalcev; le Brigita, Britta, včasih še Miro (Kocuvan), pa je naštevanja konec. Velenjski gledalci so resnično čudoviti; zato je atlete in atletinje tako neslo, zato toliko osebnih rekordov. Prezadovoljni smo; to je gotovo eden velikih ekipnih uspehov slovenskega športa, ne samo atletike."
Te besede je izrekel direktor slovenskih reprezentanc Milan Lorenci takoj po razburljivem moškem štafetnem teku (4 x 400 m), v katerem so slovenski atleti potrdili zmago in uvrstitev v prvo ligo, Turki pa, ki so pred zadnjo disciplino skupaj s Hrvati tri točke zaostajali za našo reprezentanco, presenetljivo še (najmanj) za leto dni zadržali Hrvate v drugi ligi.
Velenje je v soboto in nedeljo resnično dihalo za atletiko, ko je gostilo osem državnih reprezentanc na atletskem pokalu Bruno Zauli.
Videli smo izvrstno atletsko predstavo, in ko so se v nedeljo zvečer atleti z vodstvi reprezentanc zbrali na slovesni razglasitvi v Beli dvorani, je vse prevevalo zadovoljstvo in navdušenje, kajti velenjska prireditev je resnično imenitno uspela po zaslugi številnih atletskih zanesenjakov, po zaslugi zavzetega dela organizacijskega odbora na čelu z dr. Francem Žerdinom in dušo tekmovanja Martinom Štaj-nerjem. Najvišjo oceno si zaslužijo gledalci, ljubitelji atletike. V obeh dneh jih je bilo najmanj po dva tisoč in vztrajali so vse do zadnje discipline. Vse, pa naj so bili domači ali tuji, so ves čas njihovih nastopov srčno bodrili, zato niso bili redki primeri, ko so
Navdušenje
Med vsemi je vsekakor najbolj zablestela bronasta z evropskega prvenstva Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami z drugim letošnjim najboljšim izidom na svetu (12,86), kar je bil pravi biser prireditve. Pomembno hitrost je prispevala tudi k zmagi štafete 4x100 metrov. Izjemen je bil mladi Gregor Cankar, saj je kar dvakrat preskočil 8 metrov in se z 817 cm tudi približal letošnjim najboljšim izidom na svetu. Te daljave si sicer ne bo zapisal kot osebni rekord zaradi malenkosti premočnega vetra. Je pa vseeno odšel z rekordom iz Velenja, saj je pred tem tudi prebil magično mejo osmih metrov - 803 cm.
Navdušila je Renata Strašek, ki je postavila nov državni rekord v metu kopja in za dober meter izboljšala dvojo dosedanjo rekordno znamko, kar je tudi med boljšimi letošnjimi dosežki na svetu. Izvrstni so bili tudi dru-
gi naši atleti, kar kaže tudi končni vrstni red oziroma prepričljiva zmaga deklet, pa nepričakovano prepričljiva zmaga fantov, ki so pred Velenjem vendarle samo upali na uvrstitev v prvo ligo.
K skupnemu uspehu pa so prispevali tudi domači atleti in atletinje Jolanda Steblovnik s 3.mestom na 800 in 2.na 1.500 metrov, Janko Podgoršek z zmago v teku na 3.000 metrov z zaprekami, Bekim Bahtiri z 2.mestom na 1.500 in 4.na 5.000 metrov ter Izudin Hrapič s 6.mestom na 10.000 metrov.
Zadovoljni so bili gotovo tudi v drugih reprezentancah, saj so mnogi atleti zboljšali osebne rekorde, tudi nekaj državnih, v večini disciplin pa popravili rekorde velenjskega stadiona.
In če se še enkrat vrnemo k slovesnemu zaključku te največje atletske prireditve v državi: potrdili so staro ugotovitev, da pesem ne pozna meja. Slovesno in veselo zaključno
se po končanem nastopu tekmovalci oziroma tekmovalke obrnili proti tribuni in se s pok-lonom zahvalili za bučno navijanje. Posebej so bili vsi veseli, da je v nedeljo popoldne za nekaj časa na to veliko prireditev prišel tudi predsednik države Milan Kučan.
Blesteč organizacijski uspeh so z zmagama dopolnili slovenski atleti in atletinje, izkazali so se z nekaterimi imenitnimi nastopi in dosežki, celo svetovne vrednosti in si zagotovili nastop v prvi evropski ligi.
Jolanda Steblovnik prvi dan s tretjim mestom na 80D metrov ni bila posebej zadovoljna, drugi dan v teku na 1.500 metrov (prva z desne) pa je z drugim izpolnili
svoje želje in pričakovanji
srečanje ter druženje ob petju in plesu je potrdilo, da je zmagala kraljica športa; dodati pa je treba še nekaj - vse to je potrditev, da Velenje potrebuje
takšne prireditve in da si jih ljudje želijo.
ms. Vovk 1
- -L
Na slovesni razglasitvi rezultatov je dr.Franc Žerdin skupaj s predsednikom AZS Janezom Aljančičem podelil lepe pokale vsem reprezentancam, prireditelj pa je
najboljšim izročil tudi lepe spominske