NetSlo ’24 VIII. srečanje raziskovalcev s področja analize omrežij Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko 25. januar 2024 VIII. srečanje raziskovalcev s področja analize omrežij NetSlo ’24 Zbornik prispevkov Ljubljana, 25. januarja 2024 VIII. srečanje raziskovalcev s področja analize omrežij (NetSlo ’24) Zbornik prispevkov Uredili Ljupčo Todorovski, Andrej Kastrin, Zoran Levnajić Izdal in založil Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Ljubljana, 2024 Elektronski vir PDF Način dostopa https://netslo.mf.uni-lj.si/netslo24zbornik.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 182617347 ISBN 978-961-267-261-4 (PDF) Predgovor 25. januarja 2024 bo na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani (UL) potekalo tradicionalno, letos že osmo, Srečanje raziskovalcev s področja analize omrežij. Analiza omrežij, pogosto označena tudi kot znanost 21. stoletja, je vsebinsko močno razvejano in izrazito transdisciplinarno področje raziskovanja. V preteklem stoletju je analiza omrežij botrovala nekaterim paradi-gmatskim miselnim preskokom v proučevanju kompleksnih socialnih sistemov. Kasneje je mdr. omogočila razumevanje zgradbe in mehanizmov delovanja svetovnega spleta. Danes analiza omrežij utira nova spoznanja v vedah o živem in je takorekoč pospeševalnik razvoja njihovega védenja. Prvo srečanje, takrat še pod imenom Mreženje slovenskih netvor-kašev, je potekalo leta 2015 na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Kasneje se je srečanje preimenovalo v NetSlo, po zgledu znamenitih NetSci konferenc. Letošnji dogodek bo potekal v soorganizaciji Oddelka za matematiko na FMF UL, Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti UL ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Finančno je dogodek podprla tudi Fakulteta za družbene vede UL. Nova znanstvena spoznanja bo predstavilo pet vrhunskih raziskovalcev, ki tako ali drugače krojijo smernice razvoja v analizi omrežij. Zaključek bo potekal tradicionalno, z neformalnim druženjem in večerjo pod Rožnikom. Lepo vabljeni! Ljupčo Todorovski Andrej Kastrin Zoran Levnajić iv Program 13:30–14:00 Prihod udeležencev 14:00–14:10 Nagovor organizatorja 14:10–14:50 G. Repovš Študij kognicije kot študij možganskih omrežij 14:50–15:30 S. Klavžar Koncepti vidnosti v teoriji grafov 15:30–16:10 L. Kronegger Družbeni mehanizmi in znanstvena omrežja 16:10–16:55 Odmor 16:55–17:35 B. Rodič Širjenje lažnih novic v socialnih omrežjih 17:35–18:15 M. Karsai Socioeconomic networks, segregation patterns and their dynamics 19:00– Večerja v Gostilni Čad 1 Povzetki pripevkov Študij kognicije kot študij možganskih omrežij Prof. dr. Grega Repovš Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Povzetek Z razvojem kognitivne nevropsihologije in funkcijskega slikanja možganov se je študij kognitivnih procesov v največji meri osredotočal na “paranje kognicije po njenih šivih” s prepoznavanjem posamičnih kognitivnih modulov in njihove lokalizacije v možga-nih. Z uspehi konekcionističnega modeliranja in vzponom študija funkcijske konektivnosti, pa se je študij kognicije v vse večji meri usmeril na preučevanje omrežij, tako na stopnji posamičnih lokal-nih vezij ter njihove vloge v reprezentaciji in procesiranju informacij kot na stopnjih možganskih omrežij, ki omogočajo integrirano delovanje možganov. V okviru predavanja bomo pregledali nekatere mejnike in novejše smeri preučevanja možganskih omrežij z namenom razumevanja delovanja kognicije v zdravju in bole-zni. 3 Koncepti vidnosti v teoriji grafov Prof. dr. Sandi Klavžar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko; Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Povzetek Na področju računalništva se je nedavno pojavila potreba po raz-iskovanju koncepta vidnosti v teoriji grafov. Ustrezne koncepte lahko opišemo na naslednji način. Naj bodo podani graf G = (V (G), E(G)), množica vozlišč X ⊆ V (G) in vozlišči x, y ∈ V (G). Vozlišči x in y sta X-textitvidni, če obstaja najkrajša x, y-pot, katere notranja vozlišča ne pripadajo X. Nadalje pravimo, da je množica X • množica vzajemne vidnosti, če sta X-vidni vsaki vozlišči iz X; • množica zunanje vzajemne vidnosti, če sta X-vidni vsaki vozli- šči iz X in sta X-vidni vsaki vozlišči x in y, kjer je x ∈ X in y ∈ X; • množica dualne vzajemne vidnosti, če sta X-vidni vsaki vozlišči iz X in sta X-vidni vsaki vozlišči iz X; • množica celotne vzajemne vidnosti, če sta X-vidni vsaki vozlišči iz V (G). V tem predavanju bomo predstavili te koncepte in nekatere rezultate o njih. Osnovni problem je poiskati največjo možno množico (zunanje/dualne/celotne) vzajemne vidnosti. Posebno pozornost bomo namenili Hammingovim grafom, saj problemi na njih pri-vedejo do nepričakovanih povezav z nekaterimi klasičnimi matematičnimi problemi in koncepti. 4 Družbeni mehanizmi in znanstvena omrežja Doc. dr. Luka Kronegger Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Povzetek Ko govorimo o analizi socialnih omrežij, se pogosto ukvarjamo z merjenjem in opisovanjem strukturnih lastnosti izmerjenih omre- žij in enot, ki ta omrežja gradijo. Če enote v omrežju predstavljajo raziskovalci in povezave med njimi defniramo na podlagi nekako izmerjenega sodelovanja, se moramo zavedati, da izmerjena struk-tura ni nastala v trenutku, ampak je posledica zapletenga procesa, v katerem so se posamezniki spoznavali skozi čas, postopoma krepili oziroma sklepali vezi, nekatere vezi so verjetno med tem tudi prekinili. To je proces, ki ga vodijo osebnostne lastnosti oz. preference posameznikov in okolje, v katerem se proces dogaja. Stohastično modeliranje dinamike delovanja posameznikov v om-režjih (Snijders, 2017) omogoča iskanje probabilističnih odgovorov na vprašanja o vplivih različnih dejavnikov, ki usmerjejo razvolj omrežja v času. Rezultate modeliranja (ocene parametrov) inter-pretiramo kot družbene mehanizme. V kontekstu proučevanja sistema znanosti se ukvarjamo z interak-cijo, omrežji sodelovanj ter omrežjem znanj in idej, ki predstavljajo kognitivno plast znanstvenega sistema. 5 Širjenje lažnih novic v socialnih omrežjih Izr. prof. dr. Blaž Rodič Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu Povzetek Krize v človeški družbi spremlja načrtno in nenačrtno širjenje lažnih novic že od časa starega Egipta. Vendar pa je širjenje lažnih novic s prevlado spletnih socialnih omrežij dobilo povsem nove dimenzije. Po mnenju Svetovnega gospodarskega foruma lažne novice predstavljajo eno glavnih groženj človeški družbi. Obseg in hitrost delitve lažnih novic in dezinformacij v današnjem svetu močno negativno vpliva na demokratične procese. V prispevku predstavimo pregled novejših raziskav s področja širjenja lažnih novic v socialnih omrežjih, pri čemer se bomo osredotočili na večje svetovne krize v nedavnem času, kot so volitve v ZDA, epidemija Covid-19 in vojna v Ukrajini, predstavimo rezultate tekočega razi-skovalnega projekta na tem področju, in možnosti za sodelovanje na projektu. 6 Socioeconomic networks, segregation patterns and their dynamics Assoc. Prof. Márton Karsai, Ph.D. Central European University, Department of network and data science, Vienna, Austria; Alfréd Rényi Institute of mathematics, National laboratory of health security, Budapest, Hungary Abstract / Povzetek The uneven distribution of individual economic capacities are among the main forces, which shape modern societies and argu-ably bias the emerging behavioural patterns of people reflected by their social network and mobility patterns. However, the ob-servation of socioeconomic networks is a major challenge as it requires the combination of behavioural and socioeconomic data at the individual level. In this talk first we will discuss a set of re-sults aiming to infer the socioeconomic status of people and their effects in inducing segregation patterns in social and mobility networks. While these segregation patterns evolve gradually, yet they can change abruptly in response to external shocks. The re-cent Covid-19 pandemic induced several such interruptions, with consequences that could be followed from human dynamical data. Building on mobile phone call and mobility datasets of the same population, we will demonstrate how lockdown interventions lead to the re-organization of socioeconomic network segregation patterns. We will find that not all socioeconomic groups could adapt equally to the emergency situation, suggesting socioeconomic status as an important determinant of people’s capacity to reflect to global emergencies. 7 Donatorji 8 Organizacijski Ljupčo Todorovski • Univerza v Ljubljani odbor Andrej Kastrin • Univerza v Ljubljani Zoran Levnajić • Fakulteta za informacijske študije 9 https://netslo.mf.uni-lj.si 1