— 235 — Novičar iz slovanskih krajev. Iz Vipavske doline 17. julia. Vreme se letos čudno vede. Ko se iz druzih krajev od dežja in celo toče sliši, pripeka pri nas vedno sila vročina. J)ežja že 4 tedne nismo imeli, in kakor hitro se megle Covnu in Nanosu bližajo, privihra naglo borja, in v malih trenut-jih vse razpodi. Solnce pripeka podnevi, da hoče vse sožgati; vendar so noči hladne, tako da tudi rosa pada, kar tukaj ni navadno; še nobeno poletje nisim tukaj toliko rose vidil, kakor letos. To je uzrok, da poljski pridelki niso še suše in vročine popolnoma poginili. Pomladi smo se dobre in bogate letine nadjali, vendar bo le pičla. Sočivja so opešale suše, posebno fižola se ne bo še za seme pridelalo; tudi turšica, tukaj poglavitno žito, je zavolj suše in vročine v rasti zastala in malo klasja kaže. Od sadja smo imeli češinj in marelic dovelj, hrušik in jabelk jemalo; perve smokve^cvet- — 236 — uice", se zavoljo suše na drevesih suše in odpadajo. Sena je bilo srednje; pšenica in ječmen sta se dobro obnesla, tode ju tukaj malo sejejo. Breskve lepo kažejo, in tudi vinska terta nam letos veliko sladkima vina obeta, pa ji že neki sovražnik iz zahoda proti; sliši se namreč LBog daj! da bi res ne bilo}, da se je plesnoba na ter-tih že pri Čer ni ca h pokazala. Vendar je vinska cena zadnji čas močno padla; ko se je še pred enim mescam kvinč srednjima vina (60 bokalov) po 13 in celo po 14 gold. plačevalo, se zdaj veliko boljši kaplica po 11 gold«. in se ceneji dobi, ker je vina tukaj še dovelj, in se tudi o kacih dveh mescih že novo pričakuje. Zvedeni vino-redniki pravijo, da se bo v 14. dneh že mehka jagoda našla. V broji 322. časopisa Dunajskima „Wandereru smo brali, da bojo bregove ob Savi na Koroškim (!!) popravljali. Bes te plentaj! da še izobraženi pisavci tako imenovanih wveliciha časopisov tako malo vednosti v zem-ljopisji imajo, da ne vejo, kje Sava, nar veči reka zaDonavo n a A u s t r i a n s k i m teče, kar vendar vsaki učenec perve latinske šole ve, ali bi saj vediti moral. Iz Loike doline 18. julia. Ko sim ravno v Novicah od velike nesreče bral, ktero je toča 6. dan tega mesca tudi v naši fari poleg Loža naredila, se spom-nem vraž, ktere so še med mnogimi prebivavci naše fare. Ce toča polje potolče , pravijo nekteri babjoverci, da so duhovni tega krivi, ker nočejo toče ;?panatiu. Nevednost take ljudi tako delječ pripravi, da se še clo čez duhovne gospode huuujejo, in jih obrekujejo, ako se primeri, da se je kaka nesreča po toči zgodila. Žalostno je, da ljudje sedanji čas še v takitamoti žive. Kaj je vzrok tega? Starši in drugi bedaki in sleparji že dostikrat otrokam take neumnosti pripovedujejo, kar se jim tako vkorenini, da potem vsako podučenje brez prida ostane. Živa potreba je tedaj , da bi se že otroci v ljudskih šolah nar a v oslovskih reči podučevali, da bi ve-dili: odkod da toča pride in kako se naredi, da bi potem odrašeni tacih praznih ver obvarovani bili, ktere dostikrat poštene, pravične in pobožne ljudi ob dobro ime, čast in spoštovanje pripravijo. D—n. Iz Ljubljane. V „Graškim časniku" smo brali unidan številopis ljudskih šol na Krajnskim, iz kteriga zvemo , da v letu 1851 je bilo na Krajnskim 7 glavnih ljudskih šol (v Ljubljani, Idrii, Novimmestu, Kamniku, Postojni, Krajnji in Loki), 94 nižjih ljudskih šol in 4 dekliških , ktere se po učilnim jeziku zamorejo razdeliti v 11 nemških, 61 slovenskih, 33 pa nemško-slovenskih. Iz 1678 vasi so otroci v šolo hodili, iz 1721 vasi pa ne; po celim Krajnskim se je štelo 57.629 za šolo v godnih otrok, izmed kterih jih je pa le 12.296 v šolo hodilo, tedaj jih 45.333 brez šolskiga poduka ostalo. Slišati, da tolikšno število otrok brez šolske izreje ostane, je zares grozno žalostno; v ti žalosti nas le to tolaži, da vemo, da veliko odrašenih v nedeljske šole hodi, ki niso imenovanim šolam prištete , in da so v več krajih tudi ob delavnikih šole, ktere niso vverstene imenovanim redovnim šolam, v kterih iz čisto proste volje za šolstvo vneti duhovni gospodje — slava jim — otroke obojniga spola učc, in se brez vsiga plačila in brez da bi se svet za to vedil, trudijo za povzdigo ljudske omike, ktera je krepka podlaga praviga blagostanja vsacimu narodu. Naj bi se kmalo te tihe šole povzdignile v očitne redovne v ktere bi hodili vsi otroci, ki so po postavi zavezani, v šolo hoditi, in veselo se bo kmalo razodel velik prid šolskiga poduka v mnogih zadevah in gotovo tudi pred sodnicami, ktere nam dokazujejo, da v e- čidel hudodelnikov na Krajnskim je po številu tacih, ki ne znajo ne brati ne pisati. Kjer pa številke govore , ne velja noben če še tako zvit zagovor; take številke so železne priče: kako potrebno je, tudi glede na obnašanje človeka, šolsko podučenje.