Ginsilc Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega ckraja 'EDNl«no Ih UPRAVA nuj »'RtSlRNO\A > - IhLtFON ^Ttv i5ft CEKUVNI RAČUN P((> SAROONi BAN Ri r'UL)RU2NICA CTUj $TEV o4j I^U« VRi!jUJ» UREDNIŠKI ODBOR - ODOOVORNi UREDNIK VRABi j02B ROKOPISO^ M- VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA L£1NA NAROČNINA MO DIN. POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 125 DIN Štev. 45 — Leto VII. PTUJ, 13. novembra 1954 PoStnIna plafana v gotovini Cena din 10.— Zadnje dni po svetu ZAPLET OKROG POSARJA Optimizmu, ki je sledil pa- riškim m londonskim sporazu- mom, ki naj poleg drugega slu- žijo kot osnova l)oljšim odnosom med hiancijo in Zahodno Nemči- jo, je po nekaj dneii sledila ka- kor hladna prha vest iz Nemčije, da opozicija v tej državi ne so- glaša s sprejetimi sklepi To je sicer bilo že pred sprejetjem teh sklepov znano, vendar ni nikdo pričakoval da bo reakcija nanje tako močno. Seveda gre v prvt vr- stj za vprašanje Pnsarja, katerega evropeizncna nikakor ne gre v ra^un nemškim socialnim demo- kratom, a'i ki vsaj na tem vpra- šanju skušajo oii nacionalno vi- soko zavednam nem^kf^m naiodu pridobiti čimveč za^lombe Tako se je zgodilo, da zahod- tionem^ki predsednik Adenaiier s pc.riškimi in londonskimi skle- pi skoraj ne upa pred parlament. Iz zahodnonemške prestolnice pa so vedno glasnejši glasovi o po- trebi revizije ali vsai konkretne- ga tolmačenja posarskega spora- zuma. V Parizu pa, seveda o tem nočejf) ničosar slišati. Teko zapht okrog posarskega vprašanja ogroža sploh celoten spnra^um, ki so ga napravili na zahodu zaradi notranje konso- lidacije in uslvaritv^ učinkovite obrcm.bne organizacije. KONG^?^^ FR /% NrOSKIH SOCATJSTOV Kot smo videlj zgoraj, je po' sarski sporazum sprožal v Nemčiji ostro negodovanje. Obratno s'i- ko pa kaže opozicija irancoske vlade — socialistična stranka — ki prav te dni na svojem kongre- su obravnava dosežene sporazu- me. Ti so bili v Franciji Indi s rfrani opozicije ugodno sprejeti. Položaj je torej popolnoma nasproten, kakor je bil pred na- meravanim sporazumom o Evrop- Fki obrambni skupnosti, ko so imeli glavne pomisleke glede nemške oborožitve Francozi, in se Tedaj pojavljajo pomisleki v Nemčiji ne proti obrambni orga- nizaciji (torej proti nemškj obo- rožitvi) pač pa tembolj proti po- ^arskemu sporazumu. ATOMP;KA ENERGIJA PHED OZN Atomska energija, ki ni samo sfv^r, ki bo v bodočnosti člo- veštva odigrala odločilno vlogo kot izvor delovne energije, tem- več tudi kot iaktor neprecenljive vrednosti v pogledu zdravitva in n?e ekonom- skih instrumentov. Dohodki v prvih devetih me- secih so omogočili prispevek re- publiki 24,593.000 din. t. J. 5 »/o skupnih tekočih dohodkov okra- ja, kljub temu pa ostane okra- ju, vštevši občine, 43,588 000 d'n presežka dohodkov nad predvi- denim doliodkom. Približno po- lovico teh sred.stev bo porablje- nih za družbeni plan LOMO Ptuj, 75 "'o v proračun OLO in 25 "'o v investicijski sklad OLO Ptuj. Okraju bo dana možnost dajanja posojil za po.speševanje proizvodnje in druge gospodar- ske dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije V razpravi o povečanem ob- segu proizvodnje in o porastu cen je prvi diskutiral tov Mirko Ogorelec, ki je utemeljeval svo- ja zapažanja okrog destimula- tivnosti sedanjega plnčnega si- stema, okrog pojava 60 "'o plač delavcev in nameščencev neka- terih podjetij, garancije LOMO Ptuj za izrlač'lo teh plač in ak- cije za zniževanje cen Vse je zelo zanimalo, kako si tolma- čijo odborniki OLO Ptuj porast cen, ker se o tem povsod raz- pravlja in se tudi povsod išče- jo možnosti odprave vsega, kar zavira nas gospodarski si'=tem. V razpravi o cenah se je oglasila tudi tov. Julka Kanclerjeva, ki ugotavlja, da se pri cenah pre- malo upoštevajo Želje in plačil- na zmogljivost potroShikov In njihov standard, ki močno trpi ravno gltde na visoke cene in- dustrijskih proizvodov Poslanec tov Stane Bizjak in odbornik tov, Jere sta govorila o težavah v gradbeništvu in v tekstilni industriji, ki kažejo na razvoj in porast cen Na vse te disku- sije pa je odgovoril poslanec tov Jože Tramšek. ki je pouda- ril, da je le treba upoštevati, da naša proizvodna zmogljivost ra- ste, da še gradimo našo indu- strijo, da še ima naš plačilni sistem hibe, vendar drži, da je bilo letos premalo prepričeva- nja v zvezi z dviganjem pro- duktivnosti ter premalo moral- nega pritiska celotne naSe drvižbe na po.ssDodarstven'k- me- nijo, da bi bilo treba tudi v (Nadaljevanje na 3 strani) 21. fieieimbia na s'aiiics'^@ o!vcirite¥ Tovarne K lektive in prebivalce iz ptujskega okraja vabimo,da se udeležijo slavnostne otvoritve tovarne glini- ce in aluminija, ki bo 21. novembra t. I. ob 10,30. Kolektiv Tovarne glinice in aluminija Kidriuevo Stran 2 Plui, 13. novembra 1954 Občina Gorisnica kot središče bodoče komune? Naši najvifiji državni voditelji kot tov Kardelj in drugi so že mnogo pisala in razpravljali v našem dnevnem časopisju o ko- munah Sosednji okraji Maribor okolica. Celje okolica in Ljuto- mer pa So že pristopili h kon- kretnemu delu oziroma pred- logom Prav zato tudi Gorišni- čani dajemo v razpravo z našim lokalnim časopisom ^Ptujski tednik« predlog za usta- novitev velike občine (komune) s sedežem v Gorišnici. Tako bi živahne in konstruktivne raz- prave o komunah tudi v našem okraju zajele širši krog prebi- valcev, članov Socialistične zve- ze in sindikatov ter pripomogle, da vzbudi pojem komune vse večje in pravo razumevanje. Občina Gorišnica leži z lepo urejenimi prostori v središču ob glavni asfaltirani cesti med Ptujem in Ormožem; od Ptuja je oddaljena 12 km. V vasi Go- rišnica je pošta, nižja gimnazija in osnovna šola. Predvidena je graditev nove modeme šole, ki je nujno potrebna, in dogradi- tev zadružnega doma, kjer bi bilo dovolj prostorov za bodoče urade. V oddaljenosti 2,5 km od sedeža občine je potniška in tovorna postaja Moškanjci, ki je obenem železniško središče za občine Polenšak, Cirkulane in Zavrč ter vasi Domova, Bo- rovci, Sobetinci, Bukovci in Stojnoi. Tovorno postajo pa uporablja tudi prebivalstvo ob- čine Podgorci. Tik ob postaji je Semenarna, ki oskrbuje večino kmetijskih gospodarstev okraja s kvalitetnimi žiti in krompir- jem. Pa tudi letališče je veli- kega pomena. Ce bi bodoča komuna GoriS- nica obs^egala celotno področje občin Cirkulane, Gorišnica, Pod- gorci, Polenšak in Zavrč, del občine Rogoznica (vas Domova) ter del občine Markovci (vasd Borovci, Sobetinci, Bukovci in Stojnci), bi to bila skupnost proizvajalcev, ki Je neposredno zainteresirana na razvoju go- spodarstva na zaokroženem področju Res je, da bi se z usta- novitvijo komune Gorišnica kršil eden osnovnih smotrov komun, to je hitrejše ustvarja- nje enotnosti vasd in mesta, ta- ko v ekonomskena, kakor tudi v političnem in kulturnem po- gledu, toda vas Gorišnica, če jo že tako imenujemo, ima vse možnosti in pogoje, da se raz- vije v mesto, če že to ne, pa vsaj v ekonomsko, politično in kulturno središče, kar je prav- zaprav že v glavnem. Bolj go- spodarsko zaokrožene celote si je težko predstavljati, poleg te- ga pa ne bi bodoči komuni Ptuj in Ormož v svojem razvoju za- radi komune Gorišnica nikakor trpeli. Bodoča komuna Gorišnica bi štela približno 15.850 preb'.val- cev, ki se v glavnem bavijo s kmetijstvom. Skupna površina bi znašala približno 14.450 ha, od tega pa približno 4970 ha njiv, 240 ha sadovnjakov, 970 ha vinogradov, 2260 ha travnikov, 3400 ha gozdov, ostalo pa so pašniki in nerodovitna zemljišča. Od površine njiv bi odpadlo na žita približno 3270 ha, na indu- strijske rastline 60 ha, vrtnine 1300 ha In krmske rastline 325 ha; od vrtnin pa bi samo po- vršina pod krompirjem bile pri- bližno 1030 ha. Tudi živinoreja bi bila v bodoči komuni zasto- pana s prbližno 1040 konji, 6580 govedi, 8890 prašiči in približno 25.000 perutnine. Iz strukture zemljiišč je razvidno, da bi v bodoči komuni bilo zastopano zlasti poljedelstvo, vinogradni- štvo, sadjarstvo in živinoreja, Da pa se bo kmetijstvo dvig- nilo, pa zagotavljalo štiri držav- na kmetijska posestva, ki s svo- jim gosx>odarstvom dajejo vzgled in pobudo privatnemu kmetu. Sicer pa se k razpravi oglase volivci občin in vasi, za katere pač Gorišničani smatra- mo, da je njihov gospodarski, politični in kulturni center v Gorišnici, sedež okraja (skup- nosti komun) pa Ptuj. Z ustanovitvijo komune »Go- rišnica« ne bi kršili, temveč obratno p>ojačali in utrdili os- novni pogoj naše ljudske oblasti, to je direktno sodelovanje vo- livcev oziroriG ožja p.-^vr-zava oblasti z volivcL N. F. Kaj tare KZ Grajena? (Sliuica gospodarskega kriminala) Ze vsa leta v KZ Grajeni ni- mamo sreče, ne z odborom ne s posiovodkinjami in vajen- kami, ne z nakupovale! sadja... Upravni in nadzorni odbori s samo dobro voljo le malo pri- pomorejo k boljšemu gospodar- stvu, premalo se zavedajo, da so v polni meri soodgovorni za hude nerednosti. Z več iniciati- ve bi Se dalo marsikaj prepre- čiti in bi revizije ne odkrivale toliko gospodarskega kriminala. Zdi se, da so kar tekmovali, kdo bo zabredel globlje v kri- minal: i^zne pos'ovodkinje ali nakupovale! sadja. Revizijski zapisnik ugotavlja Po vrsti* ne- kaj poslovodkinj in nakupoval- cev sadja od 14.000 do 89.000 dinarjev, skupaj več kot četrt milijona zadružnega premože- nja. Niso pa všteti nekateri, ki so pobegnili v Avstrijo kot Pre- ložnikova, Drevenšek, ki se je skril v vojsko, Spiler, ki je »osrečil« neznano KZ. Nekateri so stali že pred sodiščem in prejeli kazen, odp ačujejo po »obrokih* in vsakomur zatrju- jejo, da niso krivi, da so žrtve, da .jih pač .lekdo preganja — številke pa stoje trdno in ob- tožujejo! Pohitite nesrečneži, vrnite, kar ste si prilastila ne- zakonito in naša KZ bo kmalu zdrava! To je Želja nažega po- žtenega kmetovalca, ki ne mara s svojim jamstvom rediti ljud- ske pijavke! Pogleimo primer poslovodkl- nje Horvat Lizike Ko se je ne- nadoma pojavil revizor tovariš Veber, :le poslala vajenko PO vasi iskat žrtve, ki naj »poso- dijo« denar za nekaj dni — tu 10, tam 18 tisočakov itd. — saj vrnemo že čez nekaj dni! Ne čudite se, da so nekateri naivne- ži tudi nasedli! Tisočaki so bili naenkrat tu — revizor je ugo- tovil pač toliko in toliko tiso- čakov manj priman^klia.ia! Kako priti do denarja? Sitna zadeva! Inštruktorja ima Lizika v ose- bi svojega brezposelnega moža kar pri roki' Saj revizor sedi v pisarni, zaskrbljeno lista po računih, kartoteki, razvozlava številke odkriva »tajnosti« po- slovanja . »Rips bomo namo- čili! Vajenka po vodo! Hitreje! Hitreje!« Na vsakih 200 kg 4 vedrice! Dična zakonca mešata »presuhi« rips, ki pije. pije — gotovo se je počutil kot ob spo- mladanskem deževju! Soseda se huduje: Kaj pa rabite toliko vode, toda Lizika že ve — ta voda mi prinese de-narce, sai je blizu 300 kg suhega ripsa skri- I voma stlačila v tesno sobico — pa tu gre za denarce, nepošte- ne denarje! Ali nima nihče tro- hice vesti? Vajenka se ne čuti kriva, »ker mora ubogati poslo- vodkin.io.« Ti nesrečno 20 let staro dekle! Kaj šele bo, ko dobiš nekoč le mesto poslovod- kinje? Ali ni ar ne veš da tis^ti ki drži Vrečo pri kraji ni boljši od onega, ki krade .. Pa še ljudem zatrjuješ, da se hoče revizor »maščevati . Namo- čeni rips Pa hitro v vreče* Mu- di se, hitro po traktorista, ki se čudi vročim vrečam, ki hočejo popokati, ko jih nosi Lizika se za ta protest ne zmeni — pri- kolica z vreJami naj počf-ka na Soncu — potem pa v Ptuj! Suhi rips je seveda višek — kdor zna pač znal Več glav več vel Pio- nirji pravijo, da samo teda', čs so pametne! Da, to d^ži! Rins pa je priromal nazaj! Rev'zor po zasližanju in pri.znanja pošlje Liziko na premišljanje mož sa- meva in tuhta, kam z ripsom! Vajenka ga naj suši! Bolje bi bilo, da bi ga spet skupno vsi trije — kot popreje složno! Va- jenka ni »kriva« in nima ča<:a, čeprav je trgovinica zapečate- na! Rips pa propada — ple?ni! Ključe pa nosi nekdo od dične trojice s seboj da ne more nihče do njega! Ali ni to t5gabna go- spodarska sabotaža? Ali mar naši kmetje zato sejejo oljari- ce, da jih takšni b''ezv6stneži uničujejo? In kaj sedaj'> Lirika prosi po vajenkj za odpoved, da dobi baje drugod službo! Čeprav jo KZ Gorišnica po^^tavi pred sodišče zaradi pol mili.^o- na — do vraga, kakor da So se vsi naenkrat POAmnili in jc ho- čejo uničiti! Važno bo, kako bo odločilo sodi-šče Se važnejše pa — pomnite krivci — kako bo podilo '^aše ljudstvo, ki ne mo- re razumeti, da se ^ahko takšni gre.Snik-" še vedno sprehajajo v j prostosti! n Plinu J A\ Ptujsko turistično in olepše- valno društvo je že večkrat ob- ravnavalo pobude svojih članov in tudi ostalih prebivalcev me- sta Ptuja, kako bi se dalo z manjšimi stroški odstraniti vse, kar kazi lice mesta ter mu daje pečat zaostalega in zanemarje- nega kraja, ne glede na muzej- ske dragocenosti, ki privabljajo številne domače in inozemske obiskovalce. V zadnjem času se zaradi niz- kega vodostaja Dr?.ve močno vi- di strašno zanemarjeno ir de- formirano obrežje med drav- skim cestnim mostom in kopa- liščem, ki je bolj podobno jav- nemu smetišču kot pa vsemu drugemu. Kupi pepela, smeti in drugih odmetkov pri pekarni Drava ter gore navoženih ostan- kov ruševin pred gostilno Glo- govčan in pri Koteksu pač ne morejo ostati stalni »okras« tega obrežja. Sedaj v zimskem času bi se dalo to obrežje najlepše očistiti prav z ozirom na nizki vocostaj Drave. Ko so navažali na ob- režje te visoke kupe kamenja in ostalega materiala, so se vsi za- našali na to, da bo narasla Dra- va vse očistila, kar ji bodo na- tovorili, vendar se vidi. da se to ni zgodilo kljub zelo visoki vodi v letošnjem poletju in v prejšnjih letih in da se tudi v bodoče ne bo. ker so ti kupi že obraščeni s travo in celo z gr- movjem. Čudno, da podjetja Drava to n^ moti, čeprav čudo- vito kazi pogled na njeno zgrad- bo in obrežje ter celotni pog'ed na južno obličje Ptuja. Z nekaj dobre volje in smislom za ure- ditev ter okrasitev mesta bi se dalo to obrežje že zdavnaj spla- nirati in primerno urediti. Ali bo tu mogoče umetna obala kot podaljšek parka? Kdo lx> navo- zil zemljo in smeti v še vmesne praznine? Koristno bi bilo, da bi se o tem pomenili mestni komunale: in občinski odbor, ker to vpra- šanje gotovo ne spada v podro- čje regulacije Drave ali samo v področje ptujskega turističnega in olepševalnega društva. * Terenski odbor Socialistične zveze Breg bn imel 17. novem- bra volitve odhora Socialistične zveze, ki bo štel enajst članov upravnega in tri člane nadzor- nega odbora s skoraj polovičnim številom odbornlc. Novi odbor čakajo resne na- loge, ker tekmovanje med ptuj- skimi odbori Socialistične zveze še vedno traja in v tej tekmi terenski odbor Breg ne misli popustiti pred resnim tekmtcem Vičavo, ki sj močno prizadeva doseči pogoje za delo, ki jih Breg že ima. Seveda tekmeci z ViČave ljubosumno skrivajo svo- je načrte, da bi nresenečalj osta- le odbore z uspehi Govori se pač. da jim je sedaj najbolj pri srcu zgraditev primernega pro- stora za zborovanja in seU ter terenske prireditve. Kaj vsf- ima v načriu teren Breg, je javnosti že znano in bo vse to tudi drugo leto uresničeno. ♦ Ptujski Titov trg bo dobil novo lice Visoka drevesa ka- nadskega topola, ki kazi j C lice trga, razrivajo tlak in smetijo trg, bodo podrta, ker so že pre- velika, in bo na njihovo mesto prišel nov nasad nizkega okras- nega grmičja. S podiranjem teh topolov je začelo Mestno komu- nalno podjetje v ponedeljek, dne 8 novembra. Ko je začela sekira naledati prvi topol, se je okrog »žrtve« zbralo veliko število opazoval- cev in je na račun podiranja teh dreves padb več žaljivk kot n. pr. da prinravlja Mestno ko- munalno podjetje sohe za rovi ptujski cestni most in pod< bno. največ opazovalcev na je zani- malo, kaj bo v bodoče krasilo ta del trga Od 1. novembra t. !. dalje znaša dnevna oskrbnina v ptuj- ski bolnišnici 750 din ne pa 810 din kot prejšnje mesece, kar se je izkazalo, da zadostuje Za kritje dnevnih stroškov dnevna oskrbnina 750 din. V nasprotju s tem zniž&njem pa je v bolnici TBC Ormož dnevna oskronina zvišana od 530 na 550 din od 1. junija t. 1. dalje glede na podražitev neka- terih prehrambenih predmetov (moka. kmh) in na večjo po- trošnjo goriva v jesenskih in zimskih mesecih. Pri prejšnji oskrbnini je bi^o kljub varčeva- nju 18 din razlike med izdatki in dohodki po oskrbnem dnevu, zaradi česar je moralo priti do zvišanja. Vojaško pokopališče v Strnišču propada V gozdu nedaleč od naselja Kidričevo je zapuščeno in za- nemarjeno pokopališče vojnih ujetnikov, ki so umrli od 1915. leta dalje v ujetniškem tabori- šču v Strnišču in bolnikov, ki so pomrli v tamkajšnji bolniš- nici, kj je štela 20.000 postelj. Na nekaterih grobovih še sto- jijo nagrobni spomeniki z na- pisi na emajliranih ploščah, kjer pa ni več spomenikov, ležijo po travi razmetane ploščice. Sredi pokopališča je še dobro ohra- njena kapelica, ki pa ne kaže enake zanemarjenosti kot poko- pališče. Po urejeni notranjosti ee vidi, da jo je nekdo uredil in jo vzdržuje v redu. Vrata so zaklenjena. Kdorkoli opazi grede po cesti ta zapuščen spomenik iz prve svetovne vojne, Si ga mimo- grede ogleda in prečita vrsto slovenskih, srbohrva takih, če- ških, ruskih. Italijanskih, ma- džarskih in drugih imen tukaj pokopanih ter se ob pogledu na to razdejanje vpraša: »Ali res m mogoče spraviti teh ploščic v prostorno kapelico, da ne bi bile na razpolago vsakomur ter na milost in nemilost tistih, ki jih iz objestnostni in neumnosti razbijajo, mečejo sem in tja ali pa celo raznašajo. Več ploščic celo kaže, da so bile tarče otro- kom, ki so vanje metali kame- nje. Neumesten bi bil izgovor, da za to ni časa niti sredstev. V nekaj urah je mogoče zbrati vse ploščice in jih spraviti v kape- lico in za to ni potrebno drugo, kot vsaj malo dobre volje. Veliki tovarniški objekti To- varne glinice in aluminija v Kidričevem ter modema naselja So izbrisala razen tega pokopa- lišča vse sledove bivšega tabo- rišča v Strnišču, ki je bilo zgra- jeno 1915. leta za nastavitev vojnih ujetnikov Ko so to ta- borišče izpraznili zaradi preme- stitve ujetnikov v osredje Av- stro-Ogrske, so bile barake pre- urejene v vojno bolnišnico, ki je štela 20.000 postelj. Da je v tem taborišču in po- zneje v tej bolnišnici pomrlo precej ujetnikov in bolnikov, potrjuje prostorno pokopališče s številnimi grobovi. Še 31, oktobra 1918 je bilo v Strnišču nad 10.000 bolnikov v staležu čeških rezervnih bolniš- nic Klatov in Mlada Boleslava in nad 1000 italijanskih in ru- skih ujetnikov. Ko so v tabori- šče in bolnišnico vdrli 6. no- vembra 1918 madžarski vojaki, so našli za ropanje le še ogrom- ne količine posteljnega perila, živil, obvez, zdravil. kirurgiČ- nega in drugega zdravniškega orodja, rentgentskih aparatov, vojaških oblek in obutve, dočim bolnikov in ranjencev tam niso več našli, ker so bili prej sprav- ljeni v ptujsko bolnišnico, ostali pa so se razbežalj ob splošnem razsulu avstroogrske vojske na vse strani. Vsekakor Je nujno, da se Mu- zejsko društvo Ptuj zavzema, da se dosedanje razdejanje na ctrri-'5irn pokopa'"šču ne bo nadaljevalo, da bodo preostale ploščice spravljene v kapelico in da bo to pokopališče vsaj v manjšem obsegu ostalo sp,cyme- nik na sledove prve svetovne vojne. VJ. Iz PMInhnika stanovanjska stiska za uči- teljstvo na Rodnem vrhu izsi- j ljuje zgraditev stanovan.^sk€ h-'še na Rodnem vrhu Občinski odbor Podlehnik in Svet za prosveto in kulturo pri OLC Ptuj sta že prjsikrbela za pri- memo stavbišče ns parcelah h zemlMškpga skl-id=i ter za g"ad- ' beni načrt, ki je že odobren. Iz Središča Kmetijsko gospodarstvo v Središču bo s centralizacijo svo- jega gospodarstva v Kočevar- jevi hiši na Bregu, ki jo je ku- pilo od dosedanje lastnice za 2,250.000 din mnogo pridobilo. Precej bo še sicer stroškov s popravili, vendar bodo stavbe potem izvrstno služile svojemu namenu. Seveda s tem ne bo ustreženo številnim stanovalcem, ki so imeli v obširnih stanovanjskih in gospodarskih prostorih do- slej zasilna stanovanja. V krajevni mizarski delav- nici v Središču je v zadnjem času novo vzdušje. To pa je bi- lio tudi že potrebno, ker je de- lavnica zašla v precejšnjo za- gato zaradi pomanjkanja naročil. Novi poslovodja delavnice to- variš Benedičič Milan bo skup- no s kolektivom vložil vse sile in s pomočjo kredita, ki ga bo dobil pri OLO (ki je že odobren), delavnico preuredil ter sploh vpeljal smotrno F>o- slovanje. ★ Oljarna v Sredšču bo začela v kratkem obratovati kot p>od- jetje OZZ Ptuj, ker je Oljarna Ljubljana, ki je imela tudi obrat Oljame Središče, prešla v li- kvidacijo in je OZZ F*tuj tudd prevzela 9-milijonska osnovna sredstva Za prevzem Oljame Središče in nienih osnovnih sredstev sta se pote.sovali občina Središče in KZ Središče, vendar zbora OLO Ptuj niunih preilogov ni- sta upoštevala temveč sta pre- pustila oljarno Ok-ajnj z^dnižni ZVPZ-: za dobo. dokler KZ Sre- dice ne bo dala primernih jam- stev Za pra-^/i^no in koristno upravljanje tega podjetja. lx Podgorc Občinski ljudski odbor Pod- gorci že precej časa razpravlja o težavah, ki jih ima v zvezi s svojimi prostori. Občinska pisarna je namreč v cerkvenem poslopju, pa tudi drugi pro- stori so v neprimernih zgrad- bah. Vse to je napotilo odbor k razmišljanju^ kje bi se dalo ure- diti kakžno poslopje v prostore, ki bi bili primerni za vse ob- čini potrebne prostore pod eno ■ streho. Končno so se zedinili za ob cesti stoječo zidano strojno lopo, ki bi se s primernimi adaptacijami dala preurediti v ta namen. Seveda je tu še vpra- šanje sredstev, ki so za to po- trebna in ki po predračunih niso ravno mala ter jih ljudski odbor tudi nima. Iz Vurberka stanovanjska hiša Davorine in Viktorja Kegla iz Vurberka št. 45 je prešla v last OLO Ptuj, ki jo je odkupil za 1,200.000 din in prepustil učiteljstvu šole Vurberk za stanovanje. S tem je izpolnjena želja vsaj dela učiteljstva na Vurberku za raz- širitev stanovanjske površine. Z Brega v nedeljo, 14. novembra 1954, začne na breški šoli teča, RK za dekleta letnika 19,36 in 1937 področja te šole V nedeljo, 7. nov., je bil prvi zbor teh deklet, ki večinoma razumejo, kako potreben in koristen jim ie ta tečaj Letos gotovo ne bo več med njimi takih deklet ki b' jim bilo težko dopovedati zakaj mo- rajo hoditi na tečaj kot je to bilo s posameznicami lani. Predavateljem in tečajnicam n'-orč!Čun=',ka ustan^c- OLO Ptuj.. Ljudski odbor mestne občine Ormož bi v doglednem času hotel pristopiti k popravljanju dvajsetih hiš splošno ljudskega premoženja v Ormožu, ki so te- ga nujno potrebne. Gre za hiše v raznih delih mesta, prav tako Pa za popravilo in ureditev ka- nalizacije, uličnih in cestnih ograj, pešpoti in pločnikov ter osmih javnih studencev. V ta namen bi naj bilo porabljenih 9.935.000 dinarjev ★ Iz likvidirane Vinarske za- druge Ormož z o. j. je ustanov- ljena »Vinarska zadruga Ormož« po sklepu Okrajne zadružne zveze Ptuj Dne 15. novembra t. 1. bodo volitve organov tega zadružnega podjetja. Delavski svet bo štel 16 članov, upravni odbor pa 5 članov. Do 20 t. m. bodo sprejeta pravila podjetja in predložena OLO v potrditev. To novoustanovljeno zadruž- no podjetje želi ustanoviti v Ormožu svoje gostišče, v kate- rem bi točilo svoja prvovrsftna \ina zlasti ob raznih zadružnih prireditvah in tudi sicer. v Vidmu vsi ne vedo, da ob- staja Temeljni zakon o raz- merju med starši in otroci, ki v 32. čl. pravi: »Starši so dolžni i>reživljati svoje otroke, otroci pa svoje starše.« Pred nekaj dnevi .«^e jc ogla- sil na občini v Vidmu Anton Kranj C star možak iz Pobrežja, ki je svoječasno bil lastnilc male hišice in nekaj arov zemlje v Pobrežju. Vse je izročil svoje- mu sinu in snahi. Prevzemnika sta hišico in zemljo prevzela, jo popravila, izboljšala gospo- darstvo in izplačala tudi nekaj dednih odpravkov prevzemni- kovim bratom. Oče Kranjc si je Izgovoril skupno hrano in stanovanje ter vso preskrbo. Kaisneje pa je od tega odstopil, ter si zadržal v hasnovanje »Dobrovoljsko njivo«. Sin pre- vzemnik je umrl. Na posestvu je ostala snaha, ki se ji ne more ničesar očitati; ima 7-čkosko družino, od tega je samo snaha sposobna za delo, vsi ostali so za delo nesposobni. Pri hiši je tudi 100"/o voj. invalid, snahin oče Ker je oče odstopil od svo- jih pravic in si zadržal njivo, snaha ni dolžna dajati drugega užitka razen stanovanja, ki ga oče tudi ima. »Dobro vel j ska njiva« pa bo prodana, ker nI bila last Kranjčevih Tako se je z.godilo da je ostal stari Kranjc brez vzitka Pa so na občino poklicali vse njego- ve otroke zlasti dva sinova, ^rt -M Z3 C"-'"1 k^T I mu oče ni nič?5aa: . ivoi^L [ Njemu je prav vseeno, četudi oče umre od gladu, kakor je umrla mati. On ni od očeta ni- česar prejel in mu tudi ne bo ničesar dal. Ce bi oče izročil hišo in tistih nekaj arov zemlje njemu, bi ga preživel. Sedaj naj ostane le na skrbi snahe? Edino ona je dolžna vzdrževati očeta? In še en tak primer so ob- ravnavali. Podporo na občini je prejemala tudi Marija Poslan- čec iz Dravo št. 14. Po moževi smrti ie izročila skoro 2 tretjini posestva svojemu sinu, cestarju v Vidmu. Ostala ji je samo hi- šic i in ena tretjina zeml.ie Pri njej živi polnoletna hčerka, ki s svojim delom preživlja sebe in mater. Ker bi ne bilo prav, d3 prejema Poslančeceva mati podporo na občini, ko je sinu izročila posestvo, so sina po- zvali na občino, da mu dopo- vedo, da je tudi njegova dolžnost skrbeti za mater, zlasti Se ker ima 2 tretjini posestva in da bi bilo prav, da bi oba s sfstro skrbela za mater. Pa je di^^ni sin odklonil vsako obveznost. Tudi ni hotel pristati, da bi me- sečno kupil materi 1 kg ma.sti, 1 kg sladkorja in ji dal dnevno pol litra m'eka. Zahteval je, da vzdržuje mater samo sestra, ki ima 1 tretjino vse zemlje. Iz prevzetih 2 tretjin noče dati materi ničesar, češ da Se ni dedoval po materi. Oba nehva- ležna sinova sta odklonila vsaj delno vzdrževanje svojih star- šev. V rV,?,V| teh primerih se bo verjetno nekoč izpolnilo kar pravi stari pregovor: »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.« Otroci vidi"0, kako star?; posto- pajo s svo.'imi starši in ni ču- dno če bodo ne''oč t?ko oni po'^topali s svoiim-' starci. Vmes bo poseglo ^rdžiče ki bo oba sinova naučijo sp'^;^to- vati in sVrhetj z^ svoje sta^^e Po č' 32 Temeljnega zakona o Ptuj, 13, novembra 1954 Stran Z Z občnega zbora Društva učiteljev v Ptuju Prva javna diskusija o komunah oluiskem okraiu v ponedeljek, 8. novembra, je polagalo učiteljstvo ptujskega okipaja na letnem občnem zboru cbračun ž.olskega in izvenšol- skega dela. Občnemu zboru so prisostvo- vali predsednik Sveta za pro- sveto in kulturo OLO tov. Bra- čič, predsednik OO SZDL tov. Tramšek in šolsiki iuišpektor tov. Sepec Karel Predsednik društva tov. Stru- belj je v svojem izčrpnem po- ročilu podal pregled zunanjih in notranjih političnih uspehov na- še države. Nato je govoril o ple- menu ustvarjanja pogojev za ustanovitev komun kot druž- benih oblik samoupravljanja v vseh pogledih. Ostali del poro- čila pa je posvetil problemom okrog šostva ter poudaril, da je ljudstvo začelo posvečati šol- stvu vedno več poizornosti in ni štedilo s nriznanjem, če je šlo za dobrega, četudi nasprotno usmerjenega učitelja. Demokra- tizacija šoLstva pa bo pritegnil^a k delu poleg aktivnih tudi tiste državljane, ki se v delo doslej niso vključili. Roditeljski zbori, ^ razprave in časopisi pri6ajo, da' se javnost žiVo zanima za vzgoj- na vprašanja. Zato učiteljstvo pozdravlja uvajanje samouprav- ljanja v šolstvu, ki mu bo omo- gočilo tesnejše stike z ljud- stvom in dalo mnogo potoud za pedagoško delo. Družbeno uprav. Ijanje v šolstvu bo terjalo več časa, potrpežljivosti in pravil- nega usmerjanja v nekaterih krajih, kjer so se vezi med šolo in ljudstvom zaradi revolucio- narnih posegov v idejnost šol- ske vzgoje nekoliko oslabile. Danes tudi še ni kompletnih šolskih odborov, ker so mnogi oboinski odbori mnenja, naj bi počakali dokončnega sklepa ljudske skupščine o tem vpra- šanju. Učiteljstvo ptujskega okraja pa ima danes realer po- gled na funkcioniranje družbe- nega upravljanja šolstva in pri- čakuje od večje in bolj spro- ščene kritike poživitev šol, iz- boljšanje dela, večjo strokov- nost in več podpore. Čeprav je danes učiteljevo de- lo mnogo težje, bi moral več de- lati na vzgojnem področju izven šole. Precejšen del učiteljstva premalo sodeluje na raznih se- stankih, zborih volivcev, pri političnem, kulturnem in te- lesno vzgojnem delu. To bodo morali jcizadeti čimpre., po- praviti in se usposobiti ra tako delo. Danes mora biti učitelj psiholog, da bi znal poiskati vzroke raznih pojavov in jih tudi odipravljati. Velike pregla- vice povzročajo učiteljstvu otro- ci, ki kljub vsem naporom ne napredujejo in jim je prepriče- vanje in lep postopek le v po- tuho. Nekateri trde, da je današnja šola slaba in da je zato potrebno uvesti družbeno upravljanje. V pogojih, ki so, so učitelji dali dovolj, uvedba družbenega upravljanja pa je stvair našega družbenega razvoja. Vsekakor pa bo treba učiteljevo izobrazbo zvišati. Zato bo treba stalno študirati, kajti avtoritete, uči- telja v razredu, ugled med ljud- mi in sposobnost za kulturno udejstvovanje so iKimembni fak- torji pri prehodu na družbeno upravljanje. Združenje prosvetnih delav- cev je imelo v svojem prizade- vanju za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva precej uspe- hov. Osnovne plače so bile zvi- šane za 1000 din. Izšel je odlok o posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje in končno dolo- čen honorar tudi za nadurno delo v osnovni šoli. Kupna moč učiteljskih plač se zaradi zvišanja cen seveda ni povečala, kakor zvišanje cen ne vodi k dvigu standarda, pač pa le povečanje proizvodnje Tajnica društva tov. Vi carje- va je med drugim omenila v svojem poročilu, da so se v uči- teljskem društvu v preteklem obdobju le preveč samo stro- kovno izpopolnjevali, čeprav imamo na šolah precej učiteljev, ki so posegali v politične do- gajanje v vasi. V učiteljskih vrstah je mnogo požrtvovalnih in delavnih učiteljev, ki sc našli svoje delovno mesto v družbe- nih organizacijah. Je pa jih še precej, ki mislijo, da je njihovo delovno mesto izključno v šoli. Društvo je v preteklem letu v glavnem skrbelo za strokov- no in politično izpopolnjevanje članstva, preko grupnih sekre- tarjev je dajalo napotke za šol- sko in izvenšolsko delo 289 čla- nov, ki So bili organizirani v 37 grupah. Večina upraviteljev toži, da so bili krediti za vzdrževanje šol izredno nizki. Zadostovali so komaj za nabavo kuriva. Ne- katere šole so v neprimernih stavbah. Sola v Gruškovju je v stari gostilni, ki zaradi vlage, razpokanih zidov in vodnega izvora pod podom nikakor ni primeima za šolske prostore. Nova šola je potrebna tudi v Gorišnici, kjer imajo 14 oddel- kov v 6 učilnicah. V Kidriče- vem, kjer je šola v neprimerni baraki, bodo prihodnje leto tudi gradili novo Šolo. Sole bodo morali razširiti tudi v Vitomar- cih in na Rodnem vrhu V nekaterih šolskih okoliših ne dobe učitelji stanovanj ozi- roma hrane. Na Rodnem vrhu služi šo"ska pisarna za stanova- nje učiteljici, za kuhinjo in za shrambo živil. Tudi v Juršincih stanuje učitelj v šolski pisarni učiteljica pa v vlažnem stano- vanju. V mnog^'h Šolskih centrih nočejo gostinska podjetja dajati učiteljstvu hrane. Učitelji v Gruškovju. na Rod- nem vrhu, v Stopercah Narap- Ijah in Vitomarcih službujejo v izredno težkih pogojih. Šo"e so oddaljene od mesta in avtobusa. V kraju ni trgovine in ei tam ni mogoče kupiti prav ničesar. Vse kupujejo v Ptuju. Ker je med članstvom več kot 80 odst. mladih, predvsem no- vincev, je posvečalo društvo veliko skrb izgradnji mladih tovarišev. Društvo je za Izobrazbo svo- jega članstva po-iredilo dvoje predavanj: tov. Humekova je govorila o družbenem upravlja- nju, tov. Gaspari pna o temi: Od stare k novi žoll. V počitnicah je društvo orga- niziralo ix>tovanje v Makedo- nijo, Bosno in Dalmacijo. Za širšo javnost občni zbor Društva učiteljev v Ptuju glede na sorazmerng ozek učiteljski kolektiv v okraju, ne bi bil to- likega pomena, da se ni ob tej priložnosti med diskusijo o stro- kovnih zadevah učiteljskega po- klica in ostalih tozadevnih vpra- šanjih razvila tudi javna raz- prava o komunah, najbrž ena pivih v ptujskem okraju. Družbeno upravljanje šolstva, glede katerega je v pripravi po- seben zvezni zakon, je v ozki povezavi z ustanavljanjem ko- mun, v katerih je glavna karak- teristika prav družbeno uprav- ljanje v vseh pogledih, od go- spodarstva, kjer ie že uvedeno, pa do kulture, prosvete in šol- stva, v katerih bi prišlo to do polne veljave prav v komunah. Diskusija o družbenem uprav- ljanju šolstva se za čudo na občnem zboru nikakor ni mogla razviti, čeprav je to za učitelj- stvo kakor tudi za ostalo jav- nost prav go ovo veUkega po- mena. Pač smo ob tei priložno- sti, kot že rečeno, slišali nekaj besed o razvoju komim. kakor si to vprašanje tolmačijo na po- deželju, Pa tudi o tem, kako na to zadevo gledajo okrajni poli- tični forumi. Tov. Stanič iz GorlSnice Je n. pr. ob tej priložnosti razložil poglede, ki jih imajo na vpra- šanje razvoja komim v Goriš- nici in sosednjih vaseh, kjer menijo, da bi bilo umestno usta- noviti komano v tem kraju In vanjo vključiti sedanjp občine Po^enšak. del občine Podgorci, Zavrč, Cirkjlane in Markovce, kljub temu, da v tem centru in okolici ni industrije, kakor je v mnogih predelih naše domovine ni, pa bodo kljub temu morale biti tudi tam ustanovljene ko- mune. Podobno je govoril tudi tov. Vitori iz Središča, ki je go- voril o središkem lokalpatrio- tizmu, ki bi bil prav gotovo vzrok, da se Središčanl zlepa ne bi mogli sprijazniti z ustanovit- vijo komune v Ormožu, misleč, da imajo za ustanovitev iste prav takšne pogoje, kot so v Ormožu. Diskusijo obeh diskutantov je dopolnil predsednik Sveta za prosveto in sekretar OO SZDL Za ptujski okraj Bračič, ki Je razložil tozadevno stališče okraj- nega odbora. Rekel je, da v ptuj- skem okraju razvoj sam še ne sili na ustanavljanje komun, ka- kor je to primer na Gorenjskem, vendar bo do ustanavljanja teh prišlo, ker v državi ne more biti dveh sistemov zakonodaje, kar , bi bilo nujno, če bi ponekod bile i komune ustanovljene, drugod pa ne. Zlato bi tudi v ptujskem okraju trenutno ne mogli govo- riti o pravih komunah, kakor bo to primer, kot že rečeno, na Go- renjskem, temveč le za velike občine, ki pa se bodo seveda s časom razvile v onim podobne komunalne skupnosti. Gledano s tega vidika. Je v ptujskem okraju le nekaj takš- nih centrov: Ptuj, Ormož in de- loma Majšperk, povsod drugje pa bi centre ustvaril šele raz- voj. Skoda je, da se je diskusija sukala v glavnem okrog teh te- ritorialnih vprašanj, manj pa o načeMh vzrokih, pogoMh in per- spektivah komun, kar je za psi- hološko prioravo prebivalstva na ustanovitev teh novih oblik družbenega življenja nedvomno velikega pomena. Osnovna, šola na Polenšakn Skrbimo za dobre kmetijske kadre (Nadaljevanje s 1. strani) kmetijstvu vpeljati izpite, tako kot n. pr. v obrtništvu. Ce hoče kdo postati dober obrtnik, se mora več let dobro pripravljati teoretično In praktično, da po- loži mojstrski izpit. Strokovna kvalifikacija našega kmetovalca pa je nujno potrebna, saj to za- hteva od njega napredna meha- nizacija, kemizacija, agrotehni- ka, selekcija itd. Le z dobrim strokovnim znanjem lahko kme- tovalec uspešno uveljavlja po- ljedelstvo, živinorejo, sadjar- stvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, gozdarstvo in druge panoge. Ce hoče kmetovalec dvigniti proiz- vodnjo in poceniti proizvodne stroške, se mora dobro spoznati na kmetijtske stroje, zlasti pa na nove, na umetna gnojila, razne agrotehnične ukrepe, zaščitna sredstva sestavo zemlje itd. Taksni in podobni razlogi govo- rijo za to da bi moral vsak de- d'^ ali kupec kmetijskega zem- ljišča ob prenosu lastnine sodi- šču predložiti tud- spričevalo da je sposoben v redu obdelovati podedovano ali kupl,"eno zemljo. Za takšno dokazilo bi naj slu- žilo tudi spričevalo o dokončani kmetij sko-gospodarski šoli. Množične organizacije na vasi imajo sedaj zelo važio nalogo, da zainteresirajo mladino za kmetij sko-gospodarske šo'e. v katerih bo pouk čez z-lmo. Kme- tijske organizacije, kot je Dru- štvo agronomov in tehnikov, pa morajo skrbet: za primeren pro- gram in za dobre predavatelje. V predavanMh je treba pouda- riti zlasti tisto panogo, ki je v določenem kraju najbolj zasto- pana. V Halozah je trrba zelo veliko .govori \ o vinski trti na Dravskem po^ju pa o krcmnirju in knmzi, v Slovenskih goricah o "^adnem dreviu in vinski trti itd, V minul: z^"mi so 'mele ne- katere kmetijsko - gos^^^d-^r-^ke šole prav let)e u Napoved ''a^a in po- ro'ila. 17 10 Popo'dansk' sim- fo^i.ični koncert. B^la Bartok: Koncert za vi'^l'no in orkester. Sersei Prokrf'ev Triie frag- mr.Tt" '7 ba>tq »Rom^o iT Ju- liia i«?oo Ka'+u-ni r.-°g"ed 18.10 KUD Kajuh iz Dabrne poje umetne in narodne pesmi p. v, Jožeta Božnika. 18.30 Športni tednik 20,00 Tedenski notranje-politični pregled. 20,10 Filmske melodije. 20 30 Radij- ska igra. John van Drulten: Spominjam se mame. 21.20 Za- bavna in plesna glasba. 22,15 — 23 00 Nočni komnrni koncert. 22,15—23,00 UKV;: V plesnem ritmu. Sreda 17 novembra 1G54: 6,35 Valčke in polke igra ma- riborski pihalni ansambel pod vodstvom Draga Lorbeka (pre- nos iz Maribora). 7,10 J'.'tranji orkestralni spored. 11,15 Šolska ura za višjo stopnjo. 11,45 S pesmijo po naši deželi. 13,00 Jezikovni pogovori — ponovi- tev. 13,15 Za vsakogar nekaj. 14,00 Gledališče in filmi. 14,10 Zbori, ansambli Ln solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi. 15,30 Šolska ura za nižjo stopnjo. 16 00 Glasbena med- igra. 17,00 Napoved časa in po- ročila. 17.10 Naši in inozemski solisti pred m.ikrofonom 18,00 Ljudje med seboj 18 15 Glas- beni mozaik 18 30 Mednarodna radijska univerza. 20 00 0-!'om- ki iz oT^ere »Peleas in Me':san- da Cauda Debu.=syja 22,15— 23.00 P>=^.ia gla-ba 22.15—23 00 UKW: Nočni koncert. Cetriek, 18. novembra 1954: 6,35 V pesmi in plesu po Ju- goslaviji. 7,10 Jutrpnji orke- stralni spored. O. Respighi:^ Rimske pinije, sim-i^onična pesni- tev. M de Falla: Ples m'inari- ce. 11,15 Za pionirje 11,35 Or- kcstral-ni soored. 12 10 Igra god- ba na pihala ljubljanske gar- nizije p. v kapetana Jožeta Bruna. 13,00 Ljudsko-prcsvetni obzornik 13 10 Za vs^.kcga'- ne- kaj. 14 00 Prometna oddaja. 14,10 Opoldanski koncert 15.30 Tečaj francoskcf^a jezika — 9. lekcija 15 45 Operetna glasba. 17,00 Napoved časa in poročila. 17.10 Popo'danski simfonični koncert. 18 00 Okno v svet. 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ci- k'us samospevov iz domače in tuje glasbene u.=ftvarc-lnn<:,ti). 1830 Modni kotiček, 18,40 Slo- ven':ke narcdnp nesmi POJ« moški zbor DPD »Slava Klavo- ra« pod vodstvom Bajka S:ko- ška (prenos iz Maribo^-a) 20 00 Domače aktualnosti, 2015 »Če- trtkov večer.^, domačih pesmi in napevov — sodelujejo: Fantje na vasi Gore^^^^ski kvTtet in solisti. 2100 Literarni večer. 2130 Spored mrvula^-nih orke- stralnih skla-lb. 22 1^—?3 00 Plesna glasba. 2'^"" ?3,00 UKW: Nočni koncert. okrajna; gledališče PTUJ ^ Nedelja. 14 novembra 1951 ob 15 (3) url- Dario Nicc-demi »SCAMPOLO« (»POSTRZEK«) komedija v treh dejanjih Peli" Poročil',' je sledi'a d'skx:s:'"ja MESTNI KINO PTUJ predvaja od 12 do 15 novembra ameriški barvni film »LIDIJA BAILY« in od 16 do 18 no- vembra argentinski film »MOT- ne VODE TECEIO«. DEŽURNA ŠPECERIJSKA TRGOVINA v soboto. 13 novembra 1954 po- poldne: Trg. iKMjjrtje »Izbira« — po.«lovalnlca »Specerlja« v Krempljev! ulici. DEŽURNA TRAFIKA v soboto, 13 novembra 1954 po- poldne: Trafika v Lackovi ulici (Kokol). KI^ASEN BIFE zaradi selitve prodam Naslov v upravi lista. PRr^DAM NOVO ZGRAJENO FISO s 57 ari zemlje ob ce- sti. '20 m'nut od Mav-nerka. Frangež Maks Stopno 17. po- šta Majšperk. Več prihodnjič! Obtoženi in krivi? Dne 4. avgusta t. 1 med 13. in 14. uro je zadel avto S-6641, ki ga je vozil šofer Drevenšek Franc, v Skorbi na cesti Mari- bor—Ptuj v konje Kimpla Franca iz Skorbe št 11 in nato še na levi strani ceste v dve drevesi, pri čemer je prišlo do škode na avtomobilu v znesku 35.000 din V zvezi 6 tem je obtožen Kampl Franc iz Skorbe, da je iz malomarnosti z vožnjo piOti pravilom tako ogrožal javni promet na cesti, da je spravil s tem v nevarnost življenje Dre- venška Franca in premcženje precejšnje vrednosti. Imenovani je namreč omenje- nega dne, kakor se zatrjuje v obtožnici, s konjsko vprego pri- vozil s poljske strani na glav- no cesto s prednostjo Mc-.ribor— Ptuj, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, kar je imelo za posledico gornje trčenje. Razprava bo 16. novembra dopoldne. ★ V Koritnem pri Pišek Ani je prišlo v noči od 27. na 23. junij t. 1. na vinotoču do pretepa, pri katerem so bili poškodovani Tominc Janez iz Sveče, Snidar- ko Štefan iz Dežna ter Bukov- šek Stanislav iz Koritnega. Draškovič Jakob iz Dežna, Draškovič Martin iz Dežna ter Smiljan Ivan iz Dsžna so oblo- ženi, da so ob navedeni priložno- sti laže poškodovali imenovane z žepnim nožem, z udarci z no- varaim orodjem in se bodo za- radi tega 16 t. m. zagovarjali pred sodiščem. EoroŠD Ivko 'z Varaždina je obtožen, da je med 14. i a 17. ok- tobrom t. 1. obral v vinogradu na Drenovem grozdja v vred- nosti 130.COO dm ter s tem oško- doval Kmetijsko gos^iodarstvo Zavrč in se bo zagovar]al 19. no- vembra pred sodiščem. ★ Zvečer 17. septembra t. 1. je bil v Kicarju na cesti z ročico voza napaden Goričan Ivan. Za- radi udarca po glavi mu je na- padalec prizadejal otekline le- vega lica ter poškodbe na spod- nji čeljust; in zobu V zvezi s tem napadom je ob- I tožen Anton Bobnar iz Jiržovec št. 38, ki mu obtožnica očita, da je Goričanu prizadejal poškodbe s sredstvom, s katerim ga lahke telesno hudo poškoduje in se bo zaradi tega 18. nov zagovar- jal pred kazenskim senatom. ★ Lovska družina v Zetalah je imela dresirano psico, ki Je bils 18. julija t. 1. ubita. Obtožaica očita to dejanje Serdinsku Jožetu iz Zetal št. 7C in Podgoršku Francu iz Zeta' št, 74 in se bosta zagovarjali 23. nov. t. Divji lovci v Črmlji? Pri gozdu v Crmlji ]e prišle v nedeljo, 7 t. m , popoldne dc neprijetnega srečanja med lov- ci Lovske družine Trnovska va; in dvema moškima, ki sta prišli :z obkoljenega gozda v Crmlji zaradi suma, da se v njem za- držujejo divji lovci. Pri legitimiranju teh dvel moških se je izkazalo, da je bi eden oborožci in se nista hotel; odzvati pozivu lovcem, raj s: legitimirata lor vrneta n&za proti ostalim lovcem Ko je ka zalo, da hočr^ta Murko Feliks i: Selc in njegov spremljevalci pobegniti ali napasti lovca T je ta odstopil ter sprožil lovski puško proti Murko Feliksu k je zaradi stit-lnih poškodb n; nogah pade", m.edtem ko ie nje gov spremljevalec pobegnil Murka Feliksa so nato pre peljali v ptujsko bolniš.nicc kjer Je še seda.i na jsdravljenju strelnih poškodb na nogi. Kot kaže po ljudski govorici, sta imenovana že večkrat v tem gozdu ogrožala posameme lov- ce, jim grozila z orožjem ter tam tudi pobijala divj.aČino, le da jima ni mogel nikdo priti na sled vse do nedeljskega do- godka. V soboto ^. novembra t 1., je bil v Kozmincih pri Pernatovih ponoči po obrezovan'u repe ob- slreljen v nogo Krušič Mihael, da je moral biti prepeljan v bolnišnico v Ptuj. kjer se 4e se- daj zdravi. Kako je- prišlo do obstrelitve imenovanega, bo ugotovila pre- iskava. Dognano je že, da je na Krušiča s pištolo streljal Per- nek Metod iz hrvatske strani in se izgovarja s siiobranom pred fanti iz Kozminc. Imenova-ni in njegov spremljevalec sta se pri- bližala ponoči Pernekovi hlM. Se preden je prišlo do prete^ja med fanti, je počilo več strelov, od katerih je eden poškodoval nogo Krušlču * V soboto, dne 6. nov. 1954, je okrog 9. ure dopoldne teže po- škodovalo delavca Rozmana Ja- neza v mlinu za premog v stroj- no energetskem oddelku v Ki- dričevem pri tem, ko je mon- tiral železne bate na zobčanike. Imenovanega jc zagrabil zobča- nlk in mu prelomil de~no nogo nad stopalom, iztrgalo mu je del mesa na desnem stegnu, enako Pa tudi na roki. Prepeljali so ga takoj v bolni?eiico. D^ nesreče je prišlo na ta način, da je Avg. Skrila, ek-ktro strojni mojster v tem oddelku poslal delavce na montiranje batov na zobčanik v spodnji de" mlina za premog, ne da bi pred- hodno izklopil električni ved iz mlina. V času, ko pa so delavci delati na zobčanilcu, pa je prišel do električne komandne plošče ključavničar Jazbec Stanko in začel vkl-^učcvati stikala ter med drugim- tudi stikalo mli- na ki se je takoj zavrtel in po- škodoval omen'ranega delavca V noči na 3. 11. 1954 so ne- znani storilci vlomili v trgcvinn »Preskrba« v Kidričevem; od koder so odnesli raznovrs-nega blaga v vrednosti ca. 120.000 din. Verjetno bodo ukradono blage prodajali. * Alojz Rep iz Sakušaka 19 je moral doživeti svojih 40 let, da ga je vzelo v roke sodišče m ga začelo učiti živeti tako, kakor ži- I vijo vsi pošteni ljudje po svetu. Letos, 14. junija, je Alojz Rep svojega desetletnega sina Loj- I zeka s polenom, rokami in no- I gami ter končno s lem, da ga jc vrgel v mlako tako zdelal, da jc I dečku povzročil številne krvave ' podplutbe po vsem te"esu, na I glavi pa 4 cm do'go rano do io- I banje. Zavedajoč se svoje krivde I in v strahu pred zasluženo 1 kaznijo. Rep pc tem dejanju ni ! mogel drugače, kot da je naredil I še drugo, za kar ga je pozneje klicalo na odgovornost sodišče v Ptuju. Grozil je svoij ženi, da če ga bo prijavila zaradi tega div- jaštva na Dostaji LM da jo bo ubil i Vse to seveda ni rešilo Alojza ! Repa Okrajno sodišče v Ptuju I mu je prisodilo za ta kazniva de- j janja eno leto in pet mesecev ; zapora, po pritožbi pa mu j« '. Okrožno sodišče v Mariboru ka- zen znižalo na eno leto Toda Hcp kazni še ni nitt na stopil ko jc zakrivil dejanje, k ga ponovno postavlja v vrst< I divjakov k* ogrožajo varnos i najbližjih sorodnikov V nedeljo 7 novembra 1.1., se je zvečei okrog 19 ure vrnil na svoj dom v vinjenem stanju Takoj se je lotil žene, ki je sedela pri ve- čerji, ter ji zadal z nožem sedem zabiHodljajev v hrbet. Na obupno kričanje žene so prihiteH sosedje ter ženo in sina rešili izpred po- divjanega Repa. Rep, ki se izgovarja s svojimi poškodbami na glavi, ki so vzrok slabim živcem 9 tem da je pa- davičar in da mu škoduje naj- manjša količina alkohola, v očeh ljudstva ostane zapisan kot div- jak, ki ga le ostra kazen lahko spametuje. * POJASNILO V zadnj: .številki našega 'ir>ta smo objavili, da je bil najden neznani utopljenec na Birih pri Ptuju, Za katerega se je pred- hodno domnevalo, da na i bi bil utopljeni Cvetko Franc, Med po- izvedbami pa se ie ugotovilo, da je neznani utopljenec Fačini ivan, roj. 28. 12. 1912 Iz Selc št. 19, občini Veličina pri Ma- riboru ki so je dne 20, 7, 1334 skupaj s hčerko Marjano pone- srečil z brodom, s katerim je plovil čez Dravo nad Staršami, ko je šel v službo. Drava je bila tedaj visoka in je Fačiniju brod na vrtinčastem . predelu pre- vrnilo. Njegova hčerka je bila najdena čez 8 dni v Srtd:šču med-em ko'smo njenega očeta našli sedaj. Njegova žena Fi.čini Marija je podala točen n.regov opis in prepoznala vzorce nje- gove obleke, r čimer je potrjeno, da je bil neznanec res njen mož. Sladkor in med s sladkoj-jem sprejema telo kalorije (10'^ gr sladkorja do 400 kalorij), katerih poraba je odvisna od prisotnosti vitamina BI in fosforne kisline Premajh- na koičina sladkorja v krvi povzroča utrujenost, slabost, močno utripanje srca, nespo- sobnost Za logično mišljenje in v težjih primerih nezavest. Taltšna obolenja nastopajo ce- sto kot posledica različnih bo- lezni, dalj časa trajajočem gla- dovanju ali do večjem naporu organizma, n, pr. po večjih športnih naporih. V takih pri- merih pomaga hitro dovajanje sladkorja (grozdni sladkor) me- da ali drvigih siadkorja vsebu- jočih hranil ki pa ne vsebu- jejo prevelikih količm maščob ali beljakovin Izkušeni šport- nik.; uživajo pred velikimi na- pori sladkor, med sladke sadne sokove ter lahko pecivo ne pa tudi slanine ali mesa Sladkorna bolezen Sladkorno holezen imenuje- mo tisto obolenje ko se v krvi nakopiči tolikšna koiičina slad- korja ki daleč prekaša normal- no višino in pri kateri pride do izločanja sladkorja. Pri prekomernem uživanju sladkorja vsebujočih jed! ob- staja nevarnost, da se zmanjša apetit Pa tudi druge nevarno- sti so. med drugim v tem, ker ne vsebuje sladkor nobr-nih mi- neralnih sestavin in vitaminov. Z.iradi tesn ie nuJno dopolnje- vati hrano s tistimi jedmi, ki vsebujejo obilne količ.ne teh snovi, na primer sadje in s..dnl sokovi, predvsem v surovem stanju, jajč.ie in mlečne jedi, ki pa ne smejo biti pr-emistr.e, ker sladkor kot prinaša ec ka- lorij ne potrebuje večjega do- datka maščob, močnate jedi, ki jim z dodajanjem sladkorja š3 zboljšamo okus in pri katerih pride do bolj.^ega izkoriščanja vitamina BI in fosforne kislino prav zaradi prisotnosti slad- korja. Med ; 100 gram.)^ meda dovaja te- lesu 320 kalorij in 80 odstotkov sladkorja v medu predstavlja tako imenov. inverini sladkem. To je me.šanica grozdnega in sadnega sladkorja, ki nastano iz naravnih cvetnih sokov. Cisti med vsebuje ckrog O 3"/n belja- kovin in najmanj O 2"/n mineral- nih snovi. Med temi prevladuje kalij, ki ugodno vpliva na s:-ce in krvn; obtok. Poleg tega vse- buje med kalcij, fasfar. železo, baker, mangan, poleg tega pa še vrsto redkih eleme-ntov. Za prehrano otroka je rned . izredne vrednosti, ker po'e, •-' V ptujskem gledališču je na- stala tema Otroci na balkonu so začeli mrmrati iii. žvižgati. Iz parterja še je slišal glas sta- rejšega: »Tiho, Vi osli, tam zgo- raj!« Od zgoraj pa odgovor: »Tu zgoraj je.krma.^psli so spodaj!« Sodnik: »Zakaj fe pravzaprav hočete ločiti i od svoje žene?« Mož: »Stalno me. zmerja in mi daje živalska imena, včasih pa me, celo fizično napade!« Sodnik: »V,tem pa še ne vi- dim razloga za ločitev To dela tudi moja žena!« : Marulek, in Mat jašek sta pri- šla zvečer v Rpgaško Slatino. Pri najboljši valji sta lahko do- bila, le sol>o z eno, p-osteljo, ki je bila zelo ozka. Medtem ko je Matjašek spal, je Maml^k vstal. MatJRŠek se je prebudil m vpra- šal Maruleka: »Kam pa gre.^?« Marulek pa je odvrnil: »Morai-n se obrniti!« ■ ■* V vas je prišel zastopnik pod- jetja Za odkup živine, ki se je zanimal samo za prvovrstno ži- vino. Poslovodja KZ se je spomnil na posestnika, ki je Lmel naprodaj rejenega vola in je poslal ponj. Posestnik je prisopihal in gie- dal, kdo mu bo ponudi! besedo. Poslovodja se je znašel in pred- stavil posestnika zastopniku: I .»Predsta-vini vam Janeza N. ki je dobil na zadnji ž^vinorej- t ski razstavi prvo nagrado!« »Marica, kdo pa je moški, ki s, mu pravkar odzdravila?« »Veš, to je tretji soprog žene mojega drugega moža!« Kovač, ki močno jeclja, ima pomočnika z enakimi težavami pr; govoru. Nekega dne je prišlo zaradi tega do težav. Mojster je vzel iz peči žareče žekzo in rekel pomočniku: »JJa-ja-ja-nez! D-a-a-a-j m-i-i kle-kle-kle-šče!« Pomočnik ni vedel katere, za- to je vprašal: »Moj-moj-moj-ster, ve-ve-ve- li-ke a-a-ali ma-a-a-le?« Mojster je nestrpen in jezen odvrnil: »No-be-be-benih, saj vl-i-i- idiš. da je že-e-e-e-lezo že nr^-mr-mr-^Ic!« Nd bfiiopote, .em turnirju Ša- hovskega društva Ptuj za mesec november je zasedel prvo me- sto Rudolf. Slede: Mlakar, Per- nat Berden, Podkrajšek itd NAROČNIKOM! Vsi naročniki nam še vedno niso poravnali zaostale naročnine za leto 1954 zato smo jim morali razposlati opomine, ki so vezani na poštnino 15 din. Prosimo vse dolžnike naroč- nine in oglasov, da nam za- ostanke čimprej poravnajo, da ne bomo imeli še drugih nepo- trebnih stroškov. Plačate lahko P^i naši bla- gajn- dnevno med 7 in 14. uro (razen nedelje) ali PO poštni položnici, ki jo dobite prj vsaki pošti.