(Piše kmet iz roariborskega okrajaj Živinorejci smo uboge pare. FiSerjevi nakuporalci dolajo z nami kakor svinja s plevami. Gorje tibtemu, ki se ne zna na ta ali drmg način prikupili oblastnim gospodom. Povsod sicer ni tako, a reveži, stokrat reveži smo tam, kjer pašuje kak na& neprijatelj kot nakupovalec. Ker nobena prošnjia pri*Fiferju, ne pri graški vno^čevalnioi nič ne poma,ga. Rem primoran se obrniti potom časopisia do javnost! iB okrajnega glavarstval da bodo videli, kako se poslopa z nami slovenskimi kmetL Najprvo po|?lelmo, kajko izgleda tiisti instru ment, ki se mu pravl ^dvojna mera," Meni so vzeft zadnje vole in mi pustili samo 1 kravo, 1 teliSko ia 1 tele. Posestva imam nad 20 oralov. Sedaj le obdeluj, če moreš, svoje njive! A kaj to mar g. nadzoi^ ntku in n,^e)govetmu naMipiovalcu!' Moj sosed pa in«k Se vedno 12 glav ivine, čeravno mora za isto kupovati krmo. Kako se je pri njem zasukal oni čudni inštrument, mi je in ostane uganka. Eh-ng slučaj: Dboga posestnioa s posestvom oioli 18 oralov zemlje, lma moža na b?onti. Vzeli so ji že oba para volov. Posestvo ie hribovito. Obljubili so ji vprežno kravo. Sirota je bolj omejena, si n» ve sama nifi pomaigati. Ali mislite, da so ji dali obljubljeno kra^-o? Kaj še! Posmehuiejo se ji, ko toži, da ne more obdelati posestva, ne pridelkov spravitf pod streho. Kaj bo rekel mož, ko bo našel ugonot*Ijeno posestvo? Druga žena, vdova, ki zna jeziček bolje rabiti, pa je dobila za stare vole celo lepe in mlade voUčke, dasiravno ]ih ne rabi tako nujno. Ce pa pride revež se pritožit ali prosit k nadzariiiku , pa se ga kratkomalo zavrne. Odkrito povedano: Zauboge Tudi ima pravica zavezajne oči . . . Poznam prijatelja v sosedni občind, $& se f» pismeno obrnil do nekega posianca. Ko je nakupov^ lee to zvedel, je rekel: Ker si se pritožil, boš moral dati svoje vole, sicer bi ti bili pa ostali. Torej še prositi ali i ritožiti se ne. smemo, ker se s tem čuttjo nekat©ri nemSki gospodje užaljene! In potem, poglejte na dan prevzemanja živine na sejmišče v Mariboru, y Rače, v Bistrico ali na Pesnico! Cela tropa mesarjev, veCinoma dobrorejenib nem8urjev, se vsuje in «kOntrolira" cenitev živiiie. Krik in vik ljudi, ki so neizmerno obogateli v: vojnem času na raSun kmetskega ljudstva, se razlega daleč naokoli. Nesramoe ;>sovke, pravo mesar&ko zaBavljanje in zbadanje leti na naa. In aJi mislit©i, da B6 kdo zavzame za nas» ki smo s težavo zredili živino? Kaj Se! T;sfi, ki bi nas morali braniti, se™ dijo pri mairtni peSonki in litru sladkega vinca, tt kmet pa le Sakaj col (Jan pri svoji živini na dežju, ¦razu ali pekočem sohicu. To so razmere, da s& Bogu smili! Vprašam: Okrajno gl!avarstv)o, kje s^ da mirno gledaš, kiiko se mestni bogataši in razni drugi trebušniki iior.fiuiejo iz kmetekega ljudstva., Zahtevamo, da se tem krivifinim in kričiečiin razmeram pride v okom. NaSe potrpežljr"OFfi bo t>rav kmalu konec!!