KATOLJSK CERKVEN LIST. rDanieau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide _Danica danpoprel Tečaj XLI. V Ljubljani, 17. svečana 1888. List 7. Don Bosko. Opis njegovega življenja in delovanja. Pustite otročiče in nikar njim ne branite k meni priti! (Mat. 19. 14.) Ko bi ravno deset tisoč učenikov imeli v Kristusu, ▼endar nimate veliko očetov. (I. Kor. 4, 15.) Don Bosko — kdo ne pozna tega imena? Širna je Evropa naša, in po vsi tej širni zemlji znano je ime: Don Bosko. Komurkoli gori v sercu ogenj kerščanske ljubezni, kdorkoli se zanima za dobrodelne zavode, bodisi da biva v Parizu ali v Rimu, na Dunaju ali v Madridu; gotovo je čul o tako skromnem, ali vendar tako slavnem (če smemo tako reči) Don-Bosku. O njem govori ljudstvo po laških mestih, zanj moli vsak dan iskreno in goroče na tisoče in tisoče otrok in mladenčev, in celo v daljni Ameriki puhte k Bogu gorki vzdihi: Bog poverni, Bog poplačaj našemu očetu, Don Bosku! „Ko bi ravno deset tisoč učenikov imeli v Kristusu, vender nimate veliko očetov." Tako je govoril sv. apostelj Pavel svojim vernikom, in tako bi smel še zdaj govoriti osiročeni in zapuščeni mladini: tem zanemarjenim sirotam je oče Don - Bosko, kakor ne kdo drugi tako. Prav od Boga menda v to poklican, zbira okrog sebe lačne, na duši in na telesu lačne, in potrebne otroke mesta torinskega. daje njim kruha, pa tudi poduka v kerščanski veri. Taki, ki ne poznajo ljubeče matere in ne milega očeta, zaidejo v naročje blagodušnega dobrotnika, ki skerbi za-nje bolje kakor ▼sak oče, vsaka mati. Njegova ljubezen do revnih otro-čičev, njegova želja, da bi pomagal v pregrešnem življenju in v slabih tovaršijah utapljajoči se mladini, mu je dala moči, poguma in stanovitnosti, da je d o v e r š i 1 delo, pred kterim moramo stermeti. Kar je bil sv. Vincencij Pavljanski ali sv. Frančišek Šaleški svojemu času, kar so bili vstanovniki velicih redov, sv. Ignacij, sv. Benedikt — to je Don Bosko v 19. stoletju. Tako bi bili smeli pisati še pred kratkim; — ali zdaj ne veči Ko je verla „Danica" prinesla žalostno poročilo, da je obolel Don-Bosko, tedaj se je pač marsikdo prestrašil — bali smo se za njegovo življenje, tembolj, ker je bilo znano, da je bil na stara leta vedno slabotnega zdravja; kakor so v Torinu molili Boskovi gojenci za svojega blagega dobrotnika, tako so tudi prijatelji delu njegovemu serčno želeli, da bi se dobri Bog usmilil svojega služabnika in mu zopet povernil zdravje, ako je njegova sv. volja. Toda Don-Bosko je — umeri! Kako tužuo se je glasila ta vest v „Slovencu,M in kako bridke so besede, s kterimi naznanja Mih. Rua v Danici smert svojega prijatelja. Delal je Don-Bosko v vinogradu Gospodovem celi dan — vse dni svojega življenja; zdaj je šel po pla čilo. Njemu je lahko govoril večni Sodnik: „lačen sem bil, in si mi dal jesti; žejen sem bil, in in si mi dal piti; nag sem bil. iu si me oblekel....." Kedar stojimo ob grobu kakega imenitnega moža, tedaj gledamo v njegovem grobu tudi njegovo — življenje. Če je bil pokojnik človek, ki je imel serce in glavo — serce, ki je ljubilo — glavo, ki je mislila in delala za druge: kako živo nam tedaj stopijo pred oči vsa dela in čini, ktere je doveršil; vse dobrote, ktere nam je skazal; vse blage lastnosti njegove, s kterimi se nam je prikupil. Ni čuda potem, akoravno na grobu tacih mož, s solzami v očeh opisujemo njihovo življenje. O Don - Bosku pisala je „DanicaM pogostokrat. Omenjala je mnozih novosti iz njegovih zavodov in prinašala dogodbe iz njegovega življenja. Pa če dandanes otožno premišljujemo, da so Don-Boska položili v hladni grob, kako bi se ga ne spominjali vnovič in zopet ne pisali o tako važnem, spomina vrednem možu, od kterega se lahko tolikanj učimo! Podati hočemo v naslednjem obširneje čertice iz Don-Boskovega življenja in delovanja. Posnete bodo po knjigi: „Don-Bosco" — von dr. Kari d. Espinev," in potem po časopisih nKath. Schulzeitung, 1887" in rVrh-bosni," ki je lausko leto priobčila jako prijeten sostavek o tem predmetu. Kdo utegne ugovarjati, da se je o Don-Bosku vže veliko pisalo po Danici. *) *) Mnogo bralcev — bosne," pozna vže življenje še veliko, kterim je njegovo vzlasti čč. gg. naročniki Don Boskovo; ali gotovo jih delovanje neznano. (Dop.) Res je to! Ali bili so le posamezui.oddelki, celotne slike njegove „Danica" ni podala. Če pomislimo, da pišejo drugi narodi 'cele knjige o Bosku, ki je neka posebnost v našem stoletji, zakaj bi ne smeli Slovenci kaj več izvedeti o njegovem življenji. Vsikdar beremo radi povest, v ktero se vpletajo kakor cvetice dobri in koristni nauki, in v kteri gledamo ljudi, ki nas zavolio svojih lepih lastnosti, tako rekoč, na - se vlečejo; ali vendar vemo, da je vse to večinoma izmišljeno. Ako pa imamo pred seboj životopis nenavadnega, vzglednega človeka, smo prepričani, da je vse to, kar beremo, gola resnica. Kakor se nam vtisne v spomin lepa, krasno risana slika, ravno tako se nam podoba tacega moža ohiani v spominu kakor živ izgled, kterega skoraj moramo posnemati. (Dalje nasl.; Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Občni zbor katoliške družbe za Kranjsko je bil 8. svečana zvečer v društvenih prostorih, kterega se je vdeležilo prav veliko družbenikov. Predsednik milostgsp. prošt dr. Anton Jarc pozdravi zbrane, in poroči potem o stanji in delovanji te družbe; posnamemo naj le nektere reči. Katoliška družba je letos nastopila 20. leto svojega obstanka. O koncu prošlega leta štela je družba 674 udov; — med temi v Ljubljani bivajočih 422. zunaj Ljubljane pa 252 udov. V teku leta jih je pomerlo 15, in sicer ljubljanskih družbenikov 11, zunanji pa 4. Med umerlimi je bilo 5 duhovnov, iu sicer: umirovlj. mestni župnik in bivši ravnatelj avstrijskega hospici v Jeruzalemu, gosp. Frančišek Hrovat, — dekan Martin Šlibar in gg. župniki: Anton Zore, Gabriel Weis in Janez Volčič. Neduhovni umerli so gg.: Fr. Drašler, eden od začetka kat. družbe vpisanih udov, Anton Jerina, Fr. Jerala. Anton Marn in Ignacij Šarabou; nadalje: baronica Evelina Lazarinova, Marija Jalenova, Ivana Aha-čičeva. Antonija Doganova in Jera Kogovšekova. Na novo pristopilo je pa v preteklem letu 58 udov, v tem števila je 21 gg. duhovnov, med drugimi dva dekana Ivan Vesel iu Josip Krese, kteri slednji je še sedem drugih ulov pridobil kat. družbi. V občno radost naznani g. predsednik, d* so se tudi ekscelenca prevzvišeni knezoškof Mariborski dr. Jakob Maks Stepišneg dali zapisati; dobili si iztis letošnjih »Drobtinic," o kterih so posebno zadovoljuost in priznanje izraziti blagovolili. Glede tom-bolj, katere so bile v zimskem času nekaj kat. družbi v prid. nekaj pa za uboge Vincencijeve družbe, so g. predsednik hvaležno omenili tistih gospodov, kateri so vravnsvali tombole in tistih, kateri so imeli govore pri tombolah. Nadalje se g. predsednik zahvaljuje mnogim dobrotnikom, ki so društvu dobitkov zastonj poklonili, med drugimi: gosp. grofinje Sofije Auorspergove, gospo-dičine Terezije Bučarjeve, gospe Marija Omahnove, Josefe Zdešarjeve in Marije Zalaznikove, gospe Gion-tinove in Alojzija Jenko-ta. Kakor prejšne leta, bili so tudi preteklo leto vsako sredo zimski večerni govori, izverstni in jako zanimivi. Poleti 80 bile na rožniku sv. maše za žive in mertve ude kat. družbe, darovanje pri teh mašah za uboge Vincencijeve družbe je skupaj zneslo okoli 86 gld. (Konec prih.) Z Dolenjskega- (Nekoliko o svetih misijonih.) Nekterim ljudem so sveti misijoni tem v peti. Če slišijo: tu in tam bo sveti misijon, jih že grize in pokažejo svojo nejevoljo s tem, da govoričijo tje v en dan, češ. da po misijonu ljudje niso nič boljši, pa ne samo nič boljši, temuč da še hudobniši so. Kako zvite besede, pa ne samo zvite, ampak tudi lažnjive! Kdo je svete misijone pričel in postavil? Ali ne sveta katoliška Cerkev? Da, sveta katoliška Cerkev je njih vsta-noviteljica, pa ne samo vstanoviteljica, ona tudi priporoča svete misijone. Znano pa je vsakemu katoliškemu kristjanu, da vodi sv. cerkev Jezus Kristus sam; torej ao tudi njene naprave, ktere ona vravna v korist našega zveličanja, gotovo dobre in koristne. Hočeš, dragi bralec, drugih dokazov? dosti jih je; le beri. V fari, kjer bivam, ao bili ljudje bolj mlačni, bodisi v molitvah, bodisi v prejemanji ss. zakramentov. Došla je posebna milost za faro, da se je obhajal sveti misijon: blagoslov Božji ni se pogrešal. Kakor je sveti Duh binkoštno nedeljo prenovil aposteljne, tako je prenovil sveti misijon ljudi. Res svesto terdim: kakor ozeleni perje spomladi, tako so ozelenele po sv. misijoni razne čednosti, ki se prav lepo razcvetajo zdaj. Koliko več se stori molitve po svetem misijonu! O nedeljah tako pred dopoldansko, kakor pred popoldansko službo Božjo je viditi lepo število mož in žen pred misijonskim križem in to pol ure, preden se začne služba Božja. Lep, nebeški poglel Pa ne samo mož in žen vidimo klečati preG misijonskim križem; tudi mladenči in deklice se zbirajo okoli svetega misijonskega križa, ki goreče prosijo ljubega Jezusa za stanovitnost v dobrem. Pri tem ne ostanejo, da bi samo obiskali svojega Zve-ličarja, kaj radi ga tudi prijemajo, ne samo o nedeljah in o praznikih, ampak tudi o delavnikih, in tako moški in ženski spol. Danes, ko to pišem, je 6. februvarija, toraj o predpostoem času, o času. ko je svet malo bolj vesel in napravlja rad veselice in raja in časti malike. V Ljubljani menda letos nimate veselic, ker je Bog obiskal ljubljansko mesto*): moram pa tu očitno reči, da je bilo včasih preveč veselic tam. dostikrat se je še zanemarjala služba Božja zarad tega. O tem času je tudi po gostilnicah prav živo; več se tudi pije. Pri nas ni tako. Ako bi prehodil dragi bralec vso faro, vidil bi, da so gostilnice razne, ne samo o delavnisih. ampak tudi o nedeljah, namesto gostilnic so jim domače hiše; namesto kozarcev so zdaj rožni venci v rokah. **) Zvečer in zjutraj zbirajo hišni očetje iu hišni gospodarji svoje domače k molitvi. Kdo bi ne bil tega vesel! Toliko dobrega sadu je obrodil sv. misijon. Kako skerbni io dobri oče so se pokazali prevzvišeni in milostni knezoškof s tem, da priporočajo svete misijone. Iz Podgraj, 3 svečana. Z ginjenim sercem po-terjujem prejem zopet poslanih 18 gld 50 kr. za pogo-relce v Kuteževem. Neskončno dobrotljivi Bog poverni tisočero Vam, preč. Monsignor, mnogoteri trud in vsim preblagim p. n. dobrotnikom tako obilnih milodarov. Le kdor sam vidi, spozna, koliko uboštvo tare pone-srečene. Žal, da je temu malo krivo slabo gospodarstvo. *) Motite se; sej plesi in veselice niso nevarni, kaj — li? — ampak......; vsaj kakor liberalci menijo. Moramo si. vradnijaro dati čast, da so maškare in podobne norije bile prepovedane. **) Slišal sem te dni iz zanesljivih usti, da neki učen liberalec, ki je dolžan dobre izglede in nauke dajati, je rožni venec zasmehuje! Utegne pa čas priti, da ga bo še sem rad molil. Vr. Naročilo se bode obdarovanim, naj z gorečimi molitvami vsaj nekoliko skažejo hvaležnost. Pri tej priliki prosim dovoljenja, da izrečem naj iskrenejo in toplejšo zahvalo za podporo, poslano za zvonove cerkve Podgrajske. Razun pred 31/« letom z milodari zidane cerkvice sv. Jožefa je za tri isterske in dve kranjski vasi, čez 200 hiš, v duhovniji le ena cerkev. Zvonovi tehtajo 250, 540, in 917 funtov. Ker ljudje zvonjenja prelahkih zvonov ne slišijo, priporočal sem napraviti nov veči zvon, ki bi po nasvetu gospoda zvonarja tehtal 900 kilogramov, da bo v soglasji s prejšnjimi. Skerb za polovico stroškov, okoli 800 gld. s pripravo v zvoniku, prevzel je podpisani, drugo polovico bo zložilo ljudstvo v dveh letih. Da se mi polajša breme zdatno, so mi brez prošnja za novi zvon podarili : blaga gospa Elizabeta Peterka iz Ljubljane 15 gld., bi. gospod Orosl. Dolenec iz Ljubljane 5 gld., čast. gospod Anton Ponikvar iz Knežaka 2 gld. 50 kr., č. g. Janez Škerjanec iz Harij 1 gld. Mati božja Karmelska, kateri v čast je posvečena cerkev Podgrajska, naj sprosi stotero in stotero povračilo za velikodušno podporo. „Da bi časno srečni bili, Tam nebesa si dobili, To želi — podpisani.44 Štefan Jenko. Iz Tersta. (Premilostni gospod Škof vernivši se iz Rima.) Za postni pastirski list premilostni gosp. Janez Nepomuk svoji čast. duhovščiui in vernim ovčicam pripovedujejo o svojem romanji in o zlati maši, kakor nasleduje. Sveta dolžnost in serčna želja, da izrečem svetemu Očetu za preslavni dan njegove zlate maše voščilo svoje in cele škofije, napotile so me bile tje v večno mesto, veličastni Rim; in zdaj ko sem se srečno vernil med svojo ljubo čedo, ne morem si kaj, da ne bi vam. preljubi! spregovoril nekterih besed v vašo tolažbo in spodbudo za sv. 40danski post. V pervi versti naj Vam naznanim, da so sv. Oče z radostnim sercem sprejeli od mene zagotovilo o vaši živi veri io neomahljivosti, ki vas veže z Njihovo osebo in z apostolskim sedežem; ter da so blagovolili tudi z veseljem sprejeti darove, atere Jim je poslala po meni vaša otroška ljubezen za 501etnico njihovega maš-ništva, in slednjič, da so podelili vsem vernikom združenih škofij iz serca radi sv. blagoslov. Osvedočen pa, da je tudi vas gnala želja tje v večno mesto Rim, da bi bili navzoči pri zlati maši, ktero so darovali sv. Oče 1. januvarija v velikanski cerkvi sv. Petra za vesoljno katoličanstvo, hočem vam izraziti jaz serčne čute, ki so se v onem vzvišenem trenotku polastili mene in vsih navzočih, da bi se potem enaki čuti zbudili i v vaših sercih. Da, resnično, preljubi v Gospodu! veličasten je bil ta prizor, ki je zapustil v naših sercih neizbrisljiv vtis, ko smo stali v velikanskem tempeljnu, kteremu na celem svetu ni enakega, združeni z ogromno množico čez 50 tisoč vernih katoličanov, ki so se tukaj zbrali od vseh, tudi najdaljnih pokrajin sveta, ter več ur željno pričakovali, da se prične nenavadna slavnost; vseh oči obernjene so proti enemu kraju — glej! tu se prikaže mili obraz sivolasega starčeka, Leona XIII, sedečega ra visokem prestolu, ki sloni na ramah nosačev; — en trenotek splošnega začudenja, potem pa zaori glasen pozdrav nebrojne množice, ki ne more več zaderževati svoje radosti, da se odmeva po ogromnih prostorih sv. hrama. Nosilnica pomika se naprej proti glavnemu altarju, sv. Oče dvignejo roko — in škofje in posvetni mogočnjaki, plemenitaši in prostaki, vse pade na kolena, da prejme blagoslov. — Slednjič obdan od svojih kardi-ualov in več nego 300 škofov različnih obredov, ki so sem dospeli od vseh strani sveta, da skažejo sv. Očetu čaat in pokorščino, pristopi namestnik Kristusov k altarju, pod katerim počivajo ostanki pervaka aposteljnov. sv. Petra, da daruje nefcervavo daritev za milijone svojih otrok, združenih ž njim po nerazvezljivi vezi sv. vere in ljubezni. Ta veličastni prizor je bil naj jasnejši dokaz za resnico besed Zveličarjevih, zapisanih ob robu krasne kuplje ravno nad glavo častitega mašnika: .Ti si Peter, t. j. skala, in na to skalo bom sozidal svojo cerkev, in moči peklenske je ue bodo premagale." (Mat. 16, 18). V tem pomenljivem trenotuu — pri pogledu oa grob pervaka aposteljnov, av. Petra, in njegovega mogočnega naslednika. Leona XIII, s kterim je združena duhovščina, so združeni verni katoličani celega sveta, bila so prešinjena serca vseh navzočih in vsak je moral pripoznati: »Verujem v eno sveto, rimsko — katoliško in apostoljsko Cerkev — verujem! Toda še drug nič manj važen dogodek poterdil je o tej priliki prepričanje, da je naša sv. Cerkev splošna in vesoljna. Zlata maša sv. Očeta se je obhajala ravno sredi božičnih praznikov. In kakor so pri rojstvu našega Gospoda prihiteli pobožni pastirji betlehemski. prihiteli modrijani iz daljnih jutrovih dežel, da počaste novorojenega Zveličarja sveta ter mu poklonijo vsak svoje darove; enako združili so se navdušeni katoličani vesoljnega sveta ter poklonili mnogoverstnih, dragocenih darov namestniku Kristusovemu na zemlji da mu skažejo svojo vdanost in ljubezen. In kar nas mora naj bolj z začudovaniem napolniti, cesarji, kralji, knezi, ne le katoličani, marveč tudi protestanti, razkolniki, neverniki — poslali so prekrasne darove, ki so izpostavljeni na Vatikanski razstavi, razstavi, ki je v pravem pomenu besede svetovna in kteri enake nima zabilježene zgodovina sv. Cerkve. Ta razstava, naj bolj jasen dokaz žive vere katoličanov iu spoštovanja celo nekatoličanov do Leona XIII, vsled njegove mogočnosti in kreposti, odperla se je v praznik razglašenja Gospodovega, in kaj lepo se strinjajo s tem besede preroka Izajija, ki se bero ta dan pri sv. maši: „Dvigni se, Jeruzalem, ker prišla je tvoja luč in nad teboj se je prikazala veličast Gospodova. Glej, noč bo zakrila zemljo in tema narode: nad teboj pa se bo prikazal Gospod in njegova veličast se bo v tebi razodela. In v tvoji svitlobi bodo hodili narodi in kralji v blesku, ki iz tebe prihaja. Dvigni na okoli svoje oči in glej: vsi ti so se zbrali, so prišli k tebi, od daleč bodo prišli tvoji sinovi in od vseh strani prihajale tvoje hčere. Tedaj boš videl in se pomnožil, čudilo se bo in širilo serce tvoje, kedar bodo se bo k tebi napotila množica tam od morja, kedar prihajali k tebi mogočni rodovi. Napolnila te bo množica kamel, velblodovi iz Madjana in Efe: vsi iz Sabe bodo prišli ter prinesli zlata in kadila in dajali čast Gospodu" (Isai. GO, 1—0). Kar ie prerok Izaija Jeruzalemu govoril, to velja danas Rimu. Glejte tu, preljubi v Gospodu! tudi Vatikanska razstava je nova, mirna zmaga naše sv. vere; zato smemo tu ponoviti besede sv. Janeza Ev.: rTo je zmaga, ki svet premaga, naša vera" (I. Joann. 5. 4.). „Verujem v eno sveto, rimsko-katoliško in apostoljsko cerkev — verujem"! Vendar pa, predragi! pazite se, ker hudobni duh skuša na vse mogoče načine, da bi izroval iz sere kristjanov zaklad sv. vere, »po kteri živi pravični* (Rom. I. 17.) Zatorej vas opominjam z besedami sv. Pavla: „Bratje! bodite močni v Gospodu in v mogoč- nosti njegove moči. Oblecite orožje božje, da zamorete obstati pred zalezovanjem hudobnega duha. — Stojte torej opasani ob ledjih z resnico iu oblečeni z oklepom pravice in noge obute v oznanovanje evangelija miru; pred vsem pa vzamite v roko škit vere, po kterem zamorete ugasiti vse ognjene pšice hudobnega duha." (Ephes. VI.) Zato tedaj rglejte. bratje! da varno hodite, ne kakor nespametni, ampak pametni, porabite čas, ker hudi so dnevi. (Ephes. V.) — Da, preljubi! tudi v našem času moramo žalibog ponavljati besede, da „dnevi so hudi- ter da so tem bolj nevarni, čim manjše je število onih. ki bi se tega zavedali. Serčno tedaj! še enkrat vas opominjam z besedami pervaka aposteljnov: „Bodite trezni in čujte; kajti vaš nasprotnik, hudobni duh, hodi okoli kakor rjoveč lev ter išče. koga bi požerl; njemu se ustavljajte terdni v veri" (I. Petr. V.). Da, branite se proti hudemu in hudobnežu močni v veri. v veri živi in djanski, kakoršna naj se kaže v vsem va^em življenji, tako „da bo svetila vaša luč pred ljudmi, zato ua vidijo vaša dobra dela ter časte vašega Očeta, ki je v nebesih" (Mat. 5, 15). „Pog.im! pogum!- s temi besedami spodbujali so mene >v. Oče k terdnosti in stanovitnosti, da zveršim svoje škofovske dolžnosti. — „Pogum! pogum!" te besede kličem tudi jaz vam, preljubi sinovi in hčere! ker pogum je neizogibno potreben vsakemu, kdor hoče očitno spoznati in stanovitno zverševati sv. vero v teh tužnih časih verske mlačnosti in nesrečnega strahu pred ljudmi. Pogum! in naj vas tolažijo besede Zveličarjeve: „Zaupajte. jaz sem zmagal svet- (Joan. 16, 33.). Pogum o vsakem času, zato ker po besedah sv. Pavla: rmi moramo vedno in povsodi nositi zatajevanje Jezusa Kristusa na svojem telesu, zato da se razodene na naših telesih tudi življenje Jezusovo (II. Kor. 4. 10.). Pogum osubito sedaj o tem sv. času 40danskega posta, čas v kterem se nam je posebno pripravljati, da vredno obhajamo svete skrivnosti svojega odrešenja; zato moramo podvojiti gorečnost za svoje posvečenje, dobro „vedoč, da On. ki je Jezusa obudil, bo tudi nas obudil z Jezusom" (II. Kor. 4, 14), toda s tem pogojem, rako bomo ž njim terpeli. da bi bili tudi ž njim poveličani" (Rom. 8, 17.). Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, in ljubezen božja in vdeležitev sv. Duha bodi z vami vsimi. Amen! Iz Bosne; 7. svečana je bila v Marija-zvezdi sKušuja ondotue sirotišniške šole pod predsedstvom visokočast. gospoda škofa Banjaluškega. Med drugim so bili pričujoči: Prevzvišeni gosp. Edvard pl. Zambourski. c. kr. maršal — lajtenant, in gospod baron Sedlnitzk), okrajni predstojnik z nekaterimi gg. duhovnimi, med katerimi so bili tudi visokočast. oče gvardijan in župnik iz Petričevca. Skušnja se je obnesla izverstno. Slavna gospoda se je čudili delom in napredku otrok. Milostni gospod škof so učitelju P. Kasimiru izrekli pohvalo in zahvalo, ter so imeli dolg govor do otrok, v katerem so jih zelo ginljivo bu itli k hvaležnosti proti svojim dobrotnikom, in jih resno opominjala, da oaj vse žive dni svete nauke in dobra pravila. Katere jih uče čč. oo. trapisti, s tako velikim trudom, delom, ljubeznijo in s tolikimi darili z besedo in zgledom. Na zadnje ukazali so milostni gospod škof, da naj vsi otroci v znamenje svoje hvaležnosti visokočast. gospodu opatu roao poljubijo, kar so otroci tudi precej z veseljem storili. Dovolimo si tudi opomniti, da opatija Marija-zvezda tud; naj boljših rejencev pošilja v knežje nadškofijsko deško semenišče v Travnik vsako leto, in to vsled dobre odgoje, katero dobivajo v Marija-Zvezdi od oo. trapistov dan na dan. Rim. (Viliki vstav sv. Antona Pad.) Leta 1884, 16. aprila, )e bil slovesno vložen temeljni kamen k novemu samostauu, šolam in cerkvi sv. Antona P. To je bilo potrebno, ker sedež redovnega generala na Kapitalu je ugraoila nova italijanska vlada. Tisti dan so vsi ondotni očetje maševali v ta namen, da bi sprosili od Boga, da kar se je začelo v Božjo čast, naj bi se v korist reda sv. Frančiška srečno doveršilo. Molitev je imela dober vspeh. Ker čez tri leta in 4 mesce je bilo poslopje toliko doveršeno, da se je sedež vesoljnega reda 17. avgusta 1887 zamogel preseliti. Cerkev sicer še ni bila dodelana in očetje glavnega sedeža so med tem maševali v dveh molitveniščih (oratorijih). Drugo nedeljo v Adventu 1887 pa se je zamogla tudi že cerkev posvetiti. Ker je pa ta cerkev nekaka naprava vesoljnega reda. zato se je spodobilo, da naj se posvečenje godi z večimi in nenavadnimi slovesnostmi. V ta namen je bilo povabljenih tudi več zuuanjih škofov iz tega reda, ki so prišli v Rim za to priliko in so tisti čas prebivali v novem poslopji. Že 28. nov. so bili blagoslovljeni tudi 4 novi zvonovi, ki jih je vlil zvonar Magni v Hetruriji, posvetil pa pričo vsih ondotnih redovnikov kardinal papežev namestnik Lucid Marija Parochi. Veliki zvon je posvečen v čast brezmadežni Mariji D., drugi pa sv. Frančišku, sv. Antonu P. in sv. Bernardinu Sienskemu. Ker ima pa cerkev 11 oltarjev, so tako vravnali, da med tem ko ie kardinal vikarij posvečeval veliki oltar, je 10 škofov posvečevalo 10 stranskih altarjev, namreč vsak enega. Že poprešnji večer so vsi enajsteri posvečevalci molitve v ta namen pričeli ob 5 popoldne v zakristiji za to priliko pripravljeni, ali kakor se sicer govori, v šotorji. V sam dan. 4. grudna, so višji pastirji na vse zgodaj maševali v omenjenih zasebnih oratorijih, in sicer v zahvalo za pomoč Božjo med zidanjem in pa, da sprosijo obilnega Božjega blagoslova nad vso napravo. Posvečevanje samo terpelo je od 71/« dopoldne do l»/4 popoldne. Več pevskih korov, tudi očetov iz druzih samostanov, ki so dobro izurjeni v gregorijanskem petji, je pevalo zadevna predglasja, litanije, psalme in himne. Po doveršenem posvečevanji je nadškof Serafin Milani na velikem oltarji pervi opravil daritev svete maše. (Naj smem omeniti, da leta 1866, ko je bilo tudi nekaj nas Slovencev v Jeruzalemu, je bil Milani pervi predstojnik v ondotnem frančiškanskem samostanu in nam je torej osebno znan. Vr.) Pri slovesnosti bilo je čez 150 redovnih sobratov, med njimi