8000032 Osrednja knjižnica Muzejski trg 1 a 3000 Celje f MAT3AŽ ob Paki 896 52 52 al i 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 al i 031 359 069 -KT Velenje 897 28 30 al i 051 353 783 BRZOPARILNIK INOX 60 L 250,00 € PRIKOLICA SIP SENATOR 26/9 PRO GOtO1 PRIKOLICA TP 600 TANDEM TEHNOSTROJ BRZOPARILNIK INOX 120 L Vabljeni na slovesno otvoritev prenovljene Kmetijske trgovine v Šmartnem ob Paki z bogatim programom in blagoslovom, ki bo v soboto, 14.11.2009, s pričetkom ob 10. uri. Igral bo ansambel Grajski Muzikantje! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas - Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Zgomiesavtijska kmetijska zadruga Mozirje z. o. a www.zkz-mozirje.com ŽIVILSKE TRGOVINE Tekstil Gornji Grad, tel. 584-30-36 in blagovnica Ljubno, tel. 584-10-90 - ženska majica od 7 EUR - ženske joging hlače 8,40 EUR - legice ženske 5,80 EUR - moška flanela srajca 9,58 EUR - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, -Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, - SP Luče, Luče 105, Luče, - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 839- 43-10 839-43-30 - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 837-07-81 - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, -Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-43 - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, Zamrzovalna skrinja FH9438W 419,90 EUR = •s * 389,90 EUR Zamrzovalna skrinja FH9338W KNJIŽNIC* Žasvojenost - beg iz realnega sveta Zasvojenost v sodobni družbi ni vezana na družbeni sloj posameznika, niti na razvitost družbenega sistema, v katerem posameznik živi. Zasvojen je lahko tako rekoč vsakdo inni sramota, če se znajdemo v objemu zasvojenosti, zelo narobe pa je, če v takem primeru nič ne storimo, da bi zasvojenost premagali in se osvobodili, Z medicinskega stališča je zasvojenost bolezen, iz socialnega vidika pa gre za obliko vedenja, ki sčasoma lahko privede do bolezenskih stanj in zdravstvenih primanjkljajev, kot posledica zlorabe psihoaktivnih snovi in različnih škodljivih oblik vedenja, ki sejih poslužuje posameznik. Vsaka zasvojenost, ne glede na njeno pojavnost, odraža posameznikov beg iz realnega sveta in nezmožnost soočenja s konkretnimi življenjskimi situacijami. Zasvojenost prizadene naše telo, naše odnose z bližnjimi in okoljem, v katerem živimo, poleg tega pa tudi našo ustvarjalnost in sposobnost razumnega razmišljanja in aktivnosti. Zasvojenost nas oropa osebne svobode, zdravja in nas potisne na družbeno dno. Čeprav ob besedi zasvojenost najbolj pogosto pomislimo na droge, se pojem zasvojenosti danes ne navezuje več zgolj na droge, alkohol in nikotin. Z razvojem potrošniške družbe se hitro razvijajo nove oblike zasvojenosti, kot so igre na srečo, internet, prehranjevanje, nakupovanje, delo... In kje so vzroki za to? Strokovnjaki pojasnjujejo, daje vzrok za zasvojenost posameznikova nezmožnost prilagajanja, soočanja in razreševanja osebnih konfliktov in konfliktov z okolico. Veliko vlogo pri tem imata primarna družina in okolje, v katerem živimo, saj od tod izvirata samospoštovanje in odgovornost, v prvi vrsti do samega sebe. Raziskave kažejo, daje večina tistih, ki danes zlorabljajo droge, v mladostniškem obdobju redno ali občasno kadila marihuano, zato je povsem zmotno prepričanje o neškodljivosti uporabe marihuane, ki je danes zelo razširjeno med mladostniki in tudi pri odraslih. V tokratni temi tedna v Savinjskih novicah o zasvojenosti brez dlake na jeziku govori mag. Miran Pustoslemšek iz psihiatričnega oddelka UKC Maribor: »Karsetiče odvisnosti od opiatov, jevSIoveniji 4.000 ljudi vključenih v programe zdravljenja, vseh zasvojencev z opiati pa je štiri do petkrattoliko. Torej vsaj dvakrat toliko, kot imamo vojakov. Čudna država, še dobro, da imamo lovce...« 46 SŠGZ: Slovenci v tujini so lahko opora v iskanju poslovnih priložnosti Nova gripa: Presenetljivo dober odziv na cepljenje.7 Zakon o popravi krivic: Možnosti za uveljavitev statusov in pravic ... 9 Občina Gornji Grad: Več investicij v prenovo cest........9 Občina Solčava: Pavličevo sedlo prevozno tudi pozimi.10 IZ VSEBINE: Tema tedna: Zasvojenost človeku vzame svobodo Občina Mozirje: Svetniki sprejeli spremembo proračuna z zadržkom ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 46,13. november 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukarf, Ciril M. Sem, Šfefi Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NOVEMBER, MESEC BOJA PROTI ODVISNOSTI Zasvojenost človeku vzame svobodo Mesec november je že deveto leto namenjen ozaveščanju javnosti o odvisnosti in posledicah, kijih odvisnost prinaša. Odvisnost in z njo povezane posledice postajajo pereč problem naše družbe. Letošnja tema je namenjena predvsem strokovni javnosti z namenom zagotavljanja kakovosti in dostopnosti preventivnih programov. Odvisnost ali zasvojenost je bolezenska potreba po neki snovi, naj bo to alkohol, tobak, mamila ali drugo. Bolnik te potrebe ne more obvladovati. Ne glede na to, ali zasvojenost povzroči telesno, duševno ali obe odvisnosti, uničuje zdravje, socialne stike, družine ali prijateljstvo ter lahko povzroča nasilno vedenje bolnika. SLOVENIJA DEŽELA VINA, DEŽELA ALKOHOLIKOV Najbolj razširjena odvisnost pri nas je prav gotovo alkoholizem. Pijemo ob rojstvu, pijemo ob praznovanjih, pijemo, ko smo potrti in pijemo ob smrti. Ni dogodka, ko alkohol ni prisoten. Alkohol lahko prištevamo med najnevarnejše droge, saj pri čezmernem uživanju dobesedno izčrpa človeško telo in osebnost. Letna potrošnja alkohola na prebivalca v Sloveniji je približno 50 odstotkov večja od drugih evropskih držav, sodimo v sam svetovni vrh umrljivosti zaradi alkoholnih kroničnih bolezni jeter in ciroz, najbolj šokanten podatek pa je, da ima zaradi negativnih zgledov več kot 16 odstotkov petnajstletnikov doma ali v šoli težave zaradi pitja alkohola. POSLEDICE PREKOMERNEGA PITJA Posledice se ne kažejo le v veliki umrljivosti zaradi bolezni, povezanimi z alkoholizmom, ampak tudi v velikem številu uničenih družin ter veliko umrlih v prometu ravno zaradi opitih povzročiteljev nesreč. V letošnjem letu je na Celjskem umrlo 20 ljudi v prometnih nesrečah, štirinajstim smrtim je botroval pijan povzročitelj. Po podatkih pomočnika komandirja na Policijski postaji Mozirje, Gorazda Trbovška »je naša dolina na zelo slabem glasu glede alkohola v prometu, saj je delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč zelo velik«. Alkohol in tobak z roko v roki (foto: Štefi Sem) Trbovšek dodaja: »Veliko je tudi družinskega nasilja, vse to pa je povezano s prekomernim uživanjem alkohola. Večina vpletenih so povratniki, zaradi posledic krize, ki jo doživljamo v svetovnem merilu, pa se pojavljajo nove družine, kjer se poraja nasilje, kar pa ni opravičilo. Ustaljena praksa je, da kršiteljem, ki so vinjeni, svetujejo zdrav- ljenje terjim delijo zloženke o škodljivosti alkohola in kakšne opcije imajo na razpolago. Kako se posameznik odloči, pa ni več v naših rokah.« DROGE VSE VEČJA TEŽAVA TUDI V DOLINI V zadnjih letih narašča tudi uporaba in preprodaja drog, z njo se srečujejo vedno mlajši, v zadnjem času tudi osnovnošolci. Če je bila včasih med mladostniki najbolj popularna marihuana, so sedaj vedno bolj zanimive trde droge. Pogosto slišimo, da preprodajalci iščejo nove odjemalce ravno v okolici šol, kjer najstnike kar hitro prepričajo v kakšen poskus, ki se lahko neha veliko manj nedolžno. Trbovšek pravi, da se pojavljajo vedno nove droge, živimo pa v krajih, kjer so idealne lokacije tudi za proizvodnjo, predvsem trave. »Vodje policijskih okolišev v policijskem projektu Policist Leon skrbijo za ozaveščanje šolarjev in ostalih skupin glede nasilja, drog ter varnosti v cestnem prometu. Obiskujejo šole in izobražujejo mlade o teh temah. Vendar pa policija sama ne bo rešila teh problemov, za to je potrebno, da razne institucije sodelujejo pri reševanju problemov, ki nastajajo zaradi povečane uporabe drog in alkohola ter nasilja,« poudari Trbovšek. VSE VEČ NOVIH OBLIK ZASVOJENOSTI Zasvojenost z igrami na srečo, internetom, tobakom, tabletami, to je le delček še drugih nadlog, ki nas lahko zasvojijo. Predvsem v zadnjem času narašča odvisnost od zdravil, ki jih mnogo ljudi prekomerno uživa. Je pa tudi res, da te oblike odvisnosti prinašajo več težav za odvisnika in njegovo družino ter nekoliko manj za okolico, čeprav so tudi prekomerni uživalci zdravil včasih povzročitelji prometnih nesreč. Štefi Sem OBČINA MOZIRJE Svetniki sprejeli spremembo proračuna z zadržkom Na redni oktobrski seji je večina mozirskih svetnikov sprejela dopolnjen predlog občinskega proračuna za leto 2009. Ti so soglašali, da v tem trenutku ni drugega izhoda kot zadolževanje, da pa bo treba bistveno zmanjšati investicije. Vodja gospodarskega oddelka mag. Ivo Glušič je v uvodu v razpravo o ponovni uskladitvi proračuna pojasnil vzroke za večje spremembe. Zlasti so prekoračene vrednosti nekaterih investicij, na primer za izgradnjo kanalizacije v Lokah. Povedal je, da so na ministrstvo za finance že poslali vlogo za začetek postopka za najem dolgoročnega kredita (1.660.000 evrov), saj bo lahko občina le s kreditom poravnala dolg za izgradnjo in opremo športne dvorane. Peter Širko je menil, da ni druge izbire, čeprav se bo zaradi nove zadolžitve povečal dolg na prebivalca, ki zdaj znaša 573 evrov. Opozoril je na to, da bo treba več pozornosti nameniti posebnemu delu proračuna, v katerem so zajeti posamezni porabniki proračunskih sredstev. Samo Kramerje prepričan, da bo dolgoročno zadolževanje okrnilo razvoj občine v naslednjih 15 letih. Dvomi tudi o tem, da so vse prekoračitve pogodbenih vrednosti investicij upravičene. Jakob Presečnik je posegel v razpravo z očitkom, da so odbori bistveno prekoračili sejnine in da se ista zadeva obravnava večkrat, kar je lahko samoumevno le za matični odbor. Zato je predlagal, naj se pregleda način dela odborov in višina sejnin. Samo Kramer pa vidi vzrok za veliko število sej v slabo pripravljenem gradivu. Darjo Planinšekje med drugim zanimalo, kako odkup poslovnih prostorov, kijih najema občina v upravnem centru, vpliva na zadolževanje. Razprava o rebalansu proračuna za leto 2009 seje končala z zahtevo, da morajo biti spremembe proračuna pripravljene in obravnavane pred porabo proračunskih sredstev, in s potrditvijo spremenjenega proračuna. Andreja Gumzej Psihiater in magister kulturne antropologije Miran Pustoslem-šek iz Gornjega Grada, zaposlen na psihiatričnemu oddelku UKC Maribor: »V Sloveniji je osem odstotkov populacije odvisne od alkohola, še približno devet odstotkov pa jih konzumira alkohol na tvegan, škodljiv način. Škodljiv načina uživanja alkohola, ki že sam po sebi okvarja zdravje, prehaja v odvisnost brez jasne meje, zato je marsikdo v dilemi, ali je alkoholik. Za ilustracijo škode na zdravju, ki jo povzroča alkohol, je zanimiv podatek, da ima 20 30 odstotkov hospitaliziranih pacientov v splošnih bolnišnicah okvare, povezane s prekomernim pitjem alkohola. Odsotnost iz dela zaradi staleža je pri problematičnih pivcih dva- do trikrat večja. V porastu je število odvisnih od kokaina, tako kot v celi Evropi in ZDA. Za ilustracijo, v Temzi lahko dokažejo sledi kokaina. Glavni problem jemanja marihuane je to, da pogosto sproži psihozo pri občutljivejših ljudeh, prav tako je neugoden t.i. amotivacijski sindrom pri dolgotrajnem kajenju. Glede ekstazija bi poleg znanih smrtnih primerov omenil dva problema. Prvi je, da ima polovica tablet na trgu razne primesi, drugi pa, da je nevrotoksičen v višjih odmerkih, Ker ima zelo hiter razvoj tolerance, je potrebno za enak učinek jemati vedno višjo dozo, kar okvarja celice serotoninskih jeder v možganih s posledičnimi psihičnimi motnjami. Pri odvisnih od alkohola je situacija jasna. Približno tretjina se jih ozdravi, kar pomeni, da poleg abstinence tudi dobro funkcionirajo. Tretjini ni pomoči, tretjina pa je med abstinenco in recidivi. Pri odvisnih od opiatovje situacija bistveno slabša, pet do osem odstotkov jih ozdravi. Večina odvisnih je v t.i. nizko ali srednje prožnih programih, vglavnem na substituciji, pri čemer jih polovica ob tem jemlje opiate. Več odvisnikov je moških, ženske pa prevladujejo pri odvisnosti od pomirjeval. Karsetiče odvisnosti od opiatovje v Sloveniji 4.000 ljudi vključenih v programe zdravljenja, vseh zasvojencev z opiati pa je štiri- do petkrat toliko. Torej vsaj dvakrat toliko, kot imamo vojakov. Čudna država, še dobro, da imamo lovce. Glede ostalih drog ni natančnih podatkov, vemo pa, da približno tretjina srednješolcev eksperimentira z drogami, vendar večina ne pade v odvisnost. Odvisnost od interneta je v porastu, vedno več je bledih zamaščenih fantov z ukrivljeno hrbtenico. Odvisnost od pomirjeval je star problem, ne smemo pa enačiti pomirjeval z antidepresivi, ki so glede tega varna zdravila in jih marsikdo zavrača zaradi strahu pred odvisnostjo. V UKC Maribor imamo na oddelku 36 postelj za zdravljenje od alkohola, vedno pa je hospitaliziranih dosti pacientov zaradi posledic odvisnosti, v glavnem abstinenčnih sindromov, psihoz, depresij, anksioznih motenj in demenc.« OBČINA LUCE Dela na cesti ob Pogačniku tečejo tudi v teh dneh Od septembra dalje izbrani izvajalec CM Celje izvaja dela na rekonstrukciji lokalne ceste v zaselek Krnica, ki teče ob potoku Rogačniku. Dela naj bi bila končana vjuniju leta 2010. Projekt je dvoleten, občina pa ga je uvrstila v svoj Načrt razvojnih programov. Predvidena vrednost celotne investicije je 642.000 evrov. Občina je uspela iz razpisov prido- biti evropska sredstva v višini 336.110 evrov, od tega 80.000 evrov za letos in 256.110 evrov v prihodnjem letu. »Do sedaj je izvajalec opravil pripravljalna dela, drenažo in neka- tere podporne zidove (škarpe). Ob tem so nas pristojni na CMC opozorili, da škarp na nekaterih delih ne bo mogoče izvesti na način, kot je bilo predvideno s projektom. Na podlagi tega so bile naročene geološke meritve in pridobljeno poročilo geologa,« pravi župan Ciril Rose. Glede na ugotovitve bodo skupaj s projektantom in strokovnim nadzorom sprejeli odločitev o načinu izvedbe rekonstrukcije. Omenjena cesta je bila povsem OBČINA MOZIRJE Svetnike občine Mozirje je na 26. redni seji Stanislav Podsedenšek seznanil z odstopno izjavo. Pojasnil je, da odstopa iz odbora za malo gospodarstvo in turizem, »ker se zaradi vprašljivega poslovnega bontona ne vidim več v tem odboru«. Marija Ježovnikje prisotne seznanila z dejstvom, da na Medvedjaku nekdo na črno gradi objekt. Župan Ivan Suhoveršnik je odgovoril, da zoper črnograditelja že ukrepa gradbena inšpekcija. Na vprašanje Vide Petrovič, kako poteka vračanje vloženih sredstev v telefonijo, je odgovoril vodja gospodarskega oddelka občine Mozirje mag. Ivo Glušič. Prvih dvanajstza- dotrajana, saj so bila zadnja obsežnejša dela na tem odseku, ki vodi do naselja Krnica, izvedena sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so krajani sami kot podporo postavili lesene kašte in popravili cesto. Marija Lebar htevkov za območje Dobrovelj je že izplačanih. 80 naročnikov pa ima možnost unovčiti predlagani znesek na položnici ali pa predlagati nov znesek, določen na osnovi opravljenega dela. Tega mora potrditi izvedenec. Župan Ivan Suhoveršnik je svetnike seznanil s tem, da naj bi se dela na stari občinski stavbi začela, po zagotovilih Jurija Maleševiča, 26. oktobra 2009 (op. p. predstavitev projekta Mozirske trate datira v leto 2005). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravljeno dodeliti koncesijo za bivalno enoto za ljudi, ki so potrebni pomoči. Gradnja naj bi se začela drugo leto. Andreja Gumzej Pobude in vprašanju članov občinskega sveta Gradnja podpornih zidov na cesti ob Rogačniku (foto: Marija Lebar) 0 Gospodarstvo UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE TOKRAT V LOGARSKI DOLINI Razvojna konferenca 2009 bo decembra v Velenju Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se 2. novembra sestali v Logarski dolini. V hotelu Plesnik jih je gostiteljica Marjana Cvetko seznanila s poslovanjem družinskega podjetja Plesnik. O turizmu na Solčavskem je spregovoril župan Alojz Lipnik, sprejeli pa so tudi termin in programsko zasnovo letošnje razvojne konference. Direktorica podjetja Plesnik d.o.o. Marjana Cvetko je predstavila zgodovino in sedanje poslovanje družinskega podjetja, ki ga vodi. Pri tem je poudarila izrazito sezonsko turistično ponudbo Logarske doline, ki jo v njihovem podjetju - poleg hotela imajo še nekaj apartmajev in drugih zmogljivosti različnih cenovnih nivojev -dopolnjujejo s poslovnim turizmom skozi celo leto. Kriza se je odrazila tudi na njihovem poslovanju, tako da so morali nameravano naložbo v širitev wellness ponudbe preložiti. Jesenski rezultati poslovanja so že nekoliko boljši. Turistično dejavnost na Solčavskem je orisal župan Alojz Lipnik. Povedal je, da so se že pred časom opredelili za trajnostni razvoj in sonaravne oblike turizma. Za koordinacijo tega so nedavno ustanovili tudi zavod za trajnostni razvoj. V okviru možnosti občinskega proračuna si prizadevajo za čimprejšnjo izgradnjo osnovne turistične infrastrukture. Letošnja razvojna konferenca SAŠA regije bo enodnevna in bo potekala v četrtek, 10. decembra, v Velenju. Razdeljena bo na dva vsebinska sklopa. Prvi del bo posvečen energetiki in razvojnim programom občin SAŠA regije, predstavljene pa bodo tudi ostale pomembnejše investic- ije v občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Ob tej priložnosti bodo javnost seznanili s turistično karto regije, kije konkreten rezultat na razvojni konferenci 2008 podpisanega sporazuma o skupnem načrtovanju turistične infrastrukture. Drugi sklop konference bo oblikovan kot okrogla miza na temo Ali bo Slovenija po izhodu iz krize samo socialna država? V tem delu bodo sodelovali tudi predstavniki pristojnih ministrstev. Gospodarstveniki in podjetniki jim želijo predstaviti svoj pogled na to problematiko in na aktualne razmere ter opozoriti, da mora država gospodarstvu zagotoviti ustreznejše pogoje poslovanja. V nasprotnem podjetja ne bodo zmogla več držati koraka s konkurenco na tujih trgih. Marija Lebar PREMOGOVNIK VELENJE SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Slovenci v tujini so lahko opora v iskanju poslovnih priložnosti Posebej odmevna točka dnevnega reda tokratne seje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je bila predstavitev dejavnosti slovenske gospodarske diplomacije. O tej temi je spregovoril dr. Zvone Žigon iz sektorja za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje ministrstva za zunanje zadeve. Dr. Žigon je bil pred tem štiri leta generalni konzul v Clevelandu. Povedal je, da bo naša država dejavnost gospodarske diplomacije okrepila, pri čemer bodo imeli pomembno vlogo atašeji za gospodarstvo na naših diplomatsko konzularnih predstavništvih. Možnosti različnih informacij in povezav se ponujajo tudi preko častnih konzulov, kijih imamo v nekaterih državah. Slovenija je življenjsko odvisna od gospodarskega sodelovanja s tujino. Izven meja naše države živi okoli 500.000 Slovencev, ki se združujejo v različnih formalnih in neformalnih združenjih. Tako je v tujini že preko 20 slovenskih poslovnih klubov, številna društva in združenja. Navezati stike z njimi ne pomeni le izmenjevati kulturo in folkloro, je dejal dr. Žigon. Številni Slovenci v različnih podjetjih ali ustanovah zasedajo visoka vodstvena mesta in imajo znanja ali poznanstva, ki lahko koristijo pri iskanju poslovnih priložnosti. Te navezave so lahko koristne še posebej za srednje in malo gospodarstvo, ki samo v tujini nima svojih predstavništev, kot velike firme. Dr. Zvone Žigon je spregovoril o povečani vlogi gospodarske diplomacije (foto: Marija Lebar) Prisotni člani odbora zbornice, ki prihajajo iz gospodarstva, so bili nad ponujenimi idejami navdušeni. Govorili so o težavah, kijih srečujejo pri iskanju priložnosti na novih trgih in iskanju morebitnih gospodarskih partnerjev. Predlagali so, da bi na nivoju države pripravili nekakšen nabor vseh predstavništev, klubov in združenj v posameznih državah, ki bi našemu gospodarstvu lahko pomagali pri uveljavljanju na zunanjih trgih. Marija Lebar Pediatrični kliniki podarili pitnik V Premogovniku Velenje so se odločili, da Pediatrični kliniki v Ljubljani podarijo pitnik iz programa AquaVallis, ki so ga razvili v njihovi največji povezani družbi HTZ Velenje. HTZ Velenje je za izdelke AquaVallis že prejel več nagrad na sejmih Megra in Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Kakovost filtracije so preverili na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in zagotovljena je bila do celo 100-odstotna čistost vode. V četrtek, 5. novembra, seje v prostorih klinike za to gesto najprej zahvalila poslovna direktorica Diana Cesar. V imenu donatorja je zbrane pozdravil pomočnik direktorja HTZVelenje Janko Lukner, kije ob tej priliki povedal, da si v »podjetju HTZ Velenje prizadevajo za ustvarjanje novih, tržno zanimivih programov, kakršen je tudi AquaVallis«, vsem uporabnikom pa je zaželel, da jim pitnik dobro služi. Pitnikje pediatrični kliniki izročil Ligi, maskota Premogovnika Velenje. V dobrodelni akciji je sodelovalo tudi Društvo šaleških likovnikov iz MO Velenje, ki je kliniki ob tej priložnosti namenilo sliko Pike Nogavičke, podarila pa jo je karsama Pika Nogavička. Akcijo je s svojo prisotnostjo podprla tudi Vlasta Nussdorfer, letošnja ambasadorka Pikinega festivala, največjega otroškega festivala v Sloveniji, in predsednica društva Beli obroč. TMJ ( NOVA GRIPA NA POHODU Presenetljivo dober odziv na cepljenje Po prvem smrtnem primeru zaradi nove gripe se je tudi v Sloveniji povečalo zanimanje za cepljenje proti novi gripi. Na območjih, kjer cepljenje že izvajajo, poročajo o precej večjem zanimanju zanj in ponekod so prve pošiljke cepiva že porabljene glede na naročila ljudi. Drugi pacient s hujšo obliko nove gripe, ki so ga sprejeli v slovenjegraški bolnišnici, je po zadnjih podatkih izven življenjske nevarnosti in stanje se mu izboljšuje. CEPUENJE V NAZARJAH DVAKRAT TEDENSKO Kakšen odziv na cepljenje je v OBČINA REČICA OB SAVINJI Na konstitutivnem sestanku seje v ponedeljek, 26. oktobra, zbral odbor za upravljanje kulturnega doma na Rečici ob Savinji. Za preds- ednico je bila soglasno izvoljena Mojca Štorgelj. Ta bo poslej vodila in sklicevala odbor. Seznanili so se s pravili o uporabi prostorov v domu in nalogah tervlo-gi, ki jo bo odbor imel. Dogovorjeno je bilo, da se domačim društvom uporaba kulturnega doma ne zaračunava, za zunanje izvajalce pa bodo oblikovali cenik na podlagi podatkov za podobne namene, ki jih bodo pridobili v sosednjih občinah. V četrtek, 29. oktobra, so se člani odbora srečali še v kulturnem eni izmed 64 cepilnih enot, v Zdravstveni postaji Nazarje, smo poizvedeli pri medicinski sestri Darji Es. »Odziv na cepljenje je kljub mešanim mnenjem o cepivu izredno dober. V enem tednu smo na cepilnem centru naročili blizu 250 ljudi za cepljenje, kar je polovica razpoložljivih odmerkov cepiva, ki ga trenutno imamo na zalogi. Zaradi precejšnjega zanimanja za cepljenje bomo le-tega izvajali dvakrat tedensko, saj bi radi čim več ljudi cepili v tem mesecu, kajti potem se prične čas sezonske gripe in drugih obolenj in je cepljenje težje izvajati. domu, kjer so preverili stanje in ugotovili potrebne investicije za leto 2010. Občina Rečica je vskladu ssklepom občinskega sveta in v dogovoru s kulturnim drušlvom, kije doslej upravljalo dom, našla drugega upravljavca, in sicer Osnovno šolo Rečica ob Savinji. Tako so zadostili tudi napotilom, ki jih je dala pooblaščena revizorka mag. Branka Cmerešek Rožencvet. Ta je na pobudo občinskega sveta pred počitnicami opravila revizijo poslovanja šole za leto 2008. Med drugim je glede na sistemizacijo priporočila racionalizacijo nekaterih delovnih mest. Marija Lebar Podatki o dodatnem dnevu cepljenja in urah bodo dostopni v vseh zdravstvenih domovih. Z inštituta za varovanje zdravja še vedno priporočajo cepljenje rizičnim skupinam. V primeru, da Darja Es: »V primeru, da bomo prvo pošiljko cepiva porabili zelo hitro, bomo v drugi polovici meseca prejeli novo zalogo.« (foto: Štefi Sem) bomo prvo pošiljko cepiva porabili zelo hitro, bomo v drugi polovici meseca prejeli novo zalogo,«je povedala Esova. OBČINA NAZARJE Potem ko so s pomočjo evropskih sredstev zgradili potrebno infrastrukturo, bodo na Občini Nazarje strženjem parcel v industrijsko obrtni coni na Prihovi pričeli takoj po parcelaciji zemljišča. V ta namen so zbirali ponudbe za izvajanje parcelacije in izbrali izvajalca teh storitev. Računajo, da bo parcelacija končana še v novembru. Takrat bodo objavili razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo grad- NIČ VEČ ZDRAVILA TAMIFLU Zalog zdravila tamiflu je v lekarnah dovolj, vendar boste verjetno presenečeni, ker vam ga v primeru obolenja zdravnik ne bo želel predpisati. Nova navodila, ki sojih prejeli zdravniki, namreč omejujejo uporabo tega zdravila na paciente, ki so hospitalizirani. Takšna odločitev je padla predvsem zaradi stranskih učinkov tega zdravila, je v pogovoru omenila zdravnica mag. Damjana Podkrajšek. TUDI V CERKEV LE ZDRAVI Glede na to, da se gripa nezadržno širi, je svoje stališče predstavila tudi Cerkev. Duhovniki bodo zaradi varnostnih ukrepov odslej obhajali le na roko, otrok ne bodo križali na čelo, pri pozdravu miru ne bo več podajanja rok, pri vhodu v cerkev ne bo blagoslovljene vode, priporočajo tudi, da v cerkev prihajajo le zdravi ljudje. Štefi Sem benih parcel. Izklicna cena v razpisu bo 65 evrov za kvadratni meter opremljenega zemljišča. V ceno ni vštet davek na dodano vrednost. Za potrebe predstavitve in trženja gradbenih parcel so na občini dali izdelati novo spletno stran www.ioc-prihova.si, kjer je moč najti različne podatke in informacije o IOC Prihova. Marija Lebar Komunalno urejeno zemljišče v IOC Prihova (foto: Marija Lebar) Kulturni dom ima novega upravljaka Prodaja parcel v IOC Prihova že v kratkem Kulturni dom od jeseni upravlja osnovna šola (foto: Marija Lebar) MAG. VIKTOR MIKEK Pravica do zdravega delovnega okolja je ustavna pravica Viktor Mikek je pri svoji raziskavi o pravni ureditvi poklicnih obolenj v RS vzel kot izhodišče tudi finsko zakonodajo, ki je trenutno najbolje urejena v Evropski uniji. O Viktorju Mikeku smo v Savinjskih novicah nazadnje pisali, ko se je vrnil s študija italijanskega jezika in kulture v Perugi. Takrat je navdušeno izrazil željo, da svoje znanje italijanščine potrdi z izpitom na katedri za romanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in da se vpiše na Fakulteto za državne in evropske študije v Kranju. Oboje je uresničil. Ljubezen do italijanskega jezika in Italije ostaja, magistrsko delo z naslovom Pravna ureditev poklicnih obolenj v Republiki Sloveniji pa je obsežno in po mnenju izpitne komisije FDŠ kvalitetno raziskovalno delo o precej pereči problematiki v naši državi - mag. Viktor Mikek namreč opozarja na pomanjkljiv register poklicnih obolenj in potrebo po upoštevanju direktiv Evropske unije v zvezi z obravnavanim področjem. -Ali lahko na kratko izpostavite osrednjo problematiko magistrskega dela? Najprej bom opozoril na nekaj osnovnih stvari. Poklicna obolenja so pojav, ki nastane v zvezi z delom in gaje potrebno obravnavati s pravnega, medicinskega, sociološkega in upravnega vidika, kar sem tudi storil. V magistrski nalogi je v ospredju ugotovitev, da imamo trenutno v RS le register poklicnih obolenj, ki jih povzroča azbest, poklicna obolenja, katerih vzrok je drugje (na primer: izpostavljenost hrupu, kemikalijam ...), pa niso navedena in up- 03 & oštevana. Obstaja velik razkorak med slovensko zakonodajo in direktivami Evropske unije, ki zahtevajo, da se vzpostavi register poklicnih obolenj tudi za ostale poklicne bolezni. V magistrski nalogi dajem izhodišča, kako bi lahko država ob sodelovanju s pristojnimi institucijami celovito uredila to področje. - Kako bi se morale reševati težave z nevarnim in nezdravim delovnim okoljem ter poklicnimi obolenji, ki se v zvezi z njim pojavljajo? Delodajalci ponavadi že vedo, kaj se lahko v njihovem delovnem okolju izboljša, da bo le-to delavcu prijaznejše. Zelo pomembna je tudi dvosmerna komunikacija med delavci in delodajalci, ko še ni večjih težav. Če se med sabo pogovarjajo, kaj jih moti, obstaja verjetnost, da bo že skozi pogovor najdena ustrezna rešitev. Če delavec toži, da ima zdravstvene težave, lahko delodajalec izkoristi tudi možnost razporejanja na drugo delovno mesto ali mu zdravnik oziroma imenovani zdravnik ZZZS dodeli bolniški stalež, kadar je bolezen posledica škodljivih vplivov na delovnem mestu oziroma bolezni, vsekakor je potrebno sprožiti postopek ugotavljanja vzrokov zdravstvenega stanja. Tukaj se postavlja vprašanje, koliko so delodajalci za to zainteresirani, saj njim to predstavlja strošek in iskanje kompromisov. »Z zanimanjem so magistrsko delo prebrali tudi nekateri moji kolegi iz inšpektorata RS za delo. Upam, da bo komu izmed njih pomagala pri njihovem strokovnem delu.« - Ali ocenjujte, da se delavci zavedajo svojih pravic v zvezi z delovnim okoljem? Poudaril bi, daje pravica do varnega in zdravega delovnega okolja ustavna pravica. Delavci pa tudi upravičeno pričakujejo, da jim bo v primeru začasne ali trajne nezmožnosti za delo zagotovljena socialna varnost. Nekateri delavci se svojih pravic verjetno ne zavedajo ali pa se jih, a se ne želijo izpostavljati pred delodajalcem, saj v ozadju deluje tudi strah pred izgubo delovnega mesta. - Katera poklicna obolenja so danes pogosta in kako bi lahko uspešno preprečevali njihov pojav? Veliko ljudi ima težave s kostno-mišičnimi obolenji. V tem primeru bi lahko delodajalci delavcem finančno krili rekreacijo (na primer: plavanje, obisk fitnes centra ...). Potrebno se je zavedati, da si najslabše plačani delavci rekreacije enostavno ne morejo privoščiti. Upam si trditi, da bi s takšnim ukrepanjem prišlo do številnih pozitivnih učinkov. Delavci bi čutili večjo pripadnost delodajalcu, rekreacija bi izboljšala njihovo zdravje. Posledično bi bilo manj bolniških dopustov, izboljšali bi se tudi odnosi na delovnem mestu. - Kako je bila vaša naloga sprejeta pri tistih, ki so jo v celoti prebrali? Strokovna komisija je magistrsko delo ocenila z najvišjo oceno in mi svetovala, da nadaljujem z doktorskim študijem. O tem še razmišljam. Z zanimanjem so magistrsko delo prebrali tudi nekateri moji kolegi iz Inšpektorata RS za delo. Upam, da bo komu izmed njih pomagala pri njihovem strokovnem delu. - Kje lahko najde vaše delo tisti, ki si ga želi prebrati? V knjižnici Fakultete za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. - Kako dolgo ste pisali magistrsko delo? V času pisanja magistrske naloge sem se tudi prezaposlil. Začel sem delati kot vodja medobčinskega inšpektorata. Spoznavanje z novim delovnim okoljem, načinom dela in strokovni izpiti so mi vzeli kar nekaj časa, tako da sem magistrsko delo zaključil v približno enem letu in štirih mesecih. - Koliko ste med pisanjem imeli prostega časa in kako ste ga preživeli? Pri vsakem delu, ki ga opravljam, težim h kar največji strokovnosti, zatoje prostega časa malo. A kar ga imam, ga preživim s svojimi prijatelji in prijateljicami. Kolo, plavanje ter vedno gostoljubna Logarska dolina, ki jo zelo rad obiščem, kadar le utegnem. Sem tudi moderator na radiu Sora. To je delo, ki ima poseben čar. - Ali je vaše navdušenje nad italijanščino in Italijo še vedno prisotno? Da, Italija mije zanimiva zaradi arhitekture, bogate umetnostne zgodovine, glasbe, naravnih lepot, kulture, zaradi prijaznih ljudi, priznane kuhinje ... Še vedno ohranjam stike z italijansko manjšino v Kopru, z Italijanskim inštitutom za kulturo, spremljam njihovo radiotelevizijo RAI, s tem pa tudi vzdržujem italijanščino v dobri kondiciji. Romanski jeziki so mi nasploh pri srcu. Menim, da bi morali na naših gimnazijah več pozornosti nameniti tudi francoščini. Zaposlenim v institucijah Evropske unije ne zadostuje le znanje angleškega jezika, potrebno je tudi znanje francoskega jezika. PK OBČINA GORNJI GRAD Ve« investicij v prenovo «est V jesenskih dneh je podjetje CM Celje, ki je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na javnem razpisu, zaključilo prvo etapo obnove lokalne ceste Kropa-Otok. Projekt rekonstrukcije je trileten in je umeščen v Načrt razvojnih programov občine Gornji Grad. Glede na zahtevnosttrase so letos izvedli dela v dolžini 350 m. Rekonstrukcija približno 1.700 m dolgega in 3,5 m širokega odseka ceste bo potekala v treh etapah. V naslednjih dveh letih se bodo izvedla dela še na ostali dolžini ceste, približno polovica vsako leto. ZAKON 0 POPRAVI KRIVIC Dela na zahtevnejšem odseku ceste Kropa-Otok (foto: Marija Lebar) Celoten projekt prenove mora biti zaključena do sredine oktobra 2011, vrednost investicije pa naj bi Možnosti za uveljavitev in pravi« statusov Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic ugotavlja, da upravičenci še vedno niso seznanjeni s svojimi pravicami. Mnogo upravičencev ni vložilo zahteve za priznanje statusa žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja za po vojni pobite starše, brate oziroma sorodnike in na podlagi tega statusa, za priznanje statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja s pravico do odškodnine. Glede na ugotovitve zgodovinskih virov je bilo teh žrtev po vojni vsaj 14.500, priznanih statusov pa ima sedaj okrog 5.300 upravičencev. Navedena komisija opaža tudi, da zahtev niso vložili kmetje, ki se po vojni niso strinjali s takratno kmetijsko politiko in so bili zato obsojeni ter jim je bila odvzeta prostost. Po zakonu o popravi krivic upravičenci še vedno lahko na pristojno komisijo vlagajo zahtevke, za pokojne pa to storijo njihovi potomci. Zakon o popravi krivic ureja status bivših političnih zapornikov, status žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja in status svojcev žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja ter pravice in odškodnine ter vštetja časa odvzema prostosti in drugega časa v pokojninsko dobo. znašala okoli 400.000 evrov. Rekonstrukcija ceste se sofinancira s sredstvi, kijih Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko namenja izboljšanju lokalne infrastrukture. Občina Gornji Grad je v mesecu oktobru z ministrstvom za okolje in prostor na podlagi pripravljenih delnih programov podpisala pogodbo o sofinanciranju sanacije odsekov nekaterih lokalnih cest, ki jih je prizadelo lanskoletno neurje. Pogodbena vrednost teh del znaša 40.000 evrov. Dela obsegajo sanacijo vozišč in jarkov ter utrjevanje bankin. Za izvajanje omenjene investicije je bilo izbrano podjetje Brleč s.p.. Glede na določila pogodbe morajo biti dela zaključena konec letošnjega novembra. Na občini pa pripravljajo predloge programov sanacij, ki se bodo glede na razpoložljiva sredstva izvajale v prihodnjem letu. Marija Lebar Bivši politični zaporniki so po tem zakonu vse osebe, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 neupravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov. Žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja pa so po tem zakonu vse osebe, ki so bile iz naštetih razlogov obsojene na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi izvršena. Žrtve so tudi tiste osebe, ki so bile pobite po vojni brez obsodbe sodišča. Predsednica Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic, mag. Majda Pučnik Rudi poudarja, daje Zakon o popravi krivic ostal tak kot je, zadeve pa neposredno rešuje komisija. Spremenjen pa je bil Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Po spremembi Zakona o žrtvah vojnega nasilja zadeve še naprej rešujejo pristojne upravne enote, kamor se lahko obrnete z vprašanji glede uveljavljanja statusa in pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Fanika Strašek LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM Alples prejel zlato vez za spalnico samba Na Ljubljanskem pohištvenem sejmu je za javnosti še ne predstavljen izdelekza oblikovalsko izvirnost, tržno prodornost in celovito zasnovo najboljšo oceno prejela spalnica samba proizvajalca Alples iz Železnikov. Nagrado zlata vez podeljujeta Gospodarsko razstavišče in Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije za posebne dosežke, ki so pomemben prispevek k vzpodbujanju kreativnosti, tržne prodornosti ter uveljavljanju višje kulture bivanja na področju proizvodnje pohištva. Spalnica samba oblikovalke Marjane Rejc združuje ravnovesje trendovskih ravnih ploskev z bogastvom okroglin. Kupcem bo na voljo spomladi 2010. BM OBČINA LJUBNO Poskusne svetilke LED na OBČINA SOLČAVA Cesta «ez Pavličevo sedlo ljubenski obvoznici V skladu s sklepom občinskega sveta glede uredbe o svetlobnem onesnaževanju so na Ljubnem ob Savinji pričeli z racionalizacijo javne razsvetljave. Ukrepi zmanjšanja porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja nočnega neba bodo postopni. Poskusno so namestili tri LED svetilke. Do sedaj so v središču Ljubnega štirideset 100 W žarnic zamenjali z varčnimi 28 W žarnicami. Regulirana je osvetlitev cerkve v Okoni-ni, ki ni osvetljena v času od 24. do 5. ure zjutraj. Pripravljene so tehnične rešitve za ureditev prižigališč na Lokah, pri cerkvi na Rosuljah, pri farni cerkvi na Ljubnem in prižigališče javne razsvetljave Za Ljubnico in na Janezovem polju. Novo urejena prižigališča bodo omogočala ugašanje luči v nočnih urah, kjer niso potrebne. Na obvoznici so klasične svetilke na treh obcestnih kandelabrih poskusno nadomestili s svetilkami LED. Pri tem podjetje Eiektro Ugov- šek, ki ima z občino Ljubno pogodbo za upravljanje javne razsvetljave, izvaja redne meritve, kjer se preverja tako moč kot barvo osvetlitve energije novih svetilk. Kot pravi mag. Jože Grčar iz Terčon s.p., ki v sodelovanju s podjetjem ERCO International te svetilke distribuira, o prihrankih ni dvoma. LED tehnologija, ki so jo začeli v Sloveniji v zunanji razsvetljavi uvajati spomladi 2008, je v primerjavi s klasično razsvetljavo varčnejša, saj porabi minimalno 60 odstotkov manj električne energije. Zagotavlja stabilno delovanje z dolgo življenjsko dobo najmanj 50.000 obratovalnih ur, stabilne barvne lastnosti, odpornost na tresljaje in udarce ter ima še nekatere pozitivne lastnosti. Omenjena razsvetljava je zlasti primerna za velike porabnike. Uveljavlja se tudi vindividuaini rabi, saj omogoča znatne prihranke in zato prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Marija Lebar SAŠA INKUBATOR Išče se Zmagovalna ideja Regionalni podjetniški inkubator SAŠA regije je v okviru delavnice Start-up tudi uradno pričel z letošnjim regionalnim natečajem za mlada podjetja in podjetniške skupine, imenovan Zmagovalna ideja. Natečaj želi prispevati k dvigu na znanju temelječega podjetništva in k nastanku novih inovativnih podjetij v SAŠA regiji. Skupaj s partnerji iščejo inovativne podjetniške ideje iz regije, ki imajo ustrezen tržni potencial in se lahko s pomočjo storitev SAŠA inkubatorja razvijejo v uspešna podjetja. V okviru natečaja bodo poskušali identificirati podjetnike z izdelanimi poslovnimi načrti s po- dročij okoljskih tehnologij, energetike, medijev, informatike, turizma, transporta in logistike ter drugih perspektivnih področij. Nata način bodo promovirali dejavnost SAŠA inkubatorja in spoznali potencialne uporabnike njegovih storitev. Najboljša mlada podjetja bodo finančno in strokovno podprli ter jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Natečaj je partnersko povezan s slovenskim tekmovanjem Start-up podjetij, kjer se bodo lahko najboljša mlada podjetja iz regije potegovala za laskavi naslov Slovenski Start-up leta. MJT vzdrževana tudi pozimi V petek, 6. novembra, so se na Solčavskem sestali predstavniki slovenske direkcije za ceste na čelu z direktorjem mag. Gregorjem Fickom, poslanec Jakob Presečnik, predstavniki občine Železna Kapla, predstavnik StrassenbauamtWolfs-berg Gerhard Zikulnig in solčavski župan Alojz Lipnik. Prisotni so bili tudi nekateri tukajšnji občinski svetniki. Med drugim so se dogovorili o načinu zimskega vzdrževanja prevoznosti ceste čez Pavličevo sedlo. Občina Solčava je na direkcijo za ceste nekajkrat poslala pobudo za srečanje z odgovornimi z avstrijske strani, da bi se zagotovila prevoznost ceste, ki povezuje Solčavo z Avstrijo, tudi pozimi. Gre za državno cesto, za vzdrževanje katere je na naši strani pristojna direkcija, izvajalec vzdrževanja pa je podjetje VOC iz Celja. Na petkovem sestanku so določili dve odgovorni osebi, ki bosta koor- dinirali aktivnosti okoli zimskega vzdrževanja ter obveščali javnost o prevoznosti ceste. Na avstrijski strani je to Harald Kogelnik, na slovenski pa Pavel Eieuga z direkcije za ceste. Direkcija bovroku 14dni poslala pismo deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju na avstrijskem Koroškem, v katerem bo z argumenti predstavila, zakaj naj bi bila cesta prevozna tudi pozimi. Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik bo z deželnim glavarjem obiskal Geralda Lesnika, lastnika zemljišča, po katerem teče cesta na avstrijski strani in se o prevoznosti pogovoril tudi z njim. Ker na avstrijski strani cesta ni opremljena z ustreznimi varovalnimi ograjami, opozarjajo, da bo vožnja po njej na lastno odgovornost. Vsekakor bo to zimo cesta čez Pavličevo sedlo prevozna, avstrijska policija pa voznik-ovzaradi uporabe ceste ne bo kaznovala, kot je bil primer lani. Marija Lebar Karitas * S ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE - ŠMIHEL KRUH ZA ŽIVLJENJE 6. DOBRODELNI KONCERT v nedeljo, 22.11., ob 17. Uri Vas vljudno vabimo na dobrodelno prireditev, ki bo v Kulturnem domu Mozirje. Prodajna mesta vstopnic: ŽUPNIŠČE MOZIRJE, KNJIŽNICA MOZIRJE, BLAGOVNICA in PAPIRNICA MERCATOR MOZIRJE, ZAVOD ZA TKŠM (Cena vstopnice 7 EUR) Z udeležbo na koncertu in z vašim prispevkom nam bo omogočeno, da bomo KRUH ZA ŽIVLJENJE IN VEZ EDINOSTI razdeljevali med ljudi. NASTOPAJOČI: - ROK KOSMAČ -ANJA ROPOTAR - SOPRANOS - DUO PETI AS - LJUDSKE PEVKE LIPA - ANSAMBEL ROSA -VESELI ŠMIHELČANI - IZA LESKOVŠEK - JANEZ KRIVEC - KUD MAŽORETE RAP RADEČE - NAVIHANKE - MEPZ SPEV - HARMONIKARSKI ORKESTER ANDREJA RAKA - MOŠKI PEVSKI ZBOR KD MOZIRJE - UČENCI CVIU VELENJE - LUČKI POBI Voditelja prireditve: Janja Irman Kolar in Klemen Čretnik Organizacije, Gospodarstvo, Čestitke POD MACESNOVO STREHO ODPRLI SVOJA VRATA Ekološka hiša za obogatitev turistične ponudbe Zakonca Zdenka in Ivan Golob iz Robanovega Kota sta prvi petek v novembru prvič povabila goste Pod macesnovo streho. Tako sta namreč poimenovala apartmaje, ki sta jih uredila ob njunem domovanju. K temu ju je po zatrjevanju gospodarja nagovorila narava in njene lepote ter bližina Logarske doline in krajinskega parka Robanov kot. Ugotovila sta namreč, da je ponudba turističnih produktov ena redkih ekoloških dejavnosti, kije možna v tem delu Zgornje Savinjske doline, saj kraj sodi v naravno zaščiteno območje, a pot do te pridobitve je bila dolga. Z deli sta Golobova pričela pred šestimi leti in tako začela udejanjati idejo o dejavnosti, ki bi obogatila kraj, vendartako velikega zalogaja brez pomoči iz Evrope nista zmogla. Objekt sta sama zgradila do tretje gradbene faze, nato je »zadeva morala malo čakati«, vse dokler se nista pri- javila na razpis za razvoj mikro podjetništva na podeželju, njune ideje pa so potrdili tudi v evropskih inštitucijah. Sicer je predračunska vrednost objekta od tretje gradbene faze do končne ureditve skupno skoraj 500 tisoč evrov. Tako je sedaj pet apartmajev, ki imajo skupaj 28 ležišč in mini wellness, zgrajenih iz naravnih materialov, ki sojih črpali iz okolice Solčavskega. Golobova sta namreč želela zgraditi čisto pravo ekološko stavbo, in sodeč po strehi iz macesna in notranji opremi, kije iz lesa, volne in bombaža, jima je to tudi uspelo. Marija Šukalo Družina Golob iz Robanovega Kota bo s svojimi apartmaji Pod macesnovo streho popestrila turistično ponudbo Solčavskega (foto: Marija Šukalo) ČEBELARSKA ZVEZA SAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA Čebelarski center uspešno pod streho V sredo, 28. oktobra, so predstavniki čebelarske zveze SAŠA javnosti predstavili Čebelarski center v Lučah, ki so ga to jesen uspešno spravili pod streho. To jim je uspelo z veliko pomočjo čebelarjev in lučkih ter solčavskih lastnikov gozdov. V centru so že sedaj nameščeni panji s čebeljimi družinami, med njimi tudi lepo poslikani panji mladih lučkih čebelarjev, Ti obiskujejo čebelarski krožek na Osnovni šoli Blaža Arniča, kjer pos- lušajo teoretični del, za praktično delo s čebelami pa se usposabljajo v centru. V centru bo tudi čebelarski laboratorij, prvenstveno pa je namenjen vzreji čebeljih matic naše avtohtone vrste kranjske sivke. Zakaj so se odločili za izgradnjo vzrejališča, je povedal predsednik ČZ SAŠA Marko Purnat. Marsikod po Sloveniji, posebej ob mejah, je čistost kranjske sivke že vprašljiva, saj se ta meša s čebelami drugih vrst, kot je na primer italijanska čebela. S tem se izredno kakovostne lastnosti, ki jih naši čebeli priznavajo tudi drugod po svetu, po malem izgubljajo. Pravtako za vzrejo v našem ostrem okolju niso najprimernejše matice pri-nešene iz toplejših koncev Slovenije. Ravno zato bodo v centru vzrejali matice alpskega eko tipa, kije prilagojen na tukajšnje razmere. Čebelarski center bo pripomogel k čebelarskemu turizmu, od katerega bo imela koristi tudi lokalna skupnost. Prav zato je Občina Luče zainteresirana za izgradnjo in začetek delovanja centra, o čemer je spregovoril tudi župan Ciril Rose. O delovanju Čebelarske zveze Slovenije je par besed povedal njen podpredsednik Franc Šmerc iz Šmartnega ob Paki. Predstavil je tudi nove kozarce in nalepke za slovenski med z zaščitenim geografskim poreklom. Podpredsednik ČZ SAŠA Edvard Stropnik in predsednik lučkih čebelarjev Tone Kumer sta nato podala kronologijo izgradnje centra, za katerega so se odločili po daljšem iskanju primerne lokacije. Leta 2007 je zveza pridobila ustrezno gradbeno dokumentacijo, gradnja pa se je nadaljevala z veliko pomočjo članov vseh čebelarskih društev, ki sestavljajo zvezo. Ti so pri urejanju okolice in na objektu vse do izdelave ostrešja naredili kar 3.334 prostovoljnih delovnih in strojnih ur. Marija Lebar Florijan Poličnik En poljub na vsako stran prejmi za tvoj 3. rojstni dan. Dedi Drago, babi Cvetka, Mojca in Vlasto Maticu za 11. rojstni dan Naj sreča te spremlja, zdravje ti služL Nasmeh naj žari ti v očeh, ko užival boš svoj uspeh. Vsi, ki te imamo radi MARTINOVANJE V MOZIRJU Sv. Martin oživel trg in naredil vin' Začetek novembra je čas, ko ljubitelji dobre hrane in rujne kapljice praznujejo god sv. Martina. Člani društva Kralj Matjaž, ki skrbe za oživitev mozirskega trškega jedra, so se odločili, da bi bila ta priložnost primerna tudi za druženje Mozirjanov. In tako seje v trškem jedru 8. novembra zgodilo prvo martinovanje. Slednje naj bi ob že pripravljenih in prireditvah, ki se bodo na tem mestu še zgodile, privabilo čim več ljudi dobre volje, željnih zabave in druženja. Trško jedro je namreč v času obnove izgubilo veliko obiskovalcev. Dela so bila obsežna in dolgotrajna. Domačini na čelu z Vinkom Matjažem se zato trudijo, da bi trg zopet postal zbirališče Mozirjanov. V ta namen je bilo ustanovljeno drušh/o Kralj Matjaž, ki je organiziralo to prireditev. Po pozdravnih besedah župana Ivana Suhoveršnika so se na odru tekom dneva zvrstili različni glasbeni izvajalci, pevci, harmonikarji, ansambli, ljudski pevci in godci. Pred odrom, širom trškega jedra so bile postavljene stojnice, s katerih je dišalo po dobrotah. Pri čebelarjih je bilo moč kupiti med, različne medene izdelke in spiti požirek žganja, ki je lahko tudi dobra preventiva pred prihajajočimi obolenji. Kupiti je bilo moč različne domače pridelke, peciva, konzervirana živi- Na martinovo brez dobre kapljice pač ne gre (foto: Benjamin Kanjir) la in podobno. Slastno je dišalo ob stojnici, na kateri je bilo kislo zelje, zraven pa so se pekle pečenice. Domači sadjarji so poskrbeli za ponudbo svojih pridelkov in pečen kostanj, zeliščarke so ponujale zelišča za čaj, na stojnici mozirske enote VDC Saša pa so prodajali lično izdelane čestitke. Obiskovalci so si lahko ogledali pripravo stelje, vej za kurjavo, šib za pletenje različnih izdelkov in previta, ki so držala skupaj lesene plotove. Za dobro razpoloženje so ves čas skrbeli člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Anton Petek. Ob pomoči dobre kapljice dveh vinarjev, Zadražnika in Fajfer-ja, so besede lepo tekle in glas je bil ubran. Za povezovalne besede je skrbel Bojan Štrukelj. Trud organizatorjev je bil nagrajen s številčnim obiskom občanov. Benjamin Kanjir VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 16.11. ob 17.00 Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 » m. 'M UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! B&RELAT AVTOM» www.avtosola-relax.si TKRVC PNEVMATIC CENTER Še vaš avto nima zimske obutve in razmišljate o nakupu ter menjavi novih zimskih pnevmatik? POTEM JE SEDAJ PRAVI ČAS, DA NAS OBIŠČETE! Za vašo varno pot bo poskrbela naša ekipa, ki vam tudi ponuja pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dayton, Bridgestone, Dunlop, Fulda, Goodyear, ... ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure [TJ 839« 1 O.40 ) LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Tkavc Sabina s.p., Lesarska cesta 45.3331 Nazarje smer okna in vrata VcA E* nj Ivrrlj À n orhjixL LH. vhaJjOL M4L lizc/ll . MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Piše: Aleksander Videčnik Pred leti, ko sem pogosto obiskoval Franca Vršnika - Govca, mi je ta prijazni domačin povedal, kako mu je brat iz Kanade poslal angleško študijo o Solčavi in okolici iz leta 1933. Tedaj mi je rade volje to posodil. Ker nisem vešč angleškega jezika, sem naprosil Berta Savodnika v Mozirju, da mije okvirno pojasnil vsebino tega znanstvenega dela. Takoj sem zaslutil, da bi podatki o kmetijah in ljudeh izpred druge svetovne vojne lahko pomenili obogatitev poznavanja tistega stanja, kije po uničenju kmetij in gospodarskih poslopij izginilo. Tipične solčavske kmetije so bile uničene, pa tudi življenje seje v marsičem spremenilo. Mislim, da je treba na to znanstveno delo posebej opozoriti. Gre namreč za to, daje skupina študentov in znanstvenikov opisovala tudi Solčavo in nekatere druge slovenske alpske vasi. S strani slovenskih znanstvenikov sta sodelovala Pavel Kunaver in Božo Kermavner. Razmišljam o Solčavi in Solčavskem v tej smeri - kaj če bi kdo od naših študentov hotel napisati diplomsko nalogo o svoji vasi in okolici ter bi potreboval podatke izpred druge vojne kot primerjavo s sedanjimi - vse bi našel v omenjeni študiji. Tudi zanimive fotografije izpred nemškega požiga leta 1944 so objavljene v njej. Veljalo bi razmisliti, da se gradivo prevede iz angleščine tudi za širšo rabo. PREVOD UVODNIH POGLAVIJ »Solčava in Solčavsko sta se že med obema vojnama zapisala v mednarodno znanost. Angleška združba The Le Play Society, poimenovana po francoskem inženirju, sociologu in ekonomistu Pierru Guillaumeju Frédéricu le Playu (1806-1882), kije leta 1856 ustanovil v Parizu Société internationale des études pratiques d'économie sociale, je avgusta 1932 napotila v Jugoslavijo dve skupini, skupaj 50 znanstvenikov in študentov, da raziščejo posebnosti doline v slovenskem alpskem svetu. Prvo skupino so vodili magister znanosti A. Davies in H.J. Howard, član Unnéjevega društva (preučevanje vegetacije) ter Margaret Tatton, članica kraljevega geografskega društva (preučevanje družbenih razmer). Drugo skupino je vodil Lawrence Dudley Stamp (1898-1966), eden najbolj znanih geografov svojega časa, pisec številnih učbenikov in znanstvenih del, docent (1926-1945) in Zanimivo študijsko delo profesor geografije (1945-1958) na londonski šoli za ekonomijo in politične vede (London School of Economics and Political Science), član številnih znanstvenih odborov in mednarodnih institucij. Njemu so udeleženci raziskave tudi zaupali, daje njihove izsledke o alpskih dolinah v Sloveniji (The Alpine Valleys of Slovenia) objavil v Slovenski študiji (Slovene Studies). Študija je bila natisnjena v okviru londonske univerze že leta 1933. V Veliki Britaniji se je v začetku 20. stoletja močno okrepilo zanimanje za naravo in družboslovje. Ustanovljeno je bilo Sociološko društvo (Sociological Society), kjer sta bila zelo dejavna zakonca Victor in Sybella Branford. V okviru tega društva seje izoblikovala Le Play House Society, kije združevala družbo- in naravoslovce raznih vej. Na tako imenovanih vzgojnih poteh (Le Play House Educational Tours) so si izbirali določena območja po svetu, ki so jih potem sistematično raziskovali in opisovali. V Sloveniji je ta čast doletela Solčavo s širšo okolico, saj so zanjo menili, daje bilo to območje do nedavnega še skoraj povsem zase zaprto ozemlje in svojstven svet. Uvod k publikaciji je napisal sir Halford John Mackinder (1861-1947), tajni svetnik njegovega veličanstva, politik in geograf. Študiral je na univerzi v Oxfordu, kjer je leta 1887 postal prvi izredni profesor geografije (do leta 1905). V letih 1904 do 1908 je bil direktor London School of Economics, v letih 1909 do 1933 pa tudi član Spodnjega doma parlamenta (House of Commons). V uvodu piše, daje naloga Le Play Society (Družbe Le Play), promocija in pospeševanje študij, ki jih opravljajo skupine študentov na kraju samem. Vsak član skupine, ki pride na določeno prizorišče (lokacijo), uporablja svojo lastno raziskovalno tehniko, kakršno zahteva poklicna usposobljenost neke znanstvene stroke ali umetnostne smeri. Pri tem je bistveno, da s svojimi ugotovitvami prispeva k splošni raziskovalni zasnovi, ne da bi skušal uporabiti ugotovitve le za študij svoje specialnosti. Specialist namreč teži ktemu, da zapaža vzorce dane kategorije v določenem fenomenu, geograf in sociolog pa uživata v odkrivanju enakih vzorcev v raznih fenomenih. Zato se bo dober član naše Družbe, kakorkoli je že izurjen, upiral predvsem skušnjavi, da bi bil specialist. Naš član je bolj vsestranski (kompleksen), kar pa ne pomeni, da bi bil manjvreden, četudi ga ocenjujemo z znanstvenimi merili, saj vrednote, ki so rezultat presoje, niso same po sebi za človeštvo nič manj vredne. In prav zaradi razlik med merili in vrednotami se geograf in sociolog bolj nagibata k splošnemu znanju (sciolizmu). Čakati morata, da se vzorci pojavijo iz dejstev, ne da bi jih skuš-ala vstaviti vanje (vzorce v dejstva). Do nedavnega sije vsak zgodovinar domišljal, da sme v uvodnem poglavju pisati o vplivih okolja kot o apriornih ugotovitvah. V teh sodobnih dneh, ko je postala ocena območja (regije) osnova za območni (regijski) načrt, tiči morda past v pristranosti videza. Jasno je, da je ocena toliko bolj vredna zaupanja, kolikor bolj očitno se razlikuje od (želja) družbenega načrta. Pričujoča študija o eni izmed slovenskih občin (skupnosti) v alpski dolini je, o tem sem prepričan, pravi kamen za palačo, ki jo gradimo. (H.J. M.)« Toliko v prevodu Berta Savodnika. pečemo store fotografije Igla fotografirana leta 1935. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Diabetes - vzgoja in preventiva MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Mednarodna zveza diabetikov je za temo svetovnega dne diabetesa za obdobje 2009-13 razglasila skrb za izobraževanje in preventivo. »Razumeti diabetes in prevzeti kontrolo« je poziv kampanje vsem odgovornim za skrb za diabetes (nam vsem!). Obolelim za diabetesom znanje daje moč za obvladovanje bolezni in njenih posledic. Vlade naj izvajajo učinkovite strategije za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni, za varovanje zdravja državljanov z diabetesom in ob tveganjih zanj. Strokovnjaki zdravstvenega varstva naj izpopolnijo znanje in ga prenašajo v prakso. Za splošnojavnost je to poziv k razumevanju resnosti posledic sladkorne bolezni in k razvijanju zavesti, da lahko živimo tako, da preprečimo razvoj diabetesa in z njim povezanih zapletov. Vir: www.worlddiabetesday.org ŠKODUIVO POSPLOŠEVANJE Na predavanju o diabetesu v UKC v Ljubljani sem poslušala zdravnike diabetologe, ki so razlagali, da bi mi vsi, če bi dovolj dolgo živeli, nekoč dobili diabetes. Kdor bolj nezdravo živi, lahko prej zboli, a ni nujno. Na to se zanaša laična javnost. Vendar po letu 2004 na svetu že več ljudi umre zaradi prekomerne prehranjenosti kot zaradi lakote (WHO, '08). Tudi število novih sladkornih bolnikov se hitro veča. Zato se bomo seznanili z načrtom, ki nam pomaga preprečiti obolelost. Ni se nam treba bati, da na vsem lepem ne bo več obolelih, kajti ljudje smo bitja, ki si vedno najdemo izgovore za male in velike stranpoti. Kljub (močno) povečani telesni teži npr. rečemo, da imamo odlične izvide krvnih preiskav. Ali pa se skrivamo za »povsem dobrim počutjem«, čeprav ne vemo, kakšno je boljše počutje in kako vpliva na kakovost življenja. OSNOVNI NAČRT Laična javnost še vedno meni, da je »cukrovka« zelo stara bolezen, a včasih ljudje niso vedeli, dajo imajo. To ne drži povsem. Diabetes v današnjem pandemskem obsegu je sodobna bolezen, najpogosteje povzročena z nepravilno, prekomerno, nezdravo (visoko procesirano) prehrano. Kot sebi v obrambo ljudje pogosto razlagajo, da ne jedo sladkarij. S tem dokazujejo, da o sladkorni bolezni še nič ne vedo. Osnovni načrt zdravega prehranjevanja (3 do 5 zmernih obrokov, vedno ob istem času; surovo sadje, solate in zelenjava, manjše količine mesa, mleka,jogurta in sira, zmerne količine stročnic in polnozrnatih ogljikohidratnih živil ter previdna uporaba maščob; posladki zgolj občasno; pitje vode, živila čimmanj tehnološko obdelana) in gibanje vsaj trikrat tedensko do povečanega srčnega utripa lahko zmanjša tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 na minimum. TAKO PREPROSTO? Vsakdo lahko poskusi. Ni nedostopno niti drago. Potrebno je določiti jasen cilj, kar ljudje pogosto ne zmoremo, dokler bolezen ne potrka na naša vrata. Izgovarjamo se na vsakodnevne obremenitve in stres, kar pa s primerno prehrano in zadovoljivim gibanjem veliko lažje obvladujemo kot sicer. Motivacija nam je lahko naša družina, iskanje nove službe in novih prijateljev. Vsak od nas si želi uspeha na kakem področju in tak uspeh je tudi vzgoja zdravih otrok, ki se radi podijo za žogo; delo, ki nam prinaša zadovoljstvo in sredstva za preživetje; partner ali prijatelj, ki z nami osvoji vrh ali doseže kak drug cilj. Za vse toje pomembna pravilna prehrana. Telo in možgani, preskrbljeni z zadovoljivo količino pravih hranil, lažje obvladujejo težave, zmanjšujejo stres, prepoznajo in poiščejo rešitve, se veselijo vsakodnevnih malenkosti, ki nas osrečujejo na nezavedni in zavedni ravni. To prenašamo naprej, na naše bližnje in v okolje, kjer delujemo. DENARNI PROBLEM! Ljudje pogosto menijo, da ima zdravje svojo ceno in da je zdrava prehrana zanje predraga. Toje samo izgovor zasvojencev s fantastičnimi okusi visoko procesiranih živil. Zapomnimo si: bolje je jesti čimmanj predelano pestro naravno hrano v manjših količinah, kot pa veliko katerekoli hrane. In ne pozabimo piti dovolj navadne vode. DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE 14. november-dan sladkornih bolnikov Štirinajsti novemberje svetovni dan sladkorne bolezni. Dan, ki s svojimi posebnimi akcijami povezuje številne države po svetu. Diabetes velja za najbolj razširjeno kronično neozdravljivo bolezen današnjega časa. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da ima na svetu kar 246 milijonov(5,9 % prebivalstva sladkorno bolezen, dodatno pa še 308 milijonov odraslih moteno toleranco za glukozo (7,5 % prebivalstva), ki predstavlja predstopnjo pri razvoju bolezni. Tudi pri nas dosti ne zaostajamo za temi procenti. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja naj bi bilo v Sloveniji 120.000 sladkornih bolnikov (6 %), od tega pa vZgornji Savinjski dolini okrog 600 (4 %). Na žalostto število vztrajno narašča, večina prebivalcev pa se tega še ne zaveda. V Sloveniji imamo Zvezo društev diabetikov, ki povezuje 39 društevs 17.000 člani. V društvo Zgornjesavinjskih diabetikovje včlanjenih že nad 200 članov, vendar to predstavlja komaj tretjino bolnikov. Želimo, da bi se v društvo včlanilo čim več bolnikov in tudi oseb z velikim tveganjem. Sladkorna bolezen je neozdravljiva, z osveščanjem o načinih preprečevanja te bolezni pa jo je možno preprečiti ali vsaj omiliti posledice, kijih povzroča bolezen. Vse diabetike in ostale prebivalce, ki imajo začetne znake te bolezni, vabimo, da se včlanijo v naše društvo. NUDIMOVAM: Poučna predavanja o bolezni in pravilni prehrani Praktične učne delavnice Cenejše okrevanje na morju Športno dejavnost Letno pet izvodov revije Sladkorna Meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka Družabna srečanja, izlet Včlanite se lahko na sedežu društva vsak četrtek med 9. in 12. uro. Letna članarina znaša 10,00 evrov. Če se včlanite v drugi polovici leta, plačate članarino šele naslednje leto. S pravočasnim zdravljenjem lahko preprečite posledice, kijih povzroča sladkorna bolezen. Predsednik Jože Prušek Naročnik objave: Društvo Zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje, Praprotnikova olica 7,3330 Mozirje FAKULTETA ZA LOGISTIKO CELJE Vznemirljiva in prepričljiva umetnost Gorana Horvata V četrtek, 5. novembra, so v avli Fakultete za logistiko v Celju odprli razstavo 25 likovnih del Gorana Horvata iz njegovega zadnjega opusa Plovila. Razstava je časovno sovpadala z mednarodno konferenco logistike v Celju, kar je v svojem nagovoru ob tej priložnosti izpostavil tudi dekan fakultete dr. Martin Lipičnik, odprta pa bo do 20. novembra. Goran Horvat, umetnik iz Nizke, je z izjemnimi likovnimi stvaritvami, med katere lahko štejemo tudi ročno izdelane in poslikane okvirje za večino od razstavljenih slik, še posebej pa z najnovejšo skulpturo Okovano polovilo (kitolovec) dimenzije 180 x 120 X 70 centimetrov, navdušil občinstvo. Lojze Adamlje, akademski slikar in član društva likovnih kritikov Slovenije, je med drugim dejal: »Zadnje umetnikovo ustvarjanje je oprto na sanjske prispodobe plovil, kjer se dotika vira življenja, to je vode, na katero naseljuje sanjska plovila, s katerimi popelje občudovalce svojega dela na popotovanje svojih in njihovih sanj. Življenje je nenehno gibanje, tako materije kot intelekta. Na obeh temeljih ustvarjalnega življenja in osebni umetniški izkušnji Goran Horvat v svojem sedanjem opusu sledi ustvarjalnim hotenjem, da izpove občuteno lepoto videnega in vznemiri tistega, ki se filozofsko prepusti razmišljanju o bistvu vsega stvarstva. Transportna sredstva danes soustvarjajo svet in združujejo narode v svet prihodnosti, kakor umetnost Gorana Horvata kije mednarodno vznemirljiva in zato toliko bolj umetniško prepričljiva in v svojem bistvu neponovljiva.« KF PREDSTAVLJAMO VAM: AUDI E-TRON Zanimiv športni avtomobil z električnim pogonom V kino dvorane prihaja film o letu 2012: znanstvena fantastika o umiranju sveta ali bližajoča se resničnost?! Vsakega obdobja je enkrat konec in to obdobje se počasi, a zanesljivo zaključuje pri vozilih na bencinski ali dizelski pogon. Če smo se še pred kratkim pogovarjali o številu valjev, kar je bilo temelj za moč, se sedaj pogovarjamo o čim manjših prostorninah, čim manj valjih, a podprtih s turbinskimi polnilniki, kar pomeni manjšo porabo goriva in seveda manjše onesnaževanje okolja. Audije znan kot znanilec prihodnosti in besedi tehnika in razvoj sta njegovo načelo. Pristop Audija k električnemu avtomobilu je zanimiv. Večina konkurentov se odloča za mala in lahka vozila, Audi pa se spogleduje s povsem drugo smerjo. Športnik naj bo! In tako so na osnovi njihovega najbolj nabritega modela R8 razvili e-tron, ki naj bi predstavljal prvi audijev električni avtomobil. Oblika je povzeta od R8, čeprav so mu malce skrajšali medosno razdaljo, zgubil je tudi na celotni dolžini, saj je s 4,26 metra le malce večji od audija A3. Celotna zunanjost še najbolj spominja na R8, ki bi ga kakšen uspešen predelovalec avtomobilov dodatno okrasil in dodelal v stilu »Pimp My Ride«. Če na zunaj deluje dokaj prostorno, mu znotraj kar malce zmanjkuje prostora, saj so za zadnjimi sedeži namesto V10 motorja zložene baterije, ki skrbijo za pogon štirih elektro motorjev. Notranjostje oblikovana futuristično in temu primerno so vgrajeni zasloni v stilu iPhona, kar pomeni, da delujejo na dotik. Ostala tehnika služi udobju voznika in podpori električnemu motorju, kajti pri elektro avtomobilih je potrebno strogo nadzorovati porabo goriva in še strožje kontrolirati pregrevanje baterij, kar je v tem trenutku še ena večjih težav vseh proizvajalcev. Audi e-trona ne namerava prodajati v velikih količinah. Za leto 2010 obljublja deset avtomobilov, s povečanjem na 100 avtomobilov v letu 2011 in z željo za 2012, da jih proda kar tisoč. Le upamo lahko, da se z e-tronom ne bo ponovil alu avtomobil A2, ki bi bil v današnjih časih ravno prava osnova za električni avtomobil. Ampak kot rečeno, nikoli več ne bo, kot je bilo. Igor Pečnik ZAKLJUČEK LETOŠNJE AKCIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Med najlepšimi Mozirje in TK Majda« To soboto bo v kulturnem domu v Velenju zaključna prireditev tradicionalne akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna s podelitvijo priznanj in prehodnih zastav. Med dobitnike sta se tokrat uvrstila tudi Mozirje in turistična kmetija Majdač iz Solčave. Akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna je razdeljena v dva sklopa. V prvem, ki poteka v mesecih juniju in juliju, državna ocenjevalna komisija ocenjuje večja mesta, izrazito turistične kraje in zdravilišča oziroma terme, v drugem delu, ko gre komisija na teren septembra in oktobra, pa ocenjuje srednja in manjša mesta, turistične kraje, vaška in mestna jedra, izletniške kraje, hribovske in druge kraje, kampe, vrtce ter osnovne in srednje šole, turistične kmetije in mladinske hotele. Mozirje nadaljuje z dobrimi uvrstitvami, saj seje tudi letos po mnenju strokovne komisije med izletniškimi kraji uvrstilo na drugo mesto, enako kot lani. Med dobitniki z območja Zgornje Savinjske dolineje letos tudi kmetija Majdač iz Solčave. Sodelovala je v kategoriji turističnih kmetij, katerih ponudba je ocenjena z dvema jabolkoma. Zaključna prireditev v Velenju, ki je ob svoji petdesetletnici postalo tudi najlepše v kategoriji velikih mest, se bo pričela ob 17. uri. Benjamin Kanjir Prijazen mlad črn mucek, star približno tri mesece, išče nov dom. Muc je zelo ljubek in prijazen. Če ste mu pripravljeni nuditi topel dom, pokličite na 040/750-077, Tino, kjer je na začasnem bivanju. VRTEC BOČNA Praznovanje jeseni KVIZ MLADINE GASILSKA ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Učenje kombinirajo z igro Mladi zgornjesavinjski gasilci so zadnji dan v oktobru preizkusili svoje znanje na kvizu gasilske mla- gasilstva je merilo 21 ekip v kategorijah mlajši in starejši pionirji ter mladinci. V mladinski kategoriji so bili letos najboljši Šmarčani pred Novo Štifto in Solčavo. Vse omenjene ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje. Samo tekmovanje po besedah Ivana Turka, predsednika mladinske komisije pri PGD Nazarje, krepi znanje o delovanju gasilskega drušlva in slovenske gasilske zveze, rokovanja z orodjem in njegovo poznavanje, prepoznavanje vrste požarov ter načine gašenja. Vse to pozneje mladi uporabljajo pri delovanju v društvih. Ob tem spoznajo orodja, kijim pomagajo pri uspešnosti gašenja. Da bi pritegnili čim več otrok, kombinirajo osvajanje znanja z igro. Za podmladek se jim ni treba bati, saj se v mnogih društvih srečujejo otroci, ki jih tovrstna dejavnost zanima, in tudi zato sodelujejo s telesom in dušo. Takšnim je seveda veliko lažje osvojiti znanje, ki ga podajajo mentorji v društvih. Marija Sukalo Jesenski čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, je v našem vrtcu vedno poln lepih doživetij. Otroci in starši se na prireditvi Praznovanje jeseni skupaj poveselimo. Poleg obveznega pečenega kostanja, sadja in sladkega jabolčnika smo se sladkali tudi s palačinkami. Starši so nam priskočili na pomoč pri zbiranju jesenskih dobrot in pri peki. Naši otroci so se letos ob slikanici Barčica navdušili nad slovenskimi ljudskimi pesmicami za otroke, ki sojih povsem spontano prepevali. Zato smo Praznovanje jeseni obogatili s skupnim petjem otrok in staršev. Otroci so lahko ustvarjali tudi v delavnici. Pika na i, kot radi rečemo, pa je bil bogat srečelov z baloni. Dobitkov je bilo dovolj za vse otroke našega vrtca, pa tudi šolarji ki se še vedno radi vračajo v vrtec, so lahko preizkusili svoje spretnosti. Minka Vrtar Mladi gasilci in gasilke se malo težje spomnijo zgodovine gasilstva (Marija Šukalo) dine. Tega je v nazorski osnovni šoli pripravila mladinska komisija pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, izvedba pa je bila zaupana PGD Nazarje. Znanje s področja Prednost samote je v tem, da človek vsaj ve, v kakšni družbi je. Žarko Petan Ekipe so morale poznati zgodovino gasilstva in požarno varnost, pokazati splošno in gasilsko znanje ter biti spretne pri vezanju vozlov in uporabi gasilskega orodja. Pri tem so bili v kategoriji mlajši pionirji najboljši Nazarčani, za njimi sta se uvrstili gornjegrajski ekipi 2 in 1. Tudi med starejšimi pionirji je največ znanja pokazala ekipa Gornji Grad 1 in zasedla prvo mesto, ekipi Nazarje 2 je pripadlo drugo in Šmartnemu ob Dreti tretje mesto. NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Celje • NIVO, gradnje in ekologija d.d. Celje obvešča, da bo zaradi izgradnje parkirišč delno zaprta regionalna cesta R II št. 428, odsek 1250 Luče Sestre Logar, v Lučah od km 0,190 do km 0,240, v dolžini 50 m. Dela se bodo izvajala od 10.11.2009 do predvidoma 30.4. 2009. Promet bo potekal izmenično enosmerno. • NIVO, gradnje in ekologija d.d. Celje obvešča, da bo zaradi gradbenih del delno zaprta regionalna cesta R II št. 428, odsek 1250 Luče - Sestre Logar od km 2+825 do km 2+955 v dolžini 130 m v času od 10.11.2009 do predvidoma 15.3.2010. Promet bo potekal izmenično enosmerno. Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Bodoni d 0.0. trgovina, proizvodnja, storitve Občan(ka) leta 2009 v občini je po mojem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Izberite vašega občana leta 2009! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Z glasovnicami prvih treh krogov bomo zbirali vaše predloge, v nadaljevanju pa boste lahko od 27. novembra dalje glasovali za kandidate na listi, ki jo bomo dokončno oblikovali v uredništvu Savinjskih novic in od takrat dalje tudi šteli glasove za kandidate. y tot>čan(ka) 2009 Izžrebanka 1. kroga je Marija Orel, Radegunda 21, Mozirje. Nagrado prevzame v uredništvu. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 17. novembra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel bon Zgornjesavinjske kmetijske e zadruge Mozirje v vrednosti 20 EUR. Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju r» . . glavne nagrade ob zaključku Zadruga mozirje k n" 1P Zgornjesa vinjska kmetijska « rx'-1 j . zadruga Moztje z.o.o. Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Moztje z.o.o. www.zkz-mozirje.com PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE am Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017 Delovni cas: 8h-17h sobota 8h -12h ZEKOLLI izolacije bela tehnika zidarstvo & FASADERSTVO Zidarstvo Shefki Zekoili s.p., Spodnja Rečica 28, Rečica ob Savinji GSM: 041/693-362 NIZKA IN VISOKA GRADNJA - polaganje tlakovcev - urejanje okolice... Marnici, atiju in sestrici Tjaši Brgles čestitamo ob rojstvu novega družinskega člana in jim želimo dosti sreče in zdravja! Domači Podlesnikovi z Rečice ob Savinji so bili nemalo presenečeni, ko so pri pospravljanju okrasnega zelenja sladkega krompirja iz balkonskega korita potegnili skoraj trikilogra- mski gomolj, saj niso pričakovali, da bo ob rednem zalivanju in dognojevanju zrasel do takšnih razsežnosti. Marija Sukalo TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! ' Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUNE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 ______________________ 'i i kmo6C.it- ««-2 www.termosgd.com Za štiriletno Podlesnikovo vnukinjo je bil trikilogramski krompir skoraj pretežak Kožuhanje pri Matjaževih v Nizki Pri Matjaževih v Nizki je letos koruza dobro obrodila. Ko so pridelek pripeljali z njive domov, je pod kozolcem nastal velik kup v krovne liste skritih storžev. Po stari navadi je potrebno opraviti kožuhanje in urejene koruzne storže obesiti v kozolec. Matjaževa Marjana in Frenk sta se odločila, da tega opravila ne bosta počela sama. Pod kozolec sta povabila sorodnike, sosede ter prijatelje in delo je steklo. Za obujanje spominov na življenje nekoč je poskrbela najstarejša udeleženka, mama Roza, ki se še dobro spomni, kako so takšni običaji potekali. Ob prijetnem kramljanju in dobri volji je kar prekmalu izginil velik kup neobdelanih storžev. Na to mesto sta za tem gospodarja postavila pogrnjeno mizo s kulinaričnimi dobrotami in dobro kapljico. Nekateri se še spominjajo, da malica nekoč ni bila tako bogata, saj so običajno ob takšni priložnosti jedli le pečena jabolka in orehe. Prisotni so se dogovorili, da bodo ta običaj kožuhanja ohranili in se pod kozolcem dobili spet prihodnje leto. Fanika Strašek Tudi tisti, ki so bili prvič na kožuhanju, so postopek hitro osvojili (foto: Fanika Strašek) Trikilogramski gomolj Tomaž Angel božji naj te vodi in brez trnja rožic trosi skozi življenje dolgo pot naj varuje te povsod! v Novi Štifti Betka živi, ki 60. rojstni dan slavi, zato želimo iz srca, da še mnoga leta zdrava in srečna bi bila! Stanka. Marica in Forti Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi OHRANJANJE LJUDSKIH OBIČAJEV SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Ogledi dobrih praks pripomorejo k izobraževanju Ko pride v sadovnjake jesen in so plodovi varno shranjeni, si sadjarji po celoletnem delu oddahnejo. Ta premor v mozirskem sadjarskem drušlvu porabijo za izobraževanja. V oktobru so pripravili za svoje člane strokovno ekskurzijo v Posavje. Obiska Posavja seje udeležilo 43 članov društva in njihovih soprog. Najprej so se ustavili v Evro-sadu v Krškem. Družba ima 250 ha lastnih plantažnih sadovnjakov. Od skupne količine letno pridelanega in pogodbeno prevzetega sadja ga slabo polovico izvozijo. Razpolagajo s hladilnicami, kjer sadje hladijo klasično, to je pri nizkih temperaturah ali pa z novejšo metodo - z izčrpavanjem kisika iz hladilnih komor. Pravi kmečki muzej na prostem je Banova domačija v Artičah, kjer so se zgornjesavinjski sadjarji tudi ustavili. Sprejel jih je predsednik tamkajšnjega sadjarskega društva Miha Haler, da so izmenjali nekaj izkušenj ter preizkusili sadjarske izdelke. Sledil je ogled še treh sadjarskih kmetij in predelave sadja v sokove, vina, žganja, kise in suho sadje. Po kosilu so obiskali grad Rajhenburg. Tu so si ogledali stalno razstavo meniškega reda trapistov in spominsko razstavo o slovenskih izgnancih. Ogled slednje je bil še posebej čustveno obarvan, saj se je na eni od dokumentarnih fotografij prepoznal član društva Franček Štiglic, koje bil z materjo slikan pred odhodom v izgnanstvo. »Lani smo obiskali visokodebelne sadovnjake. Ker pa je večina naših članov bolj »vrtičkarjev« s sadnim drevjem na šibkih podlagah, smo Mozirski sadjarji na ogledu sadovnjaka kmetije Molan v Arnovem selu pri Artičah (foto: arhiv sadjarskega društva) letos pozornost posvetili temu načinu sadjarjen-ja,« je povedal predsednik društva Lojze Plaznik. Poleg omenjene ekskurzije, ki je bila v zadovoljstvo vseh udeležencev zelo poučna, so sadjarji v septembru ob dnevu odprtih vrat obiskali poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu. V oktobru pa so se odpravili na praznik Kozjanskega jabolka, kjer se za sadjarje najde vedno kaj zanimivega. Marija Lebar OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Na obisku pri letalcih Sloveaske vojske Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je tudi letos pripravilo strokovno ekskurzijo za člane. Veterani so si tokrat ogledali letališče in vojaško tehniko Brigade zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske (SV) v Cerkljah ob Krki, nato pa še Posavski muzej v Brežicah. Program celodnevnega druženja so sklenili s pokušino vin v Vinski kleti Krško. KF Udeleženci strokovne ekskurzije s piloti SV v hangarju na letališču v Cerkljah ob Krki (foto: Darko Repenšek) KULTURNO DRUŠTVO MOZIRJE Bogata ustvarjalnost znova obujena V letošnjem letu je Kulturno društvo Mozirje znova obudilo svojo nekdaj bogato dejavnost, ki so jo Mozirjani vedno z veseljem sprejemali in podpirali. Zato v soorganizaciji z drugimi domačimi društvi v novembru pripravljajo številne zanimive prireditve, ki se bodo zvrstile v Kulturnem domu Mozirje. Že to nedeljo si lahko vsi ljubitelji komedije v dvorani kulturnega doma ogledajo monokomed-ijo Vsi moji moški v izvedbi Ane Marije Mitič. Teden dni kasneje župnijska Karitas Mozirje pripravlja vsakoletni dobrodelni koncert. Zadnjo soboto v novembru in le teden dni pred miklavževanjem se na mozirskem odru z opereto Miklavž prihaja predstavljajo člani Kulturnega društva Jurij. Opereto bodo izvedli še v nedeljo, dan kasneje. Ker se v KD Mozirje zavedajo, da je še veliko odličnih gledaliških in glasbenih predstav, ki Mozirja nikdar ne obiščejo, želja po ogledu vrhunskih opernih in baletnih predstav pa je med Zgornjesavinjčani velika, so se odločili za organizirane oglede prireditev v Mariboru, Ljubljani in še kje. Društvo poskrbi za organizacijo prevoza in nakup vstopnic, udeleženci prinesejo le obilo dobre volje. Tako si bodo vsi interesenti zadnjo soboto v novembru ogledali opero Netopir v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. TG DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Na jesenskem izletu v Ljubljani Člani društva upokojencev v občini Rečica ob Savinji so aktivni skozi vse leto. Radi se družijo na raznih prireditvah, predavanjih in izletih, saj na občnem zboru potrdijo kar obširen delovni plan in ga tudi v celoti izpolnijo. Na jesenski izlet v Ljubljano so odšli v organizaciji predsednika Hermana Pokleka in tajnice društva Vide Pokleka. Ogledali so si Ljubljanski grad, kamor so se povzpeli z gondolo. Tam so si v spremstvu vodičke ogledali zgradbo in notranjost ter se seznanili z zanimivo zgodovino prebivalcev, ki je bila kot kratek film prikazana tudi na platnu. Pogled s stolpa v sončnem vremenu je bil fantastičen. Z lepimi vtisi so vrnili v ljubljanski vrvež in obiskali Emonsko klet. Po kosilu so na povabilo zgornjesavinjskega poslanca Jakoba Presečnika odšli v parlament. Tam so bili nekaj časa prisotni na seji državnega zbora. Sprejem pri poslancu SLS je bil povezan s sporočilom o delu in kratkim opisom zgodovinskih znamenitosti parlamenta. Nato so se izletniki napotili na obrobje Ljubljane, v Dravlje na ogled cerkve, kije kras in popolnost sakralne arhitekture, stvaritev arhitekta Marka Mušiča, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Notranjost novodobne moderne postavitve oltarne mize in klopi krasi marmor in les v ovalni obliki, svetloba pa izhaja iz mrežaste zasteklitve. Domači župnik je opisal znamenitosti in namen mode- rne gradnje, postavitev orgel ter ostalih detajlov v akustični notranjosti cerkve. Pred cerkvijo je v rondo tlakovan prostor za razne namene srečanj. Izlet je bil poln dobrih vtisov, fotografij in osvojenih informacij. Rozalija Tkavc Člani rečiškega društva upokojencev pred parlamentom (foto: Rozalija Tkavc) LUČE Prijateljsko srečanje sošolcev Sošolci Osnovne šole Luče in Konjski Vrh oziroma letniki 1949, rojeni v Lučah, so se konec oktobra ponovno srečali. Letos so proslavili 45 let, odkar so zaključili osnovno šolo in proslavili okroglih 60 let. Sestali so se že petič. V prijetnem ambientu gostilne v Lučah so po dobri večerji upihnili svečke na torti, namenjeni vsem 16 slavljencem, kolikor se jih je srečanja udeležilo. Ob zvokih harmonike, lepih spominih, anekdotah iz šolskih dni in šalah, so ure druženja prehitro minile. Udeleženci so si zato ob odhodu obljubili, da ne bodo čakali deset let, ampak se bodo sestali že čez pet let, ko bodo proslavili 50-letnico zaključka osnovne šole. V času, ko se vsem nekam mudi, je tradicija takšnih srečanj dobrodošla, saj utrjuje vezi, ki so v vsakdanjem življenju dragocene, nadvse prijeten večer pa bo vsem ostal v lepem spominu. Karlina Mermal ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Dva poraza odbojkaric KLS Ljubno Ljubenske odbojkarice so v osmem kolu igrale z ekipo Dravograda in izgubile z rezultatom 1:3 (21:25; 25:22; 17:25; 21:25). Tekmo so bolje začele in povedle z 12:5, nato pa popustile. Dra-vograjčanke sojih ujele pri rezultatu 17:17. V končnici seta so Ljubenke naredile nekaj napak in set je pripadel Korošicam. Drugi set je bil vseskozi izenačen, na koncu so bile bolj zbrane odbojkarice KLS Ljubno in izenačile v setih. Tretji set so igralke Dravograda dobile brez večjih težav. V četrtem setu so Ljubenke povedle s 17:13, nato popustile, naredile nekaj napak in zmaga je zasluženo odšla v Dravograd. V devetem kolu je ekipa KLS Ljubno gostila ekipo Mežice in izgubila z rezultatom 0:3 (14:25; 25:27; 26:28). Prvi set je pripadel gostjam, naslednja dva seta pa so domačinke zaigrale veliko bolje, vendar v končnici setov naredile napake in zmaga je pripadla gostujoči ekipi. Nadvse prijeten večer bo nekdanjim sošolcem ostal v lepem spominu C \ 20 2. SLOVENSKA FUISAL LIGA - VZHOD - 5. KROG Mariborčani nedorasli razpoloženim »graščakom« Štiri zmage in en remi, 28 doseženih in samo 12 prejetih golov ter le 33 prekrškov in posledično samo štirje rumeni kartoni so statistični podatki, ki nazorsko ekipo Glina po petih krogih 2. slovenske futsal lige-vzhod vodijo tako na vrh prvenstvene lestvice kot na vrh posebne razvrstitve za fair-play. Pezičevi varovanci s tem le potrjujejo dobro delo na treningih in v pripravljalnem obdobju, pomembna pa je vsekakor zelo pozitivna klima v ekipi, ki se še najbolj pokaže v kolektivni, uigrani in nepopustljivi igri na igrišču. Takšen pristop Nazarčanov, še celo brez poškodovanih Ipavca in Vreša ter bolnega Hrena, je v petek spravil na kolena tudi izkušeno ekipo iz štajerske prestolnice, ki je tokrat pokazala bore malo in bila za razred slabši nasprotnik. Če si »graščaki« ne bi sami zabili gol in nekoliko popustili ob koncu tekme, bi bila katastrofa za nekdaj paradne konje vzhodne divizije slovenskega futsala še toliko večja. Brata Šemenc, najučinkovitejši strelec prvenstva Metulj, izkušeni Kolar in mladi Oblak so ob asistencah odličnega Funtka in ostalih soigralcev neusmiljeno polnili mrežo nemočnih gostov in po prikazanem sodeč, sojo slednji še dobro odnesli. V nadaljevanju prvenstva se že ta petek obeta prava poslastica za nazorske ljubitelje dvoranskega nogometa, saj v goste prihaja vedno neugodni Tomaž. Ta bo zagotovo maksimalno motiviran, saj je vtem krogu nepričakovano remiziral s Cerkvenjakom in le zmaga mu zagotavlja priključek z vodilnimi. »Graščaki« imajo seveda povsem drugačno računico in obračun dveh starih mačkov zna biti še kako zanimiv. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : FC Maribor Branik 8:3 (2:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Stanko Kolenko in Aleš Sakeljšek. Delegat: Franc Slatič. Strelci: 1:0 J. Šemenc (7), 2:0 K. Šemenc(lO), 2:1 Vrabel(24), 3:1 K. Šemenc (28), 4:1 Kolar (32), 5:1 Metulj (36), 6:1 Metulj (36) 7:1 Oblak (37), 8:1 Kolar (38), 8:2 V. Ponjavič (38), 8:3 V. Ponjavič (40). KMN Nazarje: Supin, Kolar, Korošec, Mekiš, Funtek, Urtelj, K. Šemenc, Metulj, Oblak, J. Šemenc, Dešman. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: K. Šemenc ( Nazarje Glin), D. Gajser, Šprah (Maribor Branik). Rezultati 5. kroga Nazarje Glin : Maribor Branik 8:3, Tomaž : Cerkvenjak 1:1, Zavrh Masind : Kebelj 4:4, Sl. Gorice : Benedikt 5:8. Lestvica: 1. Nazarje Glin 13, 2. Benedikt 12,3. Tomaž Ormož 10,4. Branik Maribor 7, 5. FSK Kebelj Sl. Bistrica 6, 6. Zavrh Masind 5, 7. Cerkvenjak 2,8. Slovenske Gorice 0. Strelci: 11 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 10 Dejan Ploj (Benedikt), 9 Aleš Vrabel (Maribor), 9 Dušan Ploj... KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Člani in mladina še brez poraza Članska ekipa nazorskega košarkarskega kluba je bila minuli vikend zaradi neparnega števila ekip v ligi prosta, med tednom pa so v Prevaljah odigrali zaostalo tekmo s Koroško. Tako se sedaj nudi celovit pogled na lestvico, ki ponovno kaže ugodno podobo kot v minuli sezoni, ko so bile nasprotnice Nazarčanov ekipe iz centralnega dela Slovenije. Po treh zmagah so člani namreč s tekmo manj v samem vrhu in trenutno edini brez poraza v ligi. Glede na izide v prvih štirih krogih lahko pričakujemo še izredno zanimivo in napeto borbo za prvo mesto vsaj med šestimi ekipami. Po izenačenem prvem delu tekme, ko so bili Nazarčani vendarle ves čas v vodstvu in je bil izid zadnjikrat izenačen v 17. minuti pri 29:29, je trojica Vodončnik, Valenčak in Janko strelsko dobro začela drugi polčas. Z Zadravcem in Gostečnikom so odigrali tudi dobro obrambo in odpor domačinov seje začel krhati. Trener Finkštje na igrišču vrtel vseh enajst igralcev, ki sozagresivno obrambo insti, lahki- mi koši predvsem v drugem delu tekme popolnoma razbili nasprotnika. To je bila ena tistih tekem, v katerih se pokaže potencial ekipe in znanje, ki so ga igralci pridobili z rednim večletnim treniranjem. Če bo klubu uspelo ohraniti takšen trend dela s to mlado ekipo povprečne starosti 22 let in pol, lahko od nje pričaku- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje jemo še dobre rezultate in tudi boj za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Vjesenskem delu gre odlično tudi mlajšim kategorijam. Minuli vikend so na svoji prvi jesenski tekmi vTrbov-Ijah zmagali pionirji U-14, mladinci so v Litiji zmagali že na peti tekmi zapored in so še brez poraza. Kadeti so bili ta vikend prosti, a so tudi oni v boju za vrh svoje skupine s petimi zmagami in le enim porazom doslej. Svoje prvenstvo so zelo uspešno zaključili pionirji U-12, saj so zmagali kar na šestih tekmah in izgubili samo dve. Takšni rezultati karvabijo na koša- rkarske tekme. Posebej zanimiv bo vikend, kije pred nami, saj vse ekipe KK Nazarje igrajo prvenstvene tekme doma - v nazorski športni dvorani. Tomaž Križnik Koroška : Nazarje 60:96 (18:22, 17:19, 17:30, 8:25) (2. krog - zaostala tekma) Prevalje. Športna dvorana. Gledalcev: 30. Sodnika: Rok Kermat (Bresternica) in Smiljan Kereži (Maribor). Tehnični komisar: Aleš Topolin-jak (Maribor). Nazarje: Janko 5 (IT), Gostečnik 7 (IT), Plesnik 7 (IT, 2-2), Bitenc 13 (IT, 2-2), Zadravec 3(1-1), Vodončnik 16 (IT, 1-1), Gelb 2, F. Blatnik 10 (4-11), Plaskan 11 (IT), Ločičnik 6 (2-2), Valenčak 16 (2-5). 4. krog: Konjice-Zreče : Primafoto Sl. Gradec 65:61, Ruše : Nona Lenart 70:66, Koroška : ŠRK Koši Šentjur 62:69, Miklavž : Savinja 80:77, Nazarje prosto. Lestvica po 4. krogu: 1. ŠRK Koši Šentjur 7,2. Ruše 7,3. Nazarje 6 (-1), 4. Nona Lenart 6,5. Savinja 6,6. Konjice-Zreče 5 (-1 ), 7. Miklavž 4 (-1 ), 8. Primafoto Sl. Gradec 4,9. Koroška 3 (-1). ČRNA KRONIKA • VLOM V ŽUPNIŠČE Ljubno ob Savinji: 4. novembra v nočnem času je neznani storilec vlomil v župnišče na Ljubnem ob Savinji. Iz notranjosti je ukradel 900 evrov. • VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Mozirje: 5. novembra ob 12.15 uri je neznani storilec na parkirišču pri pokopališču v Mozirju vlomil v parkiran osebni avtomobil. Iz vozila je vzel in si prilastil nahrbtnik z vsebino. Z dejanjem je povzročil za 150 evrov materialne škode. Ker je to že tretji primer, ki seje zgodil na mozirskem pokopališču, policisti ponovno svetujejo, da vrednejših predmetov v vozilih ne puščate na vidnem mestu. • 21-LETNI VOZNIK Z NOŽEM NAD POLICISTA Nazarje: 5. novembra malo pred polnočjo je 21-ietni občan, doma iz okolice Mozirja, napadel dva policista, ki sta v Nazarjah opravljala kontrolo cestnega prometa. V napadu je bil eden lažje, drugi pa huje poškodovan, Nasilnež seje umiril šele ob prihodu druge policijske patrulje, kije prišla napadenima na pomoč. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, so se v preiskavo vključili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, ki so osumljenemu odvzeli prostost. Policista Policijske postaje Mozirje sta pri kontroli cestnega prometa v Nazarjah ustavila osebno vozilo, ki gaje vozil 21 - letni voznik. V vozilu je bil tudi sopotnik. Policista sta pri kontroli ugotovila prometni prekršek in ga vozniku predočila. Odredila sta mu preizkus alkoholiziranosti in pregled za simptome prisotnosti prepovedanih drog. Na podlagi ugotovitev pregleda sta policista vozniku odredila strokovni pregled, ki ga je odklonil. Zaradi odklonitve sta mu policista odredila pridržanje. Voznikje nato pod pretvezo, da potrebuje mobilni telefon, ker naj bi želel o pridržanju obvestiti mamo, stopil do svojega avtomobila. Iz njega je vzel mobilni telefon, zgrabil pa je tudi nož, ki gaje imel v vozilu. Z nožem je sunkovito zamahnil proti policistu, ki se je odmaknil, vendar ga je osumljeni kljub temu dosegel in porezal po oblačilih. Medtem koje eden od policistov skušal uporabiti strokovni prijem, je osumljeni drugega policista udaril v glavo. Osumljeni je nato oba policista še večkrat udaril. Policista sta v nadaljevanju uporabila plinski razpršilec in ga uspela obvladati ter vkleniti. Osumljenec, kije ves čas postopka resno grozil policistoma, se tudi po vklenitvi ni umiril in je nadaljeval z agresivnim vedenjem in grožnjami. Osumljeni in policista so bili napoteni v Zdravstveni dom Mozirje, kjer je bilo ugotovljeno, da sta bila policista poškodovana, osumljeni pa med napadom poškodb ni utrpel. Preiskovalni sodnik je na temelju kazenske ovadbe zoper osumljenca odredil sodno pridržanje. • PRIDRŽANJE VINJENEGA KRŠITEUA Radegunda: 6. novembra zvečer je 29-letni vinjeni občan kršil javni red in mir v Žekovcu. Ker s kršitvijo ni prenehal, so policisti zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, daje kršitelj pred tem v Mozirju povzročil prometno nesrečo z materialno škodo in s kraja pobegnil. • VLOMI NA TOMANOVI PLANINI Gornji Grad: V času med 4. in 7. novembrom je neznani storilec na Tomanovi planini vlomil v lovski dom LD Gornji Grad, v dom podjetja Jata Emona in vikend. Iz lovskega domaje ukradel trofejo srnjaka in stensko uro, medtem koje dom podjetja samo preiskal in ničesar odnesel. Iz vikenda je storilec ukradel več različnega orodja. Policisti za neznanim storilcem, kije povzročil za okoli 800 evrov materialne škode, še poizvedujejo. • TATVINA DRV IN LESA Prihova: 7. novembra je občan obvestil policiste, daje neznani storilec v zadnjih štirinajstih dnevih na Prihovi ukradel 6 m3 drv, posekal šest jablan in 20 m3 smrekovega lesa, ki si gaje pripravil za odvoz. Smrekov les so oškodovanci še pravočasno našli in zadevo naznanili. • POŠKODOVANJE OSEBNEGA AVTOMOBILA Šentjanž: 8. novembra okoli polnoči je neznani storilec v Šentjanžu zažgal osebni avtomobil, ki gaje lastnik zaradi okvare parkiral na travniku ob cesti. Požar so pogasili člani domačega gasilskega društva. Resnica o poravnavi v občini Gornji Grad V zadnjem času prebiramo veliko sporočil o "navidezni" poravnavi s Probanko d.d. vzadevi Engo d.o.o., ki namjih v medije pošilja župan občine Gornji Grad. No pa poglejmo resnico o poravnavi, ki jo je (ne)dosegel župan in zakaj sem besedo "navidezni" postavil v narekovaj. Stanko Ogradi, župan občine, je v Dogodkih dneva, ki so bili na sporedu na Radiju SLO, dne 26.10.2009 ob 13 uri, povedal naslednje: Dosežena je bila poravnava z banko za 1.250.000. 00 EUR in sicer bo občina najela kreditvvišini 900.000,00 EUR, iz stečajne mase pa je bilo plačano 350.000. 00 EUR. V poravnavi, ki jo je Stanko Ogradi kotžupan občine Gornji Grad podpisal dne 10.6.2009 (naj pripomnim -brez pooblastila s strani članov Občinskega sveta), ni nikjer napisana višina poravnave 1.250.000,00 EUR. Ampak v 2. členu poravnave piše le to, da bo Občina Gornji Grad najela kredit in plačala banki 900.000,00 EUR. Zanimivo je to, da ob podpisu poravnave, župan še ni imel uradnega dokumenta o višini celotne terjatve banke do občine, saj je ta pomembni dokument "romal" v županove roke šele 23.72009, kije tudi kasneje bil vložen v gradivo za sejo Občinskega sveta. No pa poglejmo kajje glede poplačila iz stečajne mase zapisano v Končni načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase številka 11, z 11.9.2009, ki gaje pripravil stečajni upravitelj podjetja Engo d.o.o. (poročilo si lahko ogledate na spletni strani občine: www.gornji-grad.si): "Glede na vse povedano, sem pripravil Konč-ni načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase za ločitvenega upnika Probanko Maribor d.d., ki bo glede na stanje posebne razdelitvene mase 512.435,08 EUR poplačana v enaki višini.", torej "malo" več kot je povedal župan, natančno 162.435,08 EUR. Zakajjeto pomembno, zaradi naslednjega: V poravnavi je namreč v 3. členu določeno, da v kolikor bo poplačilo iz stečajne mase večje, kot 350.000,00 EUR, se bo višek, to je 162.435,08 EUR delil 75% - 25 % v korist občini. To pa je največja neumnost, saj je bilo s tem Probanki "šenkanih" 40.608,00 EUR, na kar je, verjetnozaradiveselja ob pogledu na besedi "v korist", župan Ogradi pristal. V primeru, da bi bila poravnava podpisana po prejetem uradnem dokumentu, o katerem sem pisal v prejšnjem odstavku, si župan verjetno takšne neumnosti ne bi privoščil, ali pač. Poleg vsega, župan ni dosegel nobenega diskonta za zamudne obresti, kar je v pogajanjih pri poravnavah normalno, če seveda za mizo sedijo pravi pogajalci. V poravnavi tudi ni bil upoštevan tožbeni zahtevek vvišini 313.359,00 EUR, ki ga je občina uveljavljala do banke. Če seje župan odločil, da bo tožil banko zaradi garancij in je tožbo vložil na sodišče, je bil to, pred podpisom poravnave, dodatni razlog za pogajanja. Očitno pa s tožbo do banke ni mislil resno, morda so bili resni le stroški postopka, zato tudi tožbenega zahtevka ni do konca uveljavil. V poravnavi manjkajo tudi plačila občine do 10.6.2009 v višini 751.486,00 EUR, ki so bila izvedena in tudi znana na dan podpisa poravnave. Iz vseh teh številk je razvidno, da je občina dejansko plačala Probanki več kotje bila njena terjatev na dan podpisa poravnave. Številke so na papirju in tudi v vseh uradnih dokumentih, pa se vrnimo še na sklep Občinskega sveta, ki ga župan ni upošteval. Sklep, ki je bil sprejet na 20. redni seji, seje v5. točki glasil: "Občinski svet pooblašča župana za izvedbo pogajanj o poravnavi s Probanko d.d.. To pooblastilo se podaja za postopek izvedbe pogajanj in ne tudi za sprejem odločitve." Pri tem je vsekakor zanimivo to, da Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi člani Občinskega sveta na 3. izredni seji, ko so potrjevali že podpisano poravnavo, niso spoštovali svojega sklepa, ki so ga sprejeli na 20. redni seji, ampak so ga z novim sklepom "povozili", brez uradnega preklica, da ne bo pomote in potrdili poravnavo. Občinski svet bi moral najprej preklicati sklep iz 20. redne seje, šele potem sprejeti nov sklep o potrditvi poravnave. Očitno pa je župan imel soglasje nekaterih "vplivnih" svetnikov, ki so bili enostavno tiho glede sklepa iz 20. redne seje in enostavno potrdili poravnavo. Upam, da imam glede tega prav, saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da svetniki na seji enostavno ne vedo kaj so sprejeli na prejšnji. Osebno sem se vsa tri leta prizadeval za rešitev problema Engo d.o.o.. Župan in njegova vojska politikov pa ni imela toliko poguma, da bi me v treh letih vprašali s kom in kakšni so bili dogovori v času mojega mandata, saj smo začeli reševati problem že v času mojega mandata, vendar nasje pred zaključkom žal povozil čas. Zavedati seje potrebno, da ljudje pri sklepanju poslov sodelujejo in se dogovarjajo, saj le z medsebojno komunikacijo in sodelovanjem lahko pridemo do želenega cilja, ki smo si ga zadali. Tisti, ki na novo prevzamejo oblast prevečkrat mislijo, da so vse znanje dobili takoj po nastopu funkcije. Očitno so bili novonastali politiki prepričani vsvoj prav, vendar seje vtreh letih oblastvenih odločitev pokazalo, da jim je uspelo obratno od obljub, ki sojih v mali zgibanki v volilni kampanji ponudili svojim volivcem. Toni Rifelj Attemsov trg 9 Gornji Grad Odšla siprav tiho, kar zaspala si nam, kot sonce za hribe zaide... Nate spomin drag bo ostal, dokler nas Stvarnik v nebesih ne snide! ZAHVALA Marta SEM iz Luč (18.8.1938 - 11.10.2009) Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, a še težje ga je za vedno izgubiti. Zahvala velja vsem, ki ste nam izkazali spoštovanje in sočustvovali z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše. Posebna zahvala je namenjena g. župniku Alojzu Podkrajniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in ge. Vaici Robnik za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili ter obogatili njeno pot slovesa v večni mir in počitek. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njenem grobu, se jo spominjate, nosite v srcu, ji prižigate svečko in molite zanjo. Tako zelo te pogrešamo... Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA 10. novembra 2009, smo se v krogu družine na mestnem pokopališču v Celju poslovili od moža, brata, očeta, dedka in pradedka Rafaela REDNAKA z Ljubnega ob Savinji (1923 - 2009) Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, tople besede. Posebej se zahvaljujemo za skrb in pomoč zaposlenih Centra starejših občanov Gornji Grad. Olajšali so mu težke in naporne dni in noči ter ga imeli radi. Hvala vam. Vsi njegovi Dekle, dekle delajpušelc, za to rajžo žalostno! Saj ti ga bom nar’dila z rožmarina domačega, z rdečo žido ga povila, s solzami gafrisala! (narodna) V žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil v 84. letu življenja dragi mož, oče, dedek in pradedek Matevž POŽARNIK iz Bočne (7.8.1926 - 29.IO.2OO9) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli na zadnje slovo, darovali sveče in cvetje, sodelovali in pomagali pri organizaciji pogreba. Posebna zahvala gre vsem govornikom za poslovilne besede, praporščakom, pevcem, organizacijam združenja borcev iz Zadrečke in Savinjske doline, gasilcem in trobentaču za zaigrano mu zadnjo Tišino. Zahvala dr. Blažič - Lipnikovi in dr. Urlepu za njuno dolgoletno zdravljenje, celotni zdravstveni ekipi v Bolnišnici Topolšica za negovanje in podporo v njegovih zadnjih, težkih dnevih. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in se ga boste spominjali. Žena Pavla, sinovi Toni, Jure in Branko z družinami •••••• :ss si!!j| » - ••IM. •••••• •• •• M •• &# Tako, gume smo vam zamenjali. lTfhBW M ij.* jj*8 «s::j ŠAMPION “Če hočeš biti v čem res dober, potem moraš to redno trenirati,” modruje Janez v gostilni. Kolegi v njegovi športni panogi mu dajo prav: “Potem si ti gotovo vsakoletni zmagovalec Okto-berfesta v pitju piva.” ODUISNEŽ Turista, ki je zašel, šokira izjava natakarice: “Pri nas ne strežemo alkohola, gospod.” “Se hecate? Kakšna gostilna pa ste, da ne strežete alkohola?” "Nahajate se v slaščičarni. Prosim, da nekaj naročite, sicer boste morali oditi.” “Rumove kroglice in eno manjšo stiskalnico, prosim.” 100% PODPORA To je sibirski planinski pes. “Dragi,” reče žena možu obotavljivo, “rada bi imela skalnjak poleg vrta.” “Kot vedno, draga, te povsem podpiram v tvojih idejah. Pa meniš, da boš zmogla znositi skale na kup?” POKA OD PONOSA V fitnesu že pol dneva počivata debelušna kolega, ki se ne moreta in ne moreta spraviti k telovadbi. “Ta teden sem še posebej ponosen nase,” reče prvi. “Zakaj???” “Zredil sem se za samo tri kile.” PROSLAVILA S POMPOM Ljubenčan pripoveduje Lučanu: “Žena je bila tako vesela, da sem dobil od davkarije denar nazaj, da si je šla kupit nov plašč za 500 evrov.” “Koliko pa si dobil nazaj?” “14 evrov.” Tugo Mernik PREDPOGOJ JE JASEN Špriklovi iščejo kupce za koline. V ta namen pokličejo Ocvirkove: “Boste tudi letos kupili krvavice pri nas?” “Bomo, če niste imeli prašiča na dieti, tako kot lani.” Hugo Mušnik DRŽAL OBLJUBO Mož in žena se na gozdni jasi znajdeta pred medvedom. Ta se ne meneč zanju oddalji. Oba si oddahneta, žena pa možu očita: “Kako si mogel pozabiti na poročno zaobljubo - skupaj v dobrem in slabem?!” “Kako mi moreš očitati kaj takega?” se mož upira. “Saj sem v slabem stal za tabo...” Blenda Tavrl Mama me je prosila, naj ti prinesem tale kozarec kumaric, da ji ga odpreš. Cvetke in koprive KO ŠKOF KRSTIL VINA JE ŠKAF Vinko Matjaž, organizator martinovanja v Mozirju: »Pozdravljeni gospod škof. Boste spremenili mošt v vino?« Škof Martin Vinski, veliki krstitelj vina: »Pozdravljeni Vinko. Ga mnlpnn mo7pUn vn \/inkn « NI VSE TEMNO, ČE NI JASNO Ivan Golob na otvoritvi apartmajev Pod macesnovo streho: »Draga, upam, da ne bo vedno deževalo, ko bova sprejemala goste.« Zdenka Golob: »Ampak dokler nama temni oblaki prinašajo toliko gostov kot danes, sploh ni treba, da se zjasni.« MACESNOVA STREHA PA VODO DRŽI Kovačev Franci, humorist (desno): »A boš ti meni nakladal, kolk' šiklnov je na Golobovi bajti, ti, Slapnikov Nejc? Na strehi sploh niso šiklni, ampak macesnovi trikrat žgani cegli. In to ne tistih tvojih 312 komadov, celih 575 kvadratnih metrovjihje. Kdo pajih je gor spravil, če ne jaz, Kovačev Franci?!« REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Rastje, Apolon, Vltava, Noe, or, na mrtve, dolb, El, Trojane, brca, ravan, chicha, anonsa, Lee, Kaj, prsa, trs, tr, Ponape, ol, stamin, seka, Atari, istran, svetnica, oči, kol, ahat, sak mm MINI SLOVARČEK: MSTA- reka v evropskem delu Rusije RELIKT* preostanek iz prejšnjih časov RENI- italijanski slikar- Guido ARIKARA- indijansko pleme v severni Dakoti KAPERSTVO- morsko razbojništvo Pohod spomina - Krn. 14.11. Organizator: PD Slovenj Gradec. Dodatne informacije: Ivan Hovnik, Vane, 051 310 913, http://www.pdsg.si/. 23. Tradicionalni pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. 14.11. Organ izator: PD Celje Matica. Dodatne informacije: Čakš, 041 737 030,040 670 770 in 034 924 410 (zvečer), http://www.planinskCKlrustvcK;elje.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov • Petek (13. november), ob 11.00. Šport center Prodnik Juvanje Državno srečanje seniorskih pesnikov in pisateljev ( 1. dan) • Petek (13. november), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Lahko noč, čarobna luna___________ • Petek (13. november), ob 16.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hrastnik (pionirji U-14) • Petek (13. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma (derbi) - KMN Nazarje Glin : KMN Tomaž Ormož • Sobota (14. november), ob 10.00. Šport center Prodnik Juvanje Državno srečanje seniorskih pesnikov in pisateljev (2. dan)_ • Sobota (14. november), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : PRO-TEK Zasavje (kadeti) • Sobota (14. november), ob 16.00. Vuzenica Odbojkarska tekma-Vuzenica : KLS Ljubno______________ • Sobota (14. november), ob 19.00. Kulturni dom Luče Gledališka predstava Diktator ima vedno prav________________ • Sobota (14. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice-Zreče (člani)_________ • Nedelja (15. november), ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Calcit Mavrica (pionirji U-14) • Nedelja (15. november), ob 14.00. Športna dvorana Litija Košarkarska tekma - Nazarje Input : Fenomeni (mladinci) • Nedelja (15. november), ob 16.00 uri. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju Manifestacija v spomin na umrle v prometnih nesrečah________ • Nedelja (15. november), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Monokomedija Vsi moji moški_________________________________ • Sreda (18. november), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Na luno in nazaj__________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, čb, težkega 110 kg, za zakol; gsm 041/942-169. Dve kravi, čb, breji po prvem in drugem teletu prodam; gsm 041/593-998. Prodam 8 mesecev breji telici - simentalko in sivko (pašni); gsm 031/316-822. Prodam brejo teličko simentalko in ovce js pasme; gsm 041 /550-825. Prodam telico, sr, brejo 8 mesecev; gsm 031/ 733-911. Telici čb, stari 10 dni in mlado kravo brejo -prodam; tel. 584-11-96. Prodam 2 čb telička, teža cca 160 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 031/774-520 ali tel. 588-59-38. Prodam prašiče od 25 kg - 230 kg, možna dostava; gsm 041/354-805. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam 4,5 m3 suhih brezovih drv; gsm 041/491-062. Prodam korenje za juhe, fižol sivček in ocvirke; gsm 031/371-223. Prodam novo, nerabljeno kopalniško omaro iz Ikee - zelo ugodno; gsm 031 /738-821 ali tel. 583-37-73. Prodam električno pinjo iz nerjavečega jekla (za pranje črev); gsm 041/727-861. Prodam mešalec za meso ali testo -701-nov; gsm 041/254-417. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. Ugodno prodam računalnik »esus«; gsm 041/783-530. Prodam psp + 6 igric + torbica + spomin, kartica - cena 250 eur; gsm 041 /783-528. Ugodno prodam 8 kos 14 col. jeklenih platišč z rabljenimi gumami; tel. 588-54-47 ali 031/580-319. Prodam zimske gume s platišči, znamke sava, za R5 ali elio, cena za 4 kom. je 60 eur; gsm 041/298-608. Jeklena platišča 5,5 x 13,4 x 100 - prodam; gsm 070/875-767 DRUGO - KUPIM Kupim pohodne gume za goveja stojišča -rabljene; gsm 031/533-745. NEPREMIČNINE Kupim manjše, urejeno stanovanje v Mozirju ali Nazarjah; gsm 031/589-305. MORDA STE ISKALI PRAV TO NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. INSTRUKCIJE Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. GSM: 031/656-902, e pošta: ales.podriznik@gmail.com. Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20,3330 Mozirje. NOVA GRIPA, STARA GRIPA! Naj vas ne skrbi. Za to dober imunski sistem poskrbi. Za njega pa mi. SOLNE TERAPIJE! 031/788-881, www.solni-tempelj.com. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. KERAMIČARSKA DELA kvalitetno, estetsko, v dogovorjenem roku in po ugodni ceni! 03/ 838-81-33, 041/483- 692; www. artus.si. A.Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. SKIBOAT SERVIS TEVČ Ročno popravilo in montaža vezi - ali strojno - vse vrste struktur; popravilo ostale smučarske opreme; gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. OSTREŠJA, PREKRIVANJE STREH, BRUNARICE V naši ponudbi so tudi lesene hiše, nadstreški, balkonske in vrtne ograje ter vrtne hiške. Gsm: 041/463-490, e-pošta: franci.obojnik@gmail.com. Brunarica projekt, Franc Obojnik s.p, Radmirje 108, Ljubno ob Savinji. ELEKTRO TEHNIK ali INŽENIR ELEKTROTEHNIKE smer: ENERGETIK Pogoji - izobrazba: V., VII. stopnja elektrotehnike-energetik (izjemoma tudi IV. stopnja) - vsaj nekaj letne delovne izkušnje, - vozniški izpit B kategorije, - zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav, - komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu. Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Vsak dan vam nudimo Privoščite si za spremembo mesno ali brezmesno malico čisto pravo in nepozabno in jedi po naročilu, grajsko večerjo! HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT Ne skrbite! Z Goodyearjevo napredno tehnologijo boste pri vožnji po snegu doživeli manj strašljivih trenutkov in dosegli krajšo zavorno pot. Eskimo S3 Kristali Monterò 3 SP Winter Response SP Winter Sport 3D UltraCrip Performance 2 UltraGrip 7+ VULKANI2ERSTV0 IN AVTOOPTIKA NOVAK Nakup štirih zimskih pnevmatik Goodyear med 20. oktobrom in 30. novembrom 2009 nagradimo z Garhetdom. Varno. Skopaj. Damjan Novak s.p.. Okonina 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel., 03/838-10-70, faks: 03/838-10-71, GSM: 041/783^561 www.vulco.si |j j j- ; SBI. ili Celje - skladišče D-Per 7/2009 UŽITEK JE DOŽIVET*®1"11 VIKEND ŽE MED TEDNOM. So dnevi, ko je Užitek povsod, le v pisarni ne. Zakaj torej ne bi prestavili svojih sestankov kam na lepše? Morda na plažo. Ali odmaknjeno gorsko razgledno točko. Ker Užitek čaka povsod, le najti ga je treba. V ta namen je BMW razvil povsem novi BMW X1, ki je z zgolj 5,31/1 OOkm porabe ob kombinirani vožnji in le 139 g izpusta CCykm, eden najbolj varčnih in hkrati ekološko prijaznih avtomobilov. Okreten in funkcionalen, močan in zmogljiv, prostoren in kompakten - BMW X1 je zasnovan tako, da je kos vsakemu poslovnemu potovanju, ki si ga lahko zamislite. Edina težka odločitev v poslu, ki jo boste morali sprejeti, bo tako »kam se odpeljati danes«. Več o BMW X1 in ostali ponudbi vozil na www.bmw-selmar.si. UŽITEK JE POVSEM NOVI BMWX1. BMW EfficientDynamics :--------------; Manj emisij. Več užitka v vožnji. M-.• Selmar, d. o. o. Mariborska cesta 119 3000Celje Tel.: 03 424 40 11 info@selmar.si BMWX1 2.0d sDrive, poraba: izvenmestna 4,71/IOOkm, kombinirana 5,3 l/100km, mestna 6,4 l/lOQkm. Slika je simbolna. OSREDNJO KNJ. CELJE