Ntjreiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Ve(ja za vse leto • . .	$6.00
Za pol leta - - - , .	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0HTLAUDT 2878
NO. 66 — ŠTEV 66.
Entered m Second Clm Matter. September 21, 1903L at th« PoitOificg t Hew York. M. Y„ under Act of Concmi of iffffi
HEW YORK, TUESDAY, MARCH 20, 1988. — TOREK, 20. MAR OA 1928.
TELEFON: CORTLANDT 2876
VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI
Kako končati premogarske stavke
RAZNI PREDLOGI ZA ODPRAVO SPOROV V PREMOG. INDUSTRIJI
Predsednik Bertha Consumers Company je stavil senatorjem svoja priporočila. — On zahteva zvezni svet. — Zeli tudi mezdno konferenco in spojitve, kjer bi bile primerne. — Kaj predlagajo sccijalisti.
PITTSBURGH, Pa., 19. marca. — Ustanovlje-nje zvezne premogarske komisije, konsolidiranje bituminoznih rovskih interesov in mezdno konferenco, potom katere bi se preprečilo **trošljive stavke**, — so bila priporočila, vsebovana v pismu, katero je poslal senatnemu komiteju za meddržavno trgovino John H. Jones, predsednik Bertha Consumers Cola Company. Komitej bo danes obnovil svoja zasedanja.
Jones, ki je pričal pred komitejem tekom preiskave razmer v premogovni industriji, je rekel v svojem pismu, da je stavil te predloge v upanju, da bi tvorili temelje za uravnavo zagate, v kateri se nahajajo tako delodajalci kot preinogarji. — Pismo je bilo napisano, — je rekel, — ker nisem prepričan, če sem se čisto jasno izrazil, ko sem pričal pred komitejem.	|
On predlaga, naj imenuje predsednik zvezno premogovno komisijo, ki naj ima nadzorstvo nad premogovno industrijo, slično oni, katero izvaja meddržavna trgovska komisija. Premogovnim družbam pod tem načrtom, naj bi bilo dovoljeno združiti se, "kadarkoli bi bilo v javnem interesu storiti to brez strahu spora/* Dovoljeno naj bi bilo tudi ustanoviti prodajne agenture in te agenture naj bi stale pod nadzorstvom premogovnih kom-, panij, ki bi pazile na to, da je javnost zavarovana.
priporočilu za mezdno konferenco je Mr. Jones predlagal, naj skliče meddržavni trgovski komitej reprezentativne načelnike premogovnih kompanij in zastopnike premogarjev iz Indiarte, lllinoisa. West Virginije, Virginije, Kentuckyja, Pennsylvanije in Ohija v namenu, da se izdela do-i govor ter uveljavi načrt, da se prepreči "potratne stavke, ki so bile tako usodepolne za vse prizadete."
Nacionalizacijo bituminoznih premogarskih ro-| vov je zahtevala včeraj socijalistična stranka iz New Yorka v pismu, katero je poslal Thomas Norman, načelnik publicitetnega komiteja, senatorju Good-' ingu, predsedniku senatnega komiteja, ki preiskuje' premogarsko stavko. V pismu Mr. Thomasa se glasi med drugim:
—	M
i smo zadovoljni, da je vaš komitej objavil j bestijalne razmere, v katerih so bili prisiljeni žive-' ti pogumni moški, ženske in otroci v stavkarskem! ozemlju. Zelo pa smo bili vznemirjeni od izjalov-j ljenja vaše komisije, da predloži kake konstruktivne predloge.	j
—	Premog je naravni vir, ki bi moral po vseh® razmislekih teoretične pravice pripadati družbi v1 splošnem. Edini izgovor za privatno lastninstvo je ta, da ustvarja uspešnost in da je pod tekmovalnimi razmerami javnost zavarovana. Ravno nasprotna pa se dogaja z mehkim premogom. Ta industri-! j a je gorostasno razvita.
Radi nas samih in naših otrok jo je treba obratovati na znanstven način, da se izloči sedanja trošenja. Tega
pa m mogoče storiti z nobeno drugo me-1 t odo kot z nacijonaliziranjem rovov.
Resnično je, da ni nacijonalizacija sama po sebi magična formula.
Vaš komitej ali kako drugo vladno zastopstvo, ki razmišlja o vprašanju, mora vzeti vpoštev: I. pridobitev rovov za nepretirano ceno in hitro amortizacijo njih nakupne cene;
2- pravice delavcev do kolektivnegt barantanja potom njih lastne unije in 3. nepolitično, demokra-! tično funkcijonalno vlado industrije od strani javne korporacije, predstavljajoče tako proizvajalce1 kot konsumente.	i
PAPEŽ IN PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Papež se ne briga za ameriško predsedniško kampanjo, ker bi se itak nič ne jizpremenilo, če bi postal predsednik katolik. — Tako je izjavil kardinal Mundelein. — Govoril je o Mehiki.
RIM, Italija, 19. marca. — Kampanja governerja Smitha za predsedništvo Združenih držav ne zani ma Vatikana, — je rekel kardinal Mundelein iz Chicaga včeraj zvečer v prvem interviewu, katerega je dovolil ameriškim časnikarskim poročevalcem izza svojega prihoda semkaj.
ECKENER 0 ZRAČNIH LADJAH
Dr. Eckener je rekel, da so vodljive zračne ladje varne, cenene in bolj dobičkanosne, čim večje »o- — Zavzel se je za nižje jarbole, ki stanejo po $5000. — V dveh letih bi se križarka izplačala.
LIPSKO, Nemčija, 19. marca. — Dr. Hugo Eckener je poveličeval vodljivo zračno ladjo kot varno, trgovski ne predrago in zmožno iti skozi viharje — v nemškem nagovoru, katerega je imel tukaj pred Lipsko aeronavtično družbo včeraj zvečer. Poslušalstvo je vključevalo konzule Združenih držav, Španske in Argentine.
LAŠKI BARON PRODAJA BAR0NSTV0
' Italijanski barcn ponuja ' Amerikancem svoje plemstvo, a ni dobil še nobenega kupca. — Ponudil se je tudi kot ženin.
Ker je tako mur>?o ruskih prin-oev ia velikih knezov, ki služijo kot natakarji ali pa vratarji pri t točnih klubih, so ne morejo Amerikanci razburjati nad enostavnim italijanskim baronom. Mogoče pa so tudi po vojni spoznali veljaki v tej deželi, da je velik kuj' ameriških dolarjev bolj prepričljiv argumet za «?oeijalne prednosti kot pa posest inozemskega naslova.
Naj bo vzrok ta ali ta, a dejstvo je, da n-i bilo opaziti nikakega "ru-sha" bogatih Amerrikank, da se odzovejo oglasu, katerega dal ba-ron Giorgio Suriani iz Italije v n"-tri bofrtonski list pred dvema mesecema in v katerern jo stavil jk>-nudbo. da proda svoj naslov za $100,000.
{ Baron, ki je v tej deželi že štiri leta ter potrebuje nekaj resničnega ameriškega "cash" denarja, j" popolnoma poparjen nad zanikr-nostjo Amerikancev, ker se ne po. služijo prilike, katero jim je ponudil.
I V mojem stanovanju na zapad-ni 86. cesti v New Yorku je zaupal baron Suriani, da je zaljubljen v ta naslov in da sovraži misel, da bi se moral ločiti od njega. Dostavil pa je. da mora tudi baron jesti kot vsak navaden človek, če hoče živeti še naprej in d^ je prišel do sklepa, da je boij.se ostati živ brez naslova kot pa ostati baron ter str a Jati.
! — Povsem običajno je prodati naslov v Italiji, — je rekel v odgovor na vprašanje. — Zares, pred vojno je človek vedno lahko prodal plemstvo za čedno svoto ali se boljše, čo je bil še mlad, oženil se je lahko z bogato deklico, mogoče Amerikanko, vsled česar je bil preskrbljen za preostale dni svojega naravnega življenja.
—	Položaj pa se ,ie izpremenil. — je žalostno priznal. Nekaj časa po vojni jo postal denar v Evropi kaj redka stvar. Več Evropejcev i plemstvom je rešilo problem na ta
i način, da so prišli v Ameriko ter poročili z bogatim Amerikan-kanii. To se je zgodilo predno so prišli Amerikanci do spoznanja, da se s povačano važnostjo toe dežele v mednarodnih zadevah radikalno izpremenila tudi moda v aristokraciji.
—	Jaz sem imel seveda tudi )>o-roeno ponudbe, — je rekel baron Suriand. — a te so prišle večinoma od starih žensk.
Baron jo star le sedem in dvajs* t let ter čeden po evropskem oku«u.
—	V preteklem letu, — je nadaljeval, — se je hotela poročiti z menoj neka vdova, ki ima več milijonov dolarjev, a jaz som jo zavrnil, ker sem vedel, da bi me n > mogla osrečita.
—	Ona bi mogoče kaj kmalu umrla, — je namignil poročevalec.
—	Te stare ženske, za večno žive, — se je glasil oiničiii odgovc:«.
Nato pa je zaupal poročevalca*, da razmišlja sedaj o nekem predlogu, lei bo mogo'e nadil zaželje-no rešitev.
—	Neka dama mi je telefonirala tear me naprošala, naj jo obiščem.
i je re^cel. — Ko sem dcn=p?l. mi V predlagala, da md podari $100.000. V povračilo pa naj jo vzamem. Jaz bi se ne mogel več zaljubita in vsled tega se lahko poročim za de-
V	DOBRI V0UI STRELJAL NA
SVOJO ŽENO
Mož je izjavil, da je streljal na svojo ženo, ker je bil "dobre volje." — Iti na električni stol ni nič posebnega, — je rekel.
— No, »bil sem ravno dobro razpoložen. — Tako se je glasilo edino pojasnilo, katero je podal 23 let stari Lester Collins za to, da je streljal na svojo 18-letno ženo. s katero se je poročil, ko je bila stara komaj štirinajst let. Prepir se je vnel baje radi otroka, ki je star sedaj eno leto.
V	soboto je bil Collins, ki živi žo eno leto ločeno od svoje žene, star tri in dvajset let. Zapustil je dum svoje matere, pri kateri živi ter pričel praznovati svoj rojstni dan. Krog ene ure |>onoči pa se je spomnil, da mora videti svojega otroka. S prijateljem se je odpeljal v restavrant, kjer je delala njegova žena kot natakarica.
Mrs. Collins je sedela pri mizi ter govorila z gosti. Kuhar John Lolas je slonel za counterjein. Kot on in drugi očividci 'pozneje izjavili je stopil Collins'k svoji ženi ter jo pozval, naj pokaže otroka. Ko pa mu ni žeua posvečala nika-ke pozornosti, je potegnil pištolo ter trikrat ustrelil. Ena krogla je zadela mlado žensko v desna pljuča. druga pa v bok. Prevedli so jo težko ranjeno v Beekman St. bolnico.
Kmalu nato aretirali Collinsa na domu njegove matere. Priznal je. takoj dejanje ter izjavil, da je streljal, ker je bil "dobro razpoložen".
stotkov povprečnega zaslužka. Potrebne sklade naj bi se dobilo potom prispevkov delavcev, podjetnikov in vlade.
»^"^^spr SBMBflBBBBBP
j The largest Slovenian Daily in I I	the United States.
I Issued every day except Sundays c
I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
________ Ji
Seznam.
To je fteznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega znwka, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki
so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Tam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako boste vpoitevsli našo ca
nesljivo ter točno postrežba	r———^_
Dinarji	Lire	F08BBM1
^^	PODATKI
D,a- 1.W0.........t XM0 tir 100 ............. | 0.90 f-ri*.jblii» za izpla
«■• w».........tvn.i* soo.............$UM srrxssrisx
Din. 5.000 ..........$ 91.00 Lir 300 ............. $16.96 U1U*
sledi: /a	ali
Din 10.000 .......... 118100 tir 800 ............. «7.7»	»a* 73
Din U U0..........»800.00 1 Lir 1000 ............. (MM
od vsakem dolarja.
Nakazila po brzojavnem pihniti Izvršujemo v najkrajšem Času ter rs- Za ve*je srote po pi-linam« a stroške $1.—	sawm dogovoru.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, rwoe: cobtlani/t	New York, N. Y.
I -Dr. Eekener je rekel. <ia je v 'zra kop lovstvu dovolj prostora ta-(ko za aeroplane kot vodljive zrakoplove. a trdil, da ima vodljiva zračna ladja prednost, kajti čim večja je, tem cenejša je.
Obsodil je visoke zasidrano jarbole kot se jih rabi v Ameriki ter zagovarjal mesto tega nižje, ki stanejo približno po $5000, vsled eesar bi bilo dovoljeno, da bi tla zrr.cne ladje počivala na pregibnih cxporah.
Dostavil je. da bi stal s tako o-premo vsak polet Zeppelina med južno špansko in Argentino nekako $50.000, vključno le $750 za pristanje in startanje.
Rekel j»*. da bi se z rednimi tedenskimi poleti odplačalo stroške zračne ladje v dveh letih.
Dr. Eckener je r^kel, da so horizontalni viharji brez moei proti vodljivemu zrakoplovu hi da so nevarni le vertikalni zračni sunki. Izjavil je, da jo mogoče te vertikalne sunke premagati s tem, da se požene zračno ladjo skozi nje s polno paro ter trdi, <la se je pripetila "Shenandoah" nesreča, ker je letela v močno nevihto s polovično naglico. Skrčenje v številu plinskih in zračnih skupin na "Shenandoah" je navedel kot prispevajoč faktor k nesreči.
| Dr. Eckener je razkril, da bodo uporabili nov plin pri bližajočih se poskusnih poletih Zeppelina LZ—127. Naix)vedoval je. da bo to dovoljevalo vzdržanje štatisičnega ravnotežja in da bo odgovorilo na vprašanje, kako ravnati z vodljivimi zračuiini ladjami v vertikalnih zračnih tokih.
Dr. Eekener je tudi prorokoval, da bo lahko napravila vodljiva zračna ladja, kakorhitro bodo ustanovljene postaje s tanki, potovanje 18.000 milj krog sveta v dvesto in osemdesetih urah letalnega časa.
Pojasnil je. da je bil načrt, da se stavi kZ—127 v redno službo med Špansko in Argentino preložen na poznejši čas.
-
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
—	lekom celega mojega bivanja v Rimu nismo omenili tega predmeta v nobeni avdijenci pri papežu ali v pogovorili s katerimkoli visoko stoječim prelatom, —
'je rekel Mundelein. — Oni se v resnici ne zanimajo za to stvar, j Kardinal Mundelein je pojasnil, da je ameriška predsedniška kampanja predaleč proč in da je prizadetih pri tem preveč vprašanj.
—	Na vsak način pa vedo, da bi se niti za las ne izpremenila cela stvar, če bi bil kak katolik izvoljen predsednikom, — je rekeL
—	Katoliška cerkev v Ameriki, — je nadaljeval, — se ne bori z nobeno zatiralno zakonodajo, njej ni treba brusiti nobene politične .sekire ter živi in uspeva pod obstoječo cbKko vlade. Vsled tega ni nobenega vzroka, zakaj bi zavzela strankarsko stališče.
Kardinal je rekel, da niso razpravljali o mehiškem položaju.
—	Jaz mislim, da se bo Jo razmero v kratkem izčistile. — je rekel. — Vsi Amerikanci imajo interes ipri tem. ne glede na vprašanje investiranja denara. Na vsak način imam veliko vero v poslanika Morrowa. Mislim, da bo izvedel boljši vpliv na Mehiko kot katerikoli drugi.
Kardinal je nudil interview na predvečer odpotovanja proti domu in »njegov zadnji dan v Rimu: je značila nedeljska avdijenca pri, papežu, katero se smatra v cerkve-j nili krogih kot znak izvaurednega vpoštevanja.
Berger za zavarovanje nezaposlenih.
^WASHINGTON. D. <\. mar-ea- — Z izjavo, da so Združene države edina industr. velesila, ki ne' pozna nobenega prisilnega zavarovanja proti nezaposlenosti, bo vložil danes Viktor Berger v poslanski zbornici tozadevno predlogo. Sogla-fno z določbami te predloge
»..: u: J	________, .
RAZPOLOŽENJE
I PROTI ZDR. DRŽ.
I _ i
Lozano, splošno priljub-, ljen mehiški govornik,' je imenoval pan-ameri-kanizem diktatorstvo, katero izvajajo Združene države.
-MEXICO CITY, Mehika, 19. j marca. — Pan-amerikanstvo je! enostavno le inštrument za ame-' riški impfirijalizejn, — je povedal Jose Maria Lozano, vodilni govornik Mehike, velikemu poslušalstvu. ki je prisostvovalo včeraj zvečer -prvemu v celi seriji predavanj, katera namerava imeti glede politiko Združenih držav.	j
j Bil je to večer strastnega govor-! ništva in prav tako strastnega o-^dobravanja od strani občinstva, j I/ozano je priptiovai dejstvo, da ,se niso mogli v Ilavani sporazumeti latinski Amerikanci stališču delegacije Združ. držav, in glede tega je na sardoničen način čestital Charles Evans Ilughesu, načelniku delegacije iz Združenih držav.
| Govornik je vzbudil svoje poslušalce k deliriju navdušenja potom svojih napadov na vlado v , Wasliingtonu. od predsednika .Monroe naprej. Monroe doktrina, , ' — je izjavil, — je le plašč za kršenje suverenosti drugih narodov na za pad ni i>oiuobli.	s
I — Ped panamerikanizmoin. —' (je rekel, — razumem jaz le nepo-' bitno silo, katero izvajajo Združe-I ne države na tem kontinentu in ki je razvidna iz izolacije, v katero' so spravile Združene države lat in-J }sko Ameriko, da jo uklonijo pod svojo lastno voljo. | — Panamerikanizem je dikta-jtoi-stvo in potom njega so Združene države suveren, ki naklada svo-j.jo ustavo in svoje postave. Iz pan- , iamerikanizma je privrela kri Ha i- . tija. Santo Domin ga. Nicarajrve in
I
.celo Mehike.	j
Cehi iščejo ruske dokumente.
j PRAGA. Čehoslovaška. 19. mar-ca- —1 Oeško pol'cija je prijela dozdevnega sovjetskega komisarja Kostolenskega na avstrijski mejni postaji Lundenburg v tre-,11111 ku, ko je hotel zapustiti deie-jlo. Policija trda, da prenaša kom-promitujoče -dokrimente.
Nemške državnozbprske volitve.
BERLIN, Nemčija. 19. marca. — Že sedaj, pred razpustom državnega zbora, se vrše pri vseh strankah priprave za voHlno kampanjo Razpust zbornice se bo završH šele po rešitvi takozvanega "nasilnega (programa*. Za nove volitve je bil provizorično določen prvi teden r
IM slovenskih delavcev v AmerikL
GLAS NARODA
(BLOVKNM DAILY)
Owned and Published by •LOVENIC PUBLISHING COMPANX (A Corporation J
Frank B*kmer, president______________Lonis Benedik, treasurer
PUee of businea* of the corporation and addiesse« of above officers 82 Cortlandt St.,______Borough of Manhattan, New York City, N. Y
"Q L A 8 NARODA"
(Voice of the People)___ _______
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.	_
Za celo Uto velja list ta Ameriko Za New York ea celo leto~..$7.00
in Kanado________$6.00 Za pol leta_____________.$3.50
ta pol leta _______$3.00 Za inozemstvo ta celo leto -$7,00
Za Mrt leta —------$1J0 Za vol leta....................$3.3r
_ _______Subscription Yearly $6.00._________
_Advertisement on Agreement._
"Glas Naroda" uhaja vsakijlan tzvztmh nedelj in praznikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proaimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče nacnani, da hitreje
najdemo naslovnika.__
"GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2376.
_ _ i
NOV NAČRT	i
__ i
<»lnlr |H'»mi1ojl;;i J«»lin H. Juln .!«■ n!»j;ivil nr\VYul>ki ' " \V 'rl<i" d<>ll; rlaiifk. w katrrrj^a }misim*ki«iiii" sinit <V ml-, -tii vkt-:
Sriiatin-imi mriUlržaviH-mu t rjiuviiiskemti <«Umm'U p • pivdložil oprratnr »I<>hii II. .Fours nov ua<"rt za n-onjani-/at-i.jo priiino^uviu* industrije. Iz podatkov. ki -ni<» jilr iobili, .jr treba trum naprtil posvetiti vso pažn.jo. .loiies predlaga ustanovljen jr zv« znr pjvniouovnr komisijo, ki l»i izvajala i>to kontrolo nad pivniojjovno industrijo kot jo i/vaja meddržavna trgovinska komisija nad želrzm>k i < industrijo. Nadalje j«- treba združiti brezštevilne lieod-*. i-ii' k«"inpanijf v par velikih korporarij. Naše stalisee napram Tru-d- m je jasno, toda naert se nam zdi spivjem-d Ijiv. Skoro vse zapreke v Tej industriji imajo svoj izvor 1 v dejstvu, da je pre ve«'- majn in p reve«*- majnarjov. Dežela n«* nune pokuriti polovice premoga kot bi ua lahko pro-i!n«'ira1e vse inajne. Operatorji so vsledu ^a prisiljeni p»>- , /Vati >v«»je ljudi, naj d«dajo za manjši denar. < V teua n<>- . ejo. morajo biti lnvz dela. To je temeljni vzr«»k kroni«*nih >n-ajkov. lak«»te. zmrzovanja in krvoprelitja. Zadrega ni m<>ralua. pae pa ekonomska. Dokler n«* pride industrija na, zdravo ekonomiko po<Uai;o. ni in«iSi"«»er nieesar ukreniti.
II
_____________________________ , j
\y
PAR MALOZNANIH DEJSTEV
i
-—— !
Sponiiu na -vrlovim vojno j«- že preeej obledel, zato ,
ni«'- n«* škoduje. .-<• v.-asi priobčimo par l>< -ed. ki se ti«Vjo J i iste žalost lic dobe.
.Jako so zanimivi razni statistični podatki, posebno, laki. ki niso znani splošni javnosti.	e
i'
Tako je nnprinier donnaiio in dokazano naslednje:
— Ameriška vlaila je tekom svetovne vojne potroši-j la za izstrelke bilijon dolarjev.
Ameriški vojaki, ki so sr borili v Fran«-iji. s«» imeli pa sam«» 17.<xh» izstrelkov napravljenih v Ameriki komaj /a de-set minut trajajo.V streljanje.
Ameriška vlada je potrošila 178 milijonov dolarjev za' topove. Na fronti ^o pa razpolagali samo z dvainsedem-' desetimi topovi, ki so bili napravljeni v Ameriki.
\ latla je potrošila 1 bo milijonov dolarjev za gradnjo'1 sniolnišnie. Nobena teli >m«'dnišnie ni produeiraln uiti' eneya sameua funta smodnika, ki je bi! uporabljen v sve-j t ovni vojni.
\ lada je potrošila 150 milijonov dolarjev za nova pristaniška v < hai-lesTonu. NorfolUu in drn-od. toda iz teh pl'istanis/- ni tekom v«.jiu» o-lplula niti ena ladja.
Anici ik;i .i«- potrošila z u plinski* bombe 117 milijonov i dolarjev. toda ameriški vojaki niso t«'k»>ni svojima bivanja] v Kraneiji izstrelili niti ene plinske bombe, ki je bila na-| pravljena v Združenih državah.	j'
Ameriška vlada je potrošila 100 milijonov dolarjev za j tanke, toda prvi ameriški tank je dospel v Francijo šele I potem, ko je bilo sklenjeno premirje.	S'
Vlada je potrošila za smodnišnieo v Nitro. \V. Va. 70;' milijonov dolarjev. Prodala jo je za osem milijonov. j]
Vlada je potrosila 20 milijonov dolarjev za ^radboj1 nitratnih tovarn, ki niso produeirale niti ene^a funta m-Iratov za vojno uporabo.
Od leta 1!*17 do leta 1JJ2U je potrošila vlada :i(i bilijonov KIS milijonov dolarjev — toliko kot v- oseiniiidvaj.se-lili prejšnjih letih.
-t bilijonov od t«- s vote je bilo izposojenih.
Od denarja. ki j^a je posodila raznim evropskim dr- ? /avam — in to so bilijoni in bili joni — je skolektala le i malenkosten odstotek, dočim je moral ameriški narod že 1 >rva tri leta po vstopu Amerike v vojno plačati na račnu /ojne 13 bilijonov 99 milijonov dolarjev davka.	i
Dopisi.
Pittsburgh, Pri.
V l*-t"šnjfm }>!"'"; j j ni "»t 'i .i-- hil'.»
prrc.-j v s,-II,- ;n /;,!,;iv. Tu-1 i m;i
š!vur;i'i .i«- !»;]u nck;i.i X,i ina>k;it;j-
J«.ii v	Kllli j.- dobil prve ll;;.'
Š7.:»n >lov»*M«.|ii t.mt Št<•!";»ji
Žafran. < >Vj1»'«Vh j.- hit kot sirr
S;tiii. i.;iiiNko loto j<> i fjinl <]o!)I t ,
prvo ii.i-!-;:.|.j na niaškuia [': v [ju porial. 1'a. l*c»zdrav!	'
Xi« !*«»•"-1: icil i
White Valley, Pa. ,
Pa naj k..Jo n-«'*-. (j;j l«"riia iiapp'tluj«*. (>ja, jki k- -!c<>. T<> v j-- zadnja dv<> niasi-t-a jm-kazidu. ker j>- !>;!(. d<'}>i--i.v \ ! <lv«'h ni'ili kak«.r !>!•<• j v <■>■' "n !,tu.	j
St'Vi'da. lok;;*i-i'i pravijo. !;i n iinajo navade o«rI.'ušati v v ."•av.p:-' | Mii. t V pa nan -M' prilika. «-i --t*.
J Ker .!<• n;, k;e, . | oj;ik<- |M-<- jŠ!i; i moj dop:- zl>od»-! v	u»-ka-
'nt' /u v;«-]i in	v	>.'
<"-fš. da ni .1. P;-.-<, i.- pravilno po,-... J ■•'i. iYi vsem kar •>••111 v pr.-jvnj<'in i ' rri-'al. t u ii 'w:;ii!fiu. S« -.
110 rani j- hi!« izpnš-t-no. Ia ■ .i.-.;
ir itn.'! -lohii šprolia:-. pre,:—d-| nik dr. 1 Jl> S. s. p.	n-dne
lin-serii«' >"'!>.
Dop.'-ju-k ;>ravi. da ni njegova ivi'ivda. ni l»i!a -vota Slao.dO p<»l;ina na s. s. p. / ,\li j,- nn>-kdo ri-.k'- . '.1 j,- ivojii krivda : .1.17. Vrni. .i;: n.'. Kar	t
tlrujrili iv. ii d 111 št 1*v. jih pa jaz c,- j
ilU»-i; »va! Ui-.jn. \*	j.,
Tudi govorili- j Ki na>«■!h: n . da s.-m ja/ denar držal domri. Dopisnik ,pravi, da on ni \v !•■!. s. , ^>sia.'i na SS|»Z. ali ne Ali • j.. mo-o'e kdo rekel. «la v.-š. daz v,-m. da n. <«'(»>{). Pobaraj pravi, da	d<
nar na }Hniudho. Zakaj pa -a n"- . (vzeli? Ako h, !,i!i toliko dali ko} J1' 'prišli . bi «ra hi! ' idi hJa-ajnik s. P Z. sprejel. Tako ira pa ni.
ker se je drža! zapisnika in sk!e;,.,
d Iti) št vene --je s. s. p. Z. Š:. ] 11» j K-'*I- t'iee društva, pa ,še lahko ■trlini. da je doMvlaj po\>»ljno
ipn-dovaio. <»n ono-itja. naj jih jaz !iar v javno-* i imenujem kateri - » |diktat«rji. Tukaj s,, vidi, da .e, •>am pisni d(»p«vi. ampak da so i." Ii t ud i drujri zraven, j Pravi, da ravno, ko kon.'uje dopis, da ni it j,- |>rišh) ;_da>- ":lo S. S. P. Z. v roke. \* n jem :?da s,Uo [napravili na \-sako društvo si.00 j ■11 j'rev i."	parola resniee.
Kar s,- ti,'-,, trditve, da j.- dru-,št Vo «ila? . sani • šl PO. j, t.iI:, ■ .1 j v resniei moja pomota. Ampak,
Pckopavanje mrtvecev.
POS A\<;KFdCS. < al.. T» mar,-a Po l'raneisfjtiiti» kanjonu in San-Ta Pan]a dolini so se prieeli ve.-ra i pogrebi žrtev katastrofe, ki »e je /avršrla. ko ve porušil nasip. V. I en vini -roii	p«kopa!i trupla
; Henry l»'uiza. nje-ove žene. v. rili' .otrok ter en-^a vnuka P i/o\., družina je sta.novala na retn'-i )»,!. (<!ruiro miljo pod St. Francis n;.-
I pom.
Veeina mrtvih je oi^tajala iz liieliišlvil) deiaveev in njih dni/::;.;
PISMO IZ DOMOVINE.
Zdinja Vas, :i. marea 1 '»J-*. •
j 'A-njena
Sak-er St.,:,. P.auk ! j \*a znan jam Vnin. da »o m l.lt'l \ aso karto, na kateri ste mi .naziniiiiili obresti š:5i'(io ,, j $4^00. od olvTohra llleseea \< Ta P«l>_ Xa j lepše se \*am zahvaljuj.»m. j ker vidim, tla ; - ns pošteno Vaš«' i podjetje in v koi«>t nam po*nikorn. i Torej s,- Vam še enkrat zaliva-jkjujeni in pri ]u vi prilož.iio-T '• lw-in 'Itsj v« "- >;sa 1.
S >|n)š,i>v;iiijem
M P.lažie.
ZAHVALA STRANKE,
za katero smo vno\vili hranilno knjižico v starem kraju: I Iskrena zalivala za izpolniiev moje želje. Zatoraj Vas toplo pri-poroeam vsakemu, kateri ima kaj v starem kraju. C-otovo bo zadovoljen s t vrdko Sakser State Bank.
Terezi Tavčer. R. P. D. L\ Box -31 A, Kane, Pa.
ako n- la ■	•	*
S S r. Z . i. „1 d n ' ■I- o 1 7 n .
tri j.toprave;
i>o| i; ! i:„, ,1. J,1 povem, da - /v«	' :
prit.esii	■!.. • :; . ,
pošlješ Z • , ,	>T « d
Xar. da".
-Mesij -e U« kak', . -i.. \ i d . . kaj »a ni-o dr p • i ■ .a"--r: s:, e;, 1 • K :- ■ daj pisa! >' ■. •• v " . o
pi-al in pri •• a iS " • -n < •
pa ni komu kaj rt ", a1 i ne. .ia ka? ■ !'. a '
nie ne slirivan;
-I 1!' i i l*re v -. :...inik dr-aš*'. š 111 < > P /. Opomba nredn štva s •
z.naš'- strani 'a /a :>- a za k'; .••••: (V j- lioeejo 1. pi|n;kj n. d :!jeV:. j ti. naj jo rad.i!.;•	-i■ v
nem -ia-di.
Chic.'i^t. Ill ■ y - ■	^	;
/. •. i e j« -ni -> r i- II,	■ • ,
t
M11 o^ ,, i ! ■■ A .
d o -' i ma a	1 • a ' ■	!
na h«djš. S i : ■ : b:i il'i'atl da! za a,-,.. i tediumi. v premo^orovih j- pa •:: krat prevee. jK>tem pa	tw en
dan. dva i d na d"a. a pa s,-eelo na Mi .!,•-.
I
; ---—-------- . -
'.■"_•! d' ' ^' : "d; ••;, :.: ■ 1 d ' / > t t .<■■
I	i!?;: i'., ',1	u	_	1 v
) I, 1 £.J|	•,	p.
' "! i i o •".:;:•'_',	' 1 ' ; •
-
po:, M! - a o ! ko.H z I- -/ ;o	!
- 'S 1 ■	-	j
La Sale. III. !
renjeni «rednik	Xaroda.
Društvi bratskih podponulij r«_r ■'./•]■ I,.. s.-!'e s- !■ ■; ■ i
,.;• !• •, I • i I !,.>, J Sle "d n . ■ '." ' : Z '..... ' '
■	.	!>,, u , 1	ia :
1< p i • 1 1 ■ ' '(	i ■, ■ 1..1 • •!	i
s';.- — , i, a-d, • \\ ■ i; s;	• . . j
Ve<	-'ni,:	■• .:' .■ '
[-,..■>; i, t t _ • , ;, . ■ i 1. a S ; 1 ♦»! -o;. • i >. f .
S; •	'J. i '
! .'. .' ' ' ' ' :
II	£1 I i I	1--n.
New York Edison Ura
b :00 do a:00
Nocoj na WRNY
"' ■■	..K..	!
/ he l.disoii Ensemble
t HONIMfc. D:- r
v	: .sij •:. 1
l iu New York Edison Company
\aiii na ra/|»i»la^o.
ŽENO BI
RAD REŠIL1
McDonald in njegeva žena, ki sta državljana Združenih držav, bosta obešena v petek radi u-mora taksi šoferja.
V	A Id .KY Ki HI d >. <v' • 1
i >• • '»*" i-v.r;, 5 >«•:•.s Pa- n r|
-	•;a -d ; . o - - u n 1 o i < i- • "
(• \\ d)o':aT i' II ne ho izrek-
1 •	1. -••. : n!,, a d "-
,•:■• .a 7. I: iž- nd dr/, iv.
I
V	enem . in ji! na; n-ov za p«»-. . d -T :T. 11 d ie ž- .-!<•• Iliin:''"a ' a
•	M" • 1 M d > a i in v ka'. 1 ' .-i p: j 1	lio- 1 v ,-bes
ia e ;. e e ; ■ v a Že na j » .! 'na lie , i .'d :."' , I — l -l .ni A t e : -dar :a. < 1 :a ni n -da r/'lif-
s * . • .. :] a • ■ ■1 f - u a
« 1", 1 a'! n a pi" ' ■ m! '.i ' T.. \a !a Idoz.levn^jra prizna da. \ katerem ; d- d ...-da M r-. Me|>oiia!d. la je • hiala sair^oiosne	de na
| ■! ,r ia T . ■' • š ■! • •• a - ■ i aš! i v hirate, It n i ••• 1 • .	\ bližini
!,„■;...	n ivo sli, i, je i a Me1>o
Ina'dova in i eki Tretji nejinznani
1/ o Pii" t »reko in'-re T:e'i."_'a moža
I .n;i.!i
NAZNANILO.
I i'	srea a/na a;amo sorod-
j . :•:■ m . p: a' ••in ia .i" a- 17. j	a t.n: a v D-nnžalal. deri-
! Ut .'.:!♦ staro.-j ;e-. Pdla je
,1,-br.. da- Nd,; .»talit- v v,Onem
i	.	1:
f - om i:: u ^ —a. k ; ste -o po-:na li.
Ti ,1;: 'd*a«ra mama, »oe.ivaj v miru
n: kili ki. naj 'Id d< dana- -ruda !
Hitra pomoč za okorele sklepe in unete mišice.
V, ;.!.,	r e.. 1, n ^"iii.ii. h'
a .1 !,.. lin .11 'lat •	IJe.l <	te.lP'-
•i ..!.!;> t :i k' •! -411.1 ■ • l-.Hl" Ne , .1.111 e.
ker ■ ■.	Ii. vila »•• . -i-a«i j"'a::i-
-	i! I'.^ku^ne .lela.^rleii • "ri.-v- le.
•	iani ..O' Ki v.-nu >la i:aiue tt_r. "hio^i i
: . • ■.	'.•!• nej»re>t;lli" llia.
•ir:i imele iuL>a-e in okorele .sklep".
V. ■.. t \ ;>!.'. J"liiiv.:, s
:.-r.--_::i ,• .1 j<- trajeti. k.-r \ . d p. d n i	pri'i-Iai a ravnost ij.i
• •.. en l>r! -ei r ' \	a _"a u -]»r--
stliR.l \	a. «iofcI>T •»-'1:1 lie ,,1'ii/ :,;»
životu. ' e imate okr,r*»ln miši. e ia skle. p. . \ -!• -I	ali ker »lelu i: i -1 • ■ vsi-
..	l ;>rrjiiti;i. vnuuiti/.lua ;i.i
kaU^s« <i:u«e^a \zieka. pritisnit"
lolinst.u's U«h1	oMLž na
lin."«:., in .'.i :!i	l><«Me hitri
n endovld nsivšnos-j. Naprodaj v \ >»eli arnali.	- Adv't.
PRODAM ALI ODDAM
v ■ ii jem .mi 4d di t(i'i akro\ Farmo
i;. .....n: Za na'aae. a aojasii.ia pl-
š - •• na :
August Snyder, Route 2, Omak, Wash.
i_'\ ll1 1
| PRAV VSAKDO — i
Z kdor kaj išče; kdoi 1 i kaj ponuja; kdor kaj Z f kupuje; kdor kaj pro- i 1 daja; prav vsakdc t | priznava, da imajt: Z I čudovit uspeh — i
i MALI OGLASI 9
Z v 4,G las N a r o H a*E Z
Vilhar v jec:.
vlak	bilo umi tisw;
I a * s * -v. .\d-is*o ■	vo - ..■ ,]._ t>-j
d k . i i o I a d. d \' '	. .['d,
; -e \"i!a K j e v - ■ 1'jslno ! v ,,r -d
j Id.a m. da !• i. d ■ d i *«• v v Wa.;
jmuLM? k nabav; -noun jnka. | ,
i >, , > (	M;:- j, i a-
S pota.
I o v«, '• p.-a\ "N- i: .;
va pred v...... ,„". • , ,j	.
da laii'vo ž.,- v .;-••] p t- •	n .
da bo \d!•! M- .e .	.. .. : ,,
prireii-- din- l'" a. a ia v \V > ' •■ tra.il U. s;_i;i j n o ~ i	I '.
Vilhai'.;«'vili . - . ,.r .. (•dbor ima poln ■ -ok	( --i
dobi '-ek p:-ir. d;- v. . v p i ■ i j j. nik. . n, v.. -N» \" .
lin r ju | > t*; • n i -o-. o : Notranjskem. Leta IfHKi s<> m i p stavili spomenik v Postojni, toda laška knltura -a je vr-la v : d kot ra/b":	.	.... . ^ K,
so liri i e • a l!'<ln im sta\ Ijali spomenik. je (!(,. ,,: v T-st • se- 1
Vilhar jeva rojstna hiša.
r^ri
K' »ja k je !;' i j«: 1 uro l*r«>ee.j '"p", ; o/l.o-eu • uro za petua.isr d<>i:ir i\ ipd jO je o. J ... '< "L'a i\T' - š
na-.m Predn. jo je da; \ b p. j-s'a. ii<» e p;i po/a,.,.. iM.-l.-ial n n. ' . stala
S; resel jo j, | n ura je / .pet
Š a. -o ia salilo •m liu*<'. V/e| jo
noži." ::i j , odprl. Pihni! je van; .
sdi je ve minuti :n
ll* ■ .: ' I'm nia š;:idi>a;;i \d ja Ida je šla poltlruiro ndnir •
lvejak /akl"! ter prodal u*. sv ■••nri prijatelju /a pe* b '.ar. -
\dnleduj- ira ilne tra i>- sre -al. se :na /b-bno •uiuiuzni! in v|>m.šii • No. kako je pa z uro '
' ). 'e a!dMd • Se U	n.
;!''". O i I e U / JO Sj rva se »|1 /" ]j| . d. v n- 11 a I i ma!. k". ?• ni ho: t Potiti sj 11 e io ua\i1 ;:; sedaj
Ni predraga /a pe- d-d.rjev
N a : - a se p ».. vs;, . .» ;-s- : i
ooirovor: Da je vee .................ko*
pa pametnih, mi ni skuvo 'relni o-inen jat i.
I'a t i I ii kaka /Ua-dln.i bevda pad«- s..in-••■•t j, 1
iMla : fant je plesa! / uda H:n d--11 e* o m. l>da je /ap<dd\ . -pa. toda nenavn In., bleda.
Za ka s- . ni - ij *ako l»d-d :• 'd -na ' jo . •■ vpr:«š , fan*
!\ee lil :. s* . še ('.,'. 'j)!;,^.,,
pos eda:., da bi niojr'a /ar b*'
•S
Možak .)<• :me| hudo	i", a
]. p ' Irutr: -v.d j v, "ja od nje-a. I e n: tijeini bes^ila zalegla, ^a j.» I v ruda ob tla kakor eik. j N".-ki l:r. v ■ -era nT a se jela pri lir * r:a . •• eitala easoi/is. .n pa stare eap" t lika!
Na •• n k ra * ;o pa p d >■	d-a.
j .Možd-ek j<- st rali on,.., .'-akad k a j IV.v
All. -O je pa že od sile.--
• rekla in udai-ila po mi/i.
Kaj ;j--, /a božj«. \ «•'.!• ' A l \a š. k a j sem ■:" n di ' f - Ne. ne vem.
- Da v A fiil k i pr. nekaterih pb». m"u:!i prLfiiaja.io žen-p*. Afo.s-;: j., dviipi za (b-set d< ! n rje v. ]»a mu mora vse življenje «fnra*i. A:; ni d u«-i.? s'raš	- Ali n: v* ueka.i
' strašnega
Zakaj ' se j. o vrl a s mo/.'.-'dek. Deset dolarjev j.- /o na i VVevllUl. ee je res p r ' Ll! a. lepii :»
j 11 ob ru
Kako s,- j.- ta povovor kon'al. . ■■ • a; ! a ■ • lil ill's' > i ni ••':
X
< im ied.j se bližajo predsedniške ivodtv. remv."*- prijateljev ima itamier v kou^rr« - t .
•Y
Ameriška pOša Ika N..\ine,'\ i ; •• dob d-) ti>o.'- m<>/ oj.i'' . n;
Wj.shinjrtomi pa š. vedno /a-j' rju je jo. da nobenega \oincjra Ma ■. a ne i Združenimi tlriavauij •»
, Nosi ravvo
V*
\ a Id 'inunsk- ni je /<»p« ■ /;n:-< ',1 vrel:
\ajuio<-:;e>,1 »•ouiUUška stva ,ka
s"?ran!;a kinetov — zahteva, naj \ .n*.;!a lira*:ann odstop	1,1 -
i nis-rsk: preds-.- ln:k.
Ko h.< Dratian .va l:nasTi;a j -t,.]iil. h>> (.. tu i kraljevini nv*
Xajve.'.jd fiaj.'ev- si,vra/iiiki v s, »v< n:/ »o 1»; I s.-) most o in: dejuo-j krat je. katere vodita advokata , Žerjav in Kramer
Kakorhitro >o pri !li kln-'kah-i v vlado in j.- njihov v<-d;<i- K.>ro-še,- notranji minister, je zadobil Kadi«'- v Sloveniji svoje najb-oljše I prijatelje pri samostojnih demokratih. ka*.-re ved it a demoki-a*a Z.-rj.-A- in Tvranter.
Lj-.ibljalisico ea.sop:sje j,- objavilo sliko Radiea, Žerjava in Kra-; me rja ko sede sknpno pri uii/.i \ I kavarn: 1 "ni 071.
i V s-- ho slučajno enkrat liadie pOvjqnM na ])OA"ršje ter ne bo }eisTii niti klerikal.-ev i>it.i ]emokra*ov h koritu, bo slika š.- l^piša in zanimivejša • pri isti rmzi bodo se^lel- Žerjav. Kramer in Korošec.
(7LAS XAKODA, 20. 3IABCA 1928,
KI! L AS I) NOUDESSKIOLD:
SPREMEMBA
Itufino j«' bil v San Lui.su. Šol je po *o!. sedaj pa vrača v svojo majhno kočo v dolini Tavija. Pred večerom hoče biti <imua. a mule so list o trudne od težkih bremen iu gredo le korak za korakom naprej, iu ko postane tenia, je Ac daleč strun ol sv j je koče.
Kufino napravi pod akacijami taborišče, dokler ne vzide lun«, da bo mogel nadaljevati .>vojo pot. Zbere les, zakuri in praži nekoliko mesa. dočim iščejo mule. ki jih je privezal na drevje, na sežganih tleh z vnemo, u brezu>pešno travnate bilke. Rutino midi na svoj dom. na svoje napade, na ženo in otroke. Ne spada k onim. ki radi potujejo o-krog, Ooma na nasadih, tu ^ j»očti-ti dobro. Tu ima vsega dovolj, celo grozdja in fig. Njegova polja so na j j lepša v vsej dolini T arijo — in nih. »V nima toliko vrst španskega popra kot on. Gotovo je njegova žena skuhala dosti koruznega piva. da g;i z njim razveseli. Dobro pivo zna variti.
.Moja žena je vendar najlepša iu n a j vest ne jša v vsej dolini, misli Rufino vesel in zadovoljen.
Po polnoči vzide mesec, Rufino naloži svoje mule. in dalje gre proti domu. Lahko grem po krajši j>oti skozi sotesko, misli Rutino. Tako svetlo je, tam pač ni nevarno. In tako prižene mule s ceste na kolovoz, ki vodi navzdol v sotesko. Voda je bila za časa deževja zemljo rnzžgala na v s* strani. Nastala je cela zmešnjava globokih brazd, robov, lukenj in majhnih peščenih mustičev. Tuiu-tam izgleda svet kot mogočna razvalina iz časov Inkov. Edine rastline, ki uspevajo v tej pustolovski pokrajini so kakteje.
Rutina je prepričan, da najde pot, kajti hodil j*' že večkrat tu okrog. A zdi se mu nekoliko neprijetno in grozno, kajti dobro ve, <Ui prebivajo v soteski duhovi in škrati, iu slišal je bil tudi o eo-
Današnji Zmagalci
Ali ste deležni "svojega \ ali va> tehtni nedostatki zadržujejo? vab m* t mladosti, zdravje, moč, u-speh — vj»e imate lahko, če je vaŽ sistem v redu.
cmbmstto
OBBHUID
in dosti svelega ar»k« bo napravilo čud ti
ix vat, Vsi lekarnarji. Tri v«iiko»ti.
pernici, ki vabi mlade može in jih nato vrže v prepad. Tuintam sliši, kak'j se nekdo tilio za njim plazi, in misli, da vidi sence, ki plešejo okrog peščenih stebrov. Iz temnih duplin sliši čudne glasove.
Rufino priganja mule, a živali so trudne in pridejo le počasi naprej. Nenadoma se ustavijo na robu prepada, in Rufino spozna, da je zašel.
Lunina .svetloba vara, si misli, in se razgleda. A vse mu zdi tako znano, zato žene mule ob robu prepada naprej, a zaide vedno bolj.
Duhovi postajajo vsiljivi, valijo kamne preko robu prepada, žvižgajo in piskajo. Oblak se potisne pred luno. vedno težje je spoznati se v soteski, in vedno nevarnejše plezati po robovih.
Nenadoma drvita dve Črni ptici mimo. S peroti se dotakneta mul. Le-te se zgrozijo in steko naprej. Rufino teče za njimi — iu pade v prepad. Pri padcu si razbije glavo ob kamenju.
( cz nekaj časa zapusti njegova duša telo in potuje dalje pvoti domačiji. Najprej ne more pojmiti, ka i se je zgodilo, temveč misli le na to, kako bo poiskal izgubljene mule. A kmalu opazi, da se je vse okrog njega spremenilo. Srečuje mnogo ljudi iu živali. Med živalmi se nahajajo najčudovitejša bitja, ogromne želve, majhni kratko-nogi konji "in nerodni velikani z dolgimi rilci. In izzmed ljudi se mu zdi, da jih pozna mnogo. Posebvj mu pade v oči priganjač oslov, ki je pred več let izginil v tej soteski.
Rufino gre naprej proti domu, in zopet spozna pot. Zjutraj, preden š» pogleda sohiee preko gora. dospe domov. Žena že sedi pri o-gnju in kuha koruzni sok. otroci, dve deklici, še ležita in spita.
Ko vstopi v kočo. pozdravi ženo 7. "Ave Maria purisshna!" A ona ne -sliši ničesar. Tedaj stopi k
ognju in sede, a oua ga ne vidi. Ne upa si. da bi jo ogovoril.
Otroci se zbude in pridejo k o-gnju. da se ogrejejo. In tudi ti ga ne vidijo.
"Oče bo kmalu prišel," reče žena. "O, kako lepo, gotovo bo prinesel rožice!" reče starejša izmed deklet c.
Rufino sedi par ur ob ognju in gleda, kako hodi njegova žena o-krog in pripravlja bogat obed za svojega moža. ko se bo povrnil.
TVkletea ob lože majhnega, ledenega osla. ki ga jim je nekoč kupil na sejmu v Tariju. s kamenčki; nazivajo to "sol".
Medtem ku tu sedi, pridejo šti-
DRZNA ANGLEŠKA LETALCA
ri možje. Na nosilnici nosijo njegovo telo. Ko jili gospodinja zagleda in ko sliši, da je njen mož mrtev, se splazi iz koče in gre v sotesko. Dolgo hodi tam okrog in pretaka grenke solze. On poskuša, da bi jo pomiril in potolažil, a ona ga ne vidi in ne sliši.
Še istega dne prineso njegovo truplo na pokopališče. Tam skop-Uejo grob, polože truplo vanj iu ga okrase z endstavrim lesenim križem. Žena postavi na grob pr-ščene posode s koruznim pivom.
Rufino hrepeni za tem, da bi dobil svojo ženo in mogel z njo govoriti tako. da bi ga razumela, a ne more se napraviti vidnega. t$ko-ro vsako noč pride v kočo in sede k ognju. Na njeni tihi. grenki žalosti spozna, da ga ni pozabila, da ga še ljubi. Tuintam sliši, kako z ljubeznijo pripoveduje o njem otrokom.
Nekoč ponoči, ko .sedi on na oknu ' in spi njegova žena. zraven njega v sobi. zapusti njena duša telo in ga pozdravi. Pove mu. kako zelo ga pogreša. Nato se šetata skupaj pod tlozorevajoeim grozdjem vinograda. Nekaj časa sedita ]>od akacijami in nato gresta tja ven proti soteski. Luna jima osvetljuje pot.
Ko se začne daniti, se morata ločiti, a obljubita si. da se prihodnjo noč zopet sestaneta. Tako prebijeta mnogo noči. Kdor vidi ženo podnevi, se čudi, da izgleda tako bleda in izčrpana in da se njene oči tako čudno svetijo. Očitno je, da je težko bolna.
"Njen mož skuša priti ponjo," pravijo sosedje in pozo ve j o zdravnika — čudodelnika. Le-ta pride in pokadi po koči in po poljih, s kožo divje mačke in z želišči, kojih dima duhovi ne prenesejo, a ona postaja vedno bolj boleh na.
"Umrla bo, pravijo ljudje, in čez nekaj dni umrje. Njena duša zapusti za vedno telo in splava tja k prepadu, da bi se sešla z njim — v svetu se ne — .
KJE JE JOHN BARAGA, doma iz Mirne na Dolenjskem. Zadnje pismo od njega sem dobil iz 25 N, Peorit St., Chicago, 111. Jan. 1926, v katerem mi je poročal, da ga bolijo noge in bo skoraj gotovo šel v bolnišnico. Ako sam bere ta oglas, ali pa kdo kaj vc o njem, ga prosim, da mi poro ca, za kar bom zelo hvaležen Joseph Bttrič, Box 611, Foresl City, Pa.	(3x 17,19,20]
i ...i
BADA BI IZVEDELA za naslon JOHNA ŠAJN, podomačc Šajr iz Juršie. Njegov brat je umr 11. februarja, zato prosim roja ke v "W. Va. če kdo ve zanj, d' ga opozori na ta Oglas, ali, pa ja vi naslov na: Helena 6ajn, Jnr siee, štev. 17, P. Fcmtana Del Conte, Frame, Venetia Giulia, Italy.	J K99 *
(2x 17&19) - - - —-
■ li I ■■■■■— I.—— ■ ■ . ■ ■ W I
RADA BI IZVEDELA za naslov ANTONA BURNIČ, doma iz Po-Ijan pri Podnovem gradu. Pri morsko. Prosim cetij. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se sam -javi. F. Segotin, 1464 E. 59. Street, Cleveland, Ohio.
(2x 19&20)
imamo ie nekaj v zalogi. Pratiki stane 25 centov. Koledar pa SC centov. -Koledar ima letos Isredn« zanimivo vsebino: razprave, po vesti, slifce, Sala, zanimivosti itd BUznlkori Pratffca ^eaafim roja kom jako priljubljena. Se v sta rem kraju so je bili vajeni in j< tudi tukaj ne morejo pogrešati Naročite takoj.
Itt Gorttamit St.. Ha« Torte Oils
Walter G. K. Hinclicliffe in Elsie MaeKay. ki sta na poletu iz Anglije proti Ameriki izginila brez sledu.
Starokrajska porota.
Novo mesto, 29. febr. ( Uboj v Dolnjih Lakovnicah. j
Danes se je moral zagovarjati pred ]>orotniki Anton Bolite, rojen' leta 1908 v Dolnjih Lakovnicah,1 pristojen v oboino Šmihel-Stopiče, samski posetnikov sin. Obtožen' je bil. da je zakrivil hudodelstvo uboja.
i Dne 24. decembra lani okrog 22. ure se je odpravil obdolženec v družbi več tovarišev k polnoč niči v farno cerkev v Snrihelu. Med potjo so se fantje ustavili v Vindiš-lnanovi gostilni v Stranski vasi, v Smilielu ipa so zavili namesto v eerkev v gostilno Ivana Ilrastarja ter počakali tam, da je minila pol-j nočnica. Potem so v gruči odšli zopet proti domu. ne da bi bili do takrat pijani.
Ko so prišli v Spodnje Lakovni-ee, so se ustavili na vrtu posestnika Bartoki. Družba je obstojala takrat iz Franceta in Alojza Bar-: tola. Antona Sušteršiča. Franceta Set i ne, Franceta Pirca, Alojzija Bohteta, Antona in .Janeza Surle, Antona »Stanglja. Franceta Zupan-j tiiča in obdolženca Antona Boh-teta.	|
Tu so fantje nekaj časa ]>eii in so razgovarjali. potem pa zložili za en liter žganja, ki jim ga je od doma .prinesel Frane Bartol.
Žganje jih je napravilo bojevite, da so se pričeli najprej v Šali sem in tja prerivati in pehati. Najbolj nadležen je bil Fr. Bartol. zbog česar so ga prijeli obdolženec Anton Bolite. Anton Stan gel j, Franc Pire in Frane Zupančič ter ga vlekli proti domu. Za njimi pa «ta stopila Frane Setiua iu Anton Šušteršič. da bi tovariše pomirila. Anton Šušteršič je iprijel obdolženca Anton Bohteta. Franc Šeti-na pa Arrtona Stanglja.
Zdaj fpa se je obdolženec Anion Bohte razjezil in udaril An-
■	tiona Sušteršiča po obrazu. Nato , ga je pozval, naj miruje, ter ga vr-' gel ob tla. Obdolženec se je še dva-j krat zagnal v Šušteriea. ki se ga 'je pa vselej ubranil s tem, da ga ijc vrgel ob tla. Anton Šušteršič se je potem obrnil in šel po klobuk, ki ga je izgubil med preri-jvanem. Obdolženec pa mu je sle-idil, da bd ga znova napadel. Istočasno se je pojavil od strani pred njim. Zupančič. Komaj g£ je obdolženec zagledal, se je obrnil proti njemu ter zamahnil. Zupančič pa je ža zastokal: "Jezus, sunil me je!" Omahnil je in se prijel Franceta Šetine. potem pa z besedami: "'Drži me. meni je slabo P zdrsnil na tla in v trenutku izdihnil.
Franc Šctina in Anton Šušteršie ,sta obdolžencu, ki je stal poleg, o-čitala. kaj je napravil z Zupančičem. Obdolženec pa je legel pred j mrtvega in dejal: "No. zdaj pa
j daj ti mene V
____- - • - • ■ - - -|
P nov 3fctdtjLI
Opozorite tvgovce in obrtniki, pri ktfterih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. 5 tem boste ustregli vsem.
TJprava ulas ^Naro3a*.
■	....
POTRES OB SARANAC LAKE
Potresni sunki ob Sara-nac Lake. — Čutili so jih tudi v drugih delih države New York.
S ARAN* AO LAKE. X. Y.. 19. marca. — Kmalu po 10. uri včeraj zjutraj je pokrajino Adirondack« pre tires el potresni sunek, ki je trajal več sekund. Sunek je spremljalo grmenje. V Helen Hill so bili sunki tako močni, da so prebivalci prestrašeni zbežali na e-sle in vrtove, ker so se bali. da se. bodo njih domovi porušili.
Xikaka poročila ni bilo o kaki poškodibi. Kljub temu pa se poroča. da je bilo več hiš močna pre-rahljanih. Potres se je pripeli! tekom enega najhujših snežnih viharjev v tej zimi. Padel je eel čevelj snega.
Geologi trdijo, da -.e nahaja ta okolica oh Logan Fault, kar je povzročilo več potresov tekom zadnjih dvajsetih let. Čeprav ni bi! noben sunek resen.
AXtBAXY. X. Y.. 19. marca. — Potresni sunki, ki so povzročili splošno vznemirjenje v se vero iztočnem delu Xew Yorka. so se najavili včeraj krog desete ure zjutraj.
Sunek je bilo čutiti tudi na ca-nadski strani meje.
AMERIŠKI DVOBOJ V BUDIMPEŠTI
V stanovanju nekega prijatelja i se je ustrelil v Budimpešti 22-let-I ni slušatelj medicine Kornelij [Meszlenvi. Prepeljali so ga v zelo [nevarnem stanju v bolnišnico. Policija je dognala iz pisma, ki ga j. Meszlenvi zapustil svojemu prijatelju in iz Meszlenvijevih iz]>ovedi da gre /a slučaj ameriškega dvoboja.
DARILA
ZA
VELIKO NOC
Velikonočne praznike bomo praznovali letos že začetkom prihodnjega meseca.
Radi tega priporočamo, da nakažete darilo, ki ste ga namenili Vašim v domovini, brez odlašanja potom
Vi in obdarovani ter konečno tudi mi smoi najbolj zadovoljni, ako se Vaše darilo še pred prazniki dostavi.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
iT
Smrtna kosa.
I
j L"mrla je v Ljubljani Kranja | C'enie, Icramarica. 1 — V ^lirni pečri je po kratki bolezni umrl tamošnji veleugledni posestnik, gostilničar in trgovec An-
i ton Rnpena.
I .
i ---
I Ta dejanski stan so potrdile priče Janez Šurla. Franc Šeti na, An-|ton Šušteršič, Fr. Pire. Anton Šurla in Anton Štancelj ter ga je sprva priznaval tudi obdolženec. V
I	...
svoj zagovor je navajal, da je bil
hudo vinjen in da se ne spominja zakaj je prav za prav sunil Franceta Zupančiča. Xajbrž zato. ker je slučajno stal takrat pred njim in mu morda rekel kako besedo.
Pri ponovnem zaslišanju pa je svoj zagovor popolnoma prevrgel. Odločno je zanikal, da bi bil sunil Zupančiča ter je trdil, da .ie dejanje izvršil Anton Štangelj. ki je boje že med potjo v Smihel grozil, da mu ni nič, če koga zakolje. Ivo po potem pili žganje na Bartolo-vem vrtu. sta se baje pričela prelivati Anton Štangelj in Franc Zupančič. Ker je prv.i grozil Zupančiču. je pristopil tudi on. da bi Zu-paneiča potegnil stran, takrat pa j c že Štangelj potegnil nož hi za-
fbodel Zupančiča.
i
Po izpovedbah zgoraj navedenih prič je bil ves ta zagovor od konca <lo kraja izmišljen. ^ Y<e priče so ^oglasno izpovedale, da Antona Stanglja sploh ni bilo J v bližini, ko je bil Zupančič zaboden.
] Obdolženec je bi! obsojen na tr leta težke jeee.
1
JUGOSLOVANSKI KLUB
priredi
v S K EDO. DNE 21. MARCA
KLUBNI VEČER
v prostorih Tia
nil East 17 i h Street. Xew Yor\] (International Institute)
Jugosovanski kipar gd. Meštrovič, bo imel predavanje o kiparstvu ter bo razkazoval filmske posnetke svojih umetnin.
K tub rabi vse prijatelje, da -se tega večera udeleže.
Agifirajte za "Ulas Naroda", m;-večji slovenski dnevnik 9 Amsriki.
Areszlenyi in neki drugi njegov (prijatelj sta se zaljubila v isto dekle. Da ne bosta drug drugemu v napoto. sta se dogovorila, da se mera tisti, ki bo potegnil višjo karto. v teku po! leta ustreliti. Žreb je določil ta konec Meszleviju. — Pred nekaj dnevi je prejel od svojega tekmeca, ki se nahaja zdaj v inostranstvu. pismo, v katerem ga je ta .ponovno opozori! na dogovor. Medicinec bi imel še tri mesece časa. a ni imel več moči. da bi vzdržal ta rok. V pismu prosi prijatelja, v katerega stanovanju se je ustrelil, naj mu ne zameri, da si je izbral baš njegov dom za samomor; doma, v bližini matere, te moči ne bi imel.
Moszlenyijev brat je papežev ko-mornik in osebni tajnik madžarskega pri m asa.
ADVERTISE in GLAS NARODA
POGLED NA PANAMA KANAL
SLOVENSKO AMERIKANSKI
OLEDAR
K


i
za leto 1928
ima sledečo vsebino:
Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti.
Postavni prazniki v različnih
državah. Slamnikarska odri in slove*.
ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen ske.
Naglica v modernem pro/Mc tu.
Kralj Ferdinand. Cesarica Charlota. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain —
Bgrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine
V	Idriji. Roka,
O tobaku. To je K izmet. Kitajska. Rudar.
Iz Rock Springs, Wyo. Mora.
V	premogovniku. Strah.
Naše stare korenine. Usojeno je.
Tri črte o slovenski govrrici. Sacco in Vanzetti. Kako sta umrla Sacco in Ten-zet ti.
Resnice in rečenice. Saljivke in nagajivJte. Določbe o dedščinah.
KOLEDAR KRASI OSI^O LEPIH SLIK
Stane
50c
• ptfstnino vred-
s't O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. NewYorit

Poslovanje
bančnih zavodov je edino, v katerem se ne zahteva od Qtrank, da d^nar trosijo, pač se jih .pa vabi, da ga hranijo in pri-lično sami porabijo.
Naložite svoje prihranke pri Vaši - banki po
S 4% J.
proti mesečnemu obrestovanju.
SAKSER
82 Cortlandt Street New Yoris, N. Y.
KRATKA DNEVNA ZGOMA
— ■	m i - --i-	■ i	imim—F—tmmm
Bana
KOMAH.
Za Glas Naroda priredil G. F.i
28
(NadaljevsJbje )

GLA8NABODA, 20. M\RCA 1928.
Stric in nečak pred sodiščem.
KNJIGE
vodnikove
# družbe
t LJUBLJANI
za leto 1927 so sledeče;
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1928;
H1&A V STRICI. »oveat;
VLADKA IN MITKA, •plah
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava).
Člani so jih Že prejeli.
Y ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV
CENA VSEM ŠTIRIM
91.50
Kdor hoče postati član te družbe za leto 1929 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto. — Mi sprejemamo naročnino do dne — 10. APRILA 1929.
Naročila pošljite na: —
"Glas Naroda*%
92 Cortlandt Str««*, New York
angleško slovensko berilo
English-Slovene Reader
^ ^ i
Sestavil Dr. F. J. KERN
Cena 8 poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila i n članke a slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
Naročilm pošljite na:
"bLAS NARODA" 82 Cortlandt St. New York
Pozor, rojaki!
Is naslova na Ifttn, kfcUrtga prijemata, j« rarridino, kdaj Tam je naročnina pošla H« tekajte to-raj, da se Vaa opominja, temml obnovita naročnino ali direktno, tli pa pri enem sledečih Batih castopnikov:
CALIFORNIA
KaoUm, A. Rochettr. 8u frandar«, Jacob Loustn.
COLORADO Denver. J. fc«ljutte. Pueblo, Peter Culi*. iotan Oerm Fr. Janesh. A. Safll«. Solida. l.ouU CostelloL WalseutNarg, M. J. Hajok.
INDIANA Indianapolis, Lunis Danic*
ILLINOIS Aurora, J. Verhlrh. Chicago: Joseph Blluti. J. Be*Cl£. Mm. F. Laurieh. Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzele, Mary Bambich J. Zaletel. Jviiii Kren, Joseph Hroval La Salle, J. 8|>ellt-h. Mawoutah, Frank Auguatin. North Chicago. Auton Roba!. Springfield, Matija Barboricb.
Su.naait. J. Hurra t b. Waokrpn, Frank Petkoviek.
KANSAS Giraffd. Asavs MuC-nik Kansas City, Frank Žazar. Pittsburg, John Beimrt.
MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller. Fr. Vudoptrac.
MICHIGAN Calumet, U. V. Kobe. Detroit. J. iiarich, Ant. Janezlcb MINNESOTA
Chi&hohn, Frank GouSe, A. Panlau, Frank Puoelj. Ely, Jos. J. Pesbel. Fr. Sekula. E velet h, Louis tiouie. Gilbert, Louis Vessel. Uibbiot, John Povfie. Virginia, Frank Hrvatlch.
MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, p. Broderlck.
SEW YORK Gowanda, Karl SternlsLa. little Falls, Frank Maale,
OHIO
Barberton, John Balant, Joe BitL Cleveland. Anton Bobek, Charles Karllnger, Louis Kudtoan, Aaton Sim-•icb. Math. Slapnlk. Euelid. F. Bajt. (iirad, Anton Nagofle.
Lorain. Louis lialant la J. KnmJe.
Nilea, Frank Kc«OTSek. Warren. Ura. I. Raehar.
YoungsteanB. Anton KlkelJ.
OREGON Orecm Cttj, J. KoMar.
PENNSYLVANIA Aaabridge, Frank Jaksho. ~ Peaaamer, Lotila Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Brooghtoo, Anton Ipsvec. Claridge. Fr. Tuahar. A. Jertna.
Conemangh, J. Breiorec. J. Pika, V. RovanSek.
Crafton, Fr. Macbek.
Export. G. PreviS, Louis SnpanCU;
A. Skerlj.
Forest City, Math. Satala. Fart ell. Jerry Okorn. Imperial, Val. Peternel. Greensbnrg. Frank Norak. Homer City hi sfcoHco, Frank Fa reorhaek.
Inula, Mike Taushek.
Johnstown. Jobn Polane. Martin Ko. rosheu. Krajs, Ant. Tauieljl-Lncerna, Auton Osoinlk. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivieP Midway. John Žn»t Moon Ran. Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Z. Jaksbe, Ig. Magister. Vine. Arii in C. -Jakobicb, J. Germ. J. Pogsfar. Presto. J. Demsbar. Reading, J. Peodlrts. Steelton. A. Hren. Unity Sta. ia akaBca, J. SkerU, Fr. Scbifrer. West Newtsn, Joseph Jovaa. WDlock, J. PeterneL
UTAH Helper, Fr. Krebs.
WISCONSIN
Miiwanheo, Joseph Tratnik in Jea Korea. -	■
Racine In afcaUca, Frank Jelene. Sheboygan. Jobn Zormaa. Weal Allia. Frank Kknk.
WYOMING H Rock Springs, Louis Tqdtar. risMTiliinn A. Z. Arka.
Vsak aaatopetk lsda potrdilo aa svo to, katero Jo prejet Zastopnika rojakom toplo priporočamo. Naročnina aa -Glaa Naroda" Je: Za eno leto l«LOO; aa pol leta 1340; za Stirl mesce £100; aa Četrt leta SLSO.
Naročnina aa Evropo Je |7. aa m
ADVERTISE in GLAS NARODA
...__■ •. i
Metafile parfiika* • $tupping
ao. marca: Prmidrnt« Wltaon. Trat Muenchen, Cher bo ura. Brunta St. marca: Aqultanla. Cherbourg America^ Cherbourg. Br*m«a S«, marca: Pari.}, Havre — SKUPNI IZLET Mlfine tonka., Cherbourg Dullto, Napo H, Genova 26. marca:
Leviathan, Cherbourg tS. marca:
Geo rg« Washington, Bremen m. marca:
Berlin. Cherbourg, Bremen SI, marca:
Saturnia. TrM SfaJe»tic. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antw^rpen Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam
Republic. Cherbourg Bremen
Cherbourg.
S aprila:
Colombo, Napolt, Genova
4.	aprila: Berengaria, Cherbourg
5.	aprfia:
Dreaden. Cherbourg, Bremen
I.	sprila:
Olympic. Cherbourg 7. aprila:
lie de Prance. Havre Lapland. Cherbourg. Antwerpen Cleveland. Cherbourg, Hamburg; Veendam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam
II.	aprila: Mauritania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen
12. aprrla:
ColuniL-us, Cherbourg, Bremen
14. aprila:
France. Havre Homeric, Cherbourg Pennland. Cherbourg Hamburg Tt-.ma. Napeli, Genova
Byndam, Boulogne aur Mer, Rot- ;
terdHm
Leviathan, Cherbourg
Cherbourg,
18. aprila:
Aquitania, Cherbourg President Roosevelt, Bremen
19. aprila:
Muenchen. Cherbourg, Bremen
DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO
COSULICH
LINE
PRESIDENTE WILSON
20. MARCA — 15. MAJA ' - 26. JUNIJA PARADIŽ MORJA! NOV VELIKA 1
saturnia
C35.DOO ton deplarementa) Odpluje naravnost v Split In TraL
31. MARCA — 5. MAJA
SATURNIA Je najfinejši ln naJM-trejSt parobrod na svetu in največ" parnik, k;?r jih Je bilo kdaj v kakem Jugoslovanskem pristanišču. Uredt*.o »i tako, da boste potovali na prvi voa-nji tega. velikana.
PHELPS BROS, a CO., G. A. 2 WEIT STREET, NEW YORK
ROJAKI, NAROČAJTE SE Mi "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS DRŽAVAH.
Kako se potuje v
stari kraj in nazaj
v Ameriko.
Rdor je namenjen potovati t sta-rl kraj, je potrebno, da je pouCen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne iz. knSnje Vam ml zainoremo dati najboljša pojasnila ln" priporočamo, redno ie prvovrstne brzopsrnlke. *
Tudi nedržavljani lamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit lz Washing*ona, bodisi za eno leto \U C mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. O. na generalnega naselnl. Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. Julija 19SC se nikomur reC ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak pr j-atlec osebno, bodisi v najbližji na-selniškl usad ail pa go dobi v New Yorku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre® dovoljenja, potuje na gvojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor fell dobiti sorodnike sli svojce U starega kraja, naj nam prej piše s& pojasnila. Ir Juko-slavije bo pripuSčenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena u ameriške državljane, ki Sele dobiti aem atari. 8e ln otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce.
Ameriški državljani pa uunore-jo dobiti aem Eene ln otroke do 18. leta bres da bi bili itetl v kvoto, potrebno pa Je delati proSnjo v Washington.
P redno pod vzamete kaki korak, pičite
STATE BANK
SS Cartlaadt Street NEW YORK.....
21. aprila: Paria. Havre Majestic. Cherbourg Albert Baltln. Cherbourg. Hamburg Conte Grand*. NapoJI, Genova New Amsterdam, Ikiulvfn« tur Mer, P-olterdam 34. aprila: * Reliance. Cherbourg, Hamburg
25.	aprila: Rerengaria. Cherbourg
George Washington, Cherbourg. Bra-men
26.	aprila:
Berlin. Cherbourg, Bremen
28. aprila:
lUe de France, Havre Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg IjuIHo, Napoll. Genova Rotterdam. Boulogne sur Mer. Ri<t* terdam
America. Cherbourg. Biemen
II.	SKUPNI IZIET a pamlkoa — ••Parir* an« 12. maja. 1*2*.
III.	SKUPNI IZLET a parnikoM —
••Paris" dna 2. junija. 1S2S.
Večinoma parni kov od plujejo pono-ftl; potniki ce vkrcajo dan oral.
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot u potovanje n« ogromnih parnlklh:
PARIS 23. marca. — 20. apr. FRANCE 13. apr. — 4. maja
(Ob polnoti.) NsJkraJAa pot po tale*nlct. Venkdo Je ▼ posebni kabini > vsemi modernimi udohnoatl. — Pijana .n alavna francoska kuhinja. Uredoo nJake cene Zajamfiite el prostor za votnj«. novega velikana
lie de France 6. apr. — 27. apr.
(Ob polnoči-)
Vpraiajte kateregakoli pooblaacenegaagenta ali
french une
19 State Street.
Nvw York, N. Y.
ADVERTISK in GLAS NARODA
seznam knjig,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blagajna velikega vojvode,
roman ..................gQ
Čebelica...................
Od Ohrida In Bltolja..... .5,
Hanka, Lužlsko srbska pove«:.
Atala, čudež v Bolran, t.r. 1.—
Iz dežel pot rt-sot, Baukart. ."35 Izbrani spisi Hinko Dolenc .54 Knjiffa o Jrpem vedenja, ga-Torjenju in zasebafto xiT-
ljenju, Ronton .......... 1.S0
Knjiga spominov, je^o moja
P«t ....................m
Liberalizem................75
Materija ln Energija, ČcnnelJ
.75
Otroci Solnea, Pregelj, t. 1^— (Vedhodniki in idejni ntemeljl-(eljt ruskega realizma —
(Prijatelji ............. 1.25
Plat zvona, Leonid Andrejev -13 Pravo in revoloeija, —
Le« Pilamln J3H Prigode gospoda Colli na, detektivski roman.........
Sosedje, Čehov .......... J15
Svetnik, Fogazzarn, r«»man L34 Tigrovi zobje, Maurk>e I^e-
blanc ...................SO
Ulenspiegel in i^m Dorbin 1J» '
Vojska iia Tnrškem.......25
Pesmi v prozi, 49, t. v. .. JM
Sodnikovi. Stritar..........<»4»
Tri legende o razpelu. — Zever, t. v...............Gfl
V	pristanu, Pretnar.......50
Madar.....................
Večerna pisma. Kmetova .. .60
V	vod v Filozofijo, Veber .. 1.— Znanost in Vera. vedoslovna
Študija. Veber ......... 1.—
Zbrani spisi Maselj Pod.
limbarski .............. 1.50
Žrtve, fr. Zbafelk. povest .S3
IGRE:
Gospa t morja. Igra v 5. dejanjih ...... -75
Lokalna železnica,
v 3. dejanjih............
Lot kin rojstni dan........ .00
No« na Hmeijnika.........in
Navaden človek, Sala ▼ treh
dejanjih ................10
Poslednji mož, veseloigra, 3
dejanja..................
Pepelah. narodna pravljica,
6. dejanj ............... 80
Skopuh, komedija ▼ 5. dejanjih ....................75
Vrtinec, drama ▼ 3 dejanjih .75 Veleja, drama v 8 dejanjih .05 Zemlja, komedija ▼ 3. deja-njih ,,...»••••..»••••••• «75
"GLAS NAHODA" 82 Cortlandt St.,
New York

/


In sedaj jo je stavil tako neua<duo s temi besedami pred odlo čitev. Ona je videla prihajati to odločitev ter se je bala. Če ji je po &tal Lotar potom svojih pisem v notranjem bližji in bližji, je potstai občutek . katerega je projila do njega, dan za dnem srlobji in iskre uejtei. Mogoče ra^iio radi čudnih odno«ajev, ki so jo spajali ž njim je postal on neko vrste idealna postava, li kateri jo je vedno bolj in bolj vleklo njeno mlado in (nepokvarjeno srce.
Čt* je sedaj ozrla nazaj v preteklost, so ji jt- zdelo, da je že kot otrok tfojila neko tajno uagnenje do Lotarja. katerega pa se ni "e zavedla. Njena plahost preti njim gotovo 111 izvirala iz občutka odpora. Žo takrat je bolestno občutila, če je tuje in brezbrižno zrJ preko iij«-. Ta bolestni občutek si je le povsem dru&ače razlagala. .Mislila je. tla velja ta občutek okoliščini, da je jemal vso ljubezen njegovih stanšev izključno le zase.
Scfaj pa je« vedela ter si včasih tudi priznala, da j«* imela včasih občutek kot da mu mora reči: — Imej me rad nekoliko iu ue zavidaj mi. če mi dajejo tvoji sla riši majhen prostorček v njih srcu. •Ta/, ^eiu veudar tako ubo;ra na ljubezni ter nimam nobenega človeka. ki bi mi pripadel!
Teli bes«'d pa ni nikdar izgovorila. Ponos iu plahost sta ji zapirala u>ta. kadar je zrla v njegov irdi. resni obraz, ki ni nikdar iz>gh-ial tako v resnk'i brezskrben iji vesel. O kakšni ljubezni med moškim in žensko pa ui imela takrat še nobenega pojma.
hi sf»da j '*.
Diana je pokrila obraz z rokama ter se strela. Xi si drznila t!ati odgovora na to vj»rasanje.
Z opei j*» čil al a besede, ki so jo tako bolestno dirnile. Alt ni bilo irot da je hotel s tfiu pokazati, da mora biti raztrgana vez. ki je sprf-jala oba? Ali ni bila že med vrstami izgovorjena želja: — Oprosti me. re5i me sebe!
Dvignila je glavo nenadno, ponosno kretnjo. Njena lina, rdeča n-ta. ki so se znala smehljati tako sladko in očarljivo, so se trpko in bolestno stisnila iu njene velike oči so zrle motno in kot ugaslo.
Stopila je k oknu ter se ozrla ven v noč brez zvezd. Pričelo je deževati in prvi znani k spomladi, veter, je butal ob okna ter gnal kapljice dežja proti šipam.
To jo je spominjalo na 0110 noč. ko je ležala bolna rn mrzlična tam v svoji postelji, v noči. ki je sledila njenemu.-poročnemu dnevu.
Njenemu poročnemu dnevu!
Z vzdihom je sklenila svoji roki nad križu jem okna ter naslonita nanj svoje čelo. In ena beseda je zvenela v njenih ušesih, resno ;n slovesno, en stavek, katerega so izgovorila usta duhovnika onega dne nad sklenjenima rokama nje in Lotarja in ki je imel takrat povsem drugačen pomen: — Dokler vaju ne looi zopet smrt!
Smrt ni prišla takrat, — za goiovo pričakovana smrt. Živela ie in Lotar ni bil, kot sla on in ona takrat domnevala, kmalu zopet 1 ros? one zvezi, katero jima je vsilila skrb za strica Hermana.
Vsilila?
—- Do, da. — on m mogel storiti drugače, kajti spomnila ga jo na njegovo otroško Ljubezen in na njegovo sinovsko dolžnost, da 111 mogel storiti drugače. Sedaj pa bo prišel ter .zahteval svojo prostost — in ona jra ue bo držala.
— Ou naj bo fprost! — jo rekla trdno in glasno predse in njon obraz je bil strog iu okamenen.
S tem okatncmolLm obrazom je sedla za pisalno mizo ter napisala tdgovor ua njegovo pimo.
Ljubi Lotar!
To naj torej postane tudi zadnjo pisano, katero pišem nate na iugo-zapad. Ja 1 *ciu se danes vrnila iz Berlina ter našla tvoje pi&mo.
O svojih berlinskih odnošajih ti ne morem več dt>sti po-r<K-n?i. Mi smo. kot trdno, hitele od ene zaba-ve k drugi ter sem komaj prišla do razmisleka. Jn skoro vsaki dan sem se sestala « dr. Aleksa ndrom I lenziu so m. česar sem se srčno veselila. On i * v resnici zelo ljub čjovek in vedno sem se zelo rada zabavala / njim. Seveda sva dosti govorila o tebi. Zagotovo ga bos videl v Dorneeku ali Bnelienan. kajti 011 bo krog Binkošti tukaj za ti kaj časa. Tudi njegov brat Hans, ki mi ne ugaja toliko kot pa on sam. Ta je odločna osebnost, kateri je treba doprinašati ;r<»rko zanimuuje. Na vsak način je jmanstvo ž njim za meno najbolj« do bič t-k tega zimskega bivanja v Berlinu.
Govorili nadalje o tem bivanju se ne izplača, ker bi te gotovo le dolgočasilo. Bila sem. kot vedno, zelo ljubo sprejeta od stru-a iu tete t^r našla oba sveža in zdrava. Drugače pa je v Dorneeku vse. pri starem. Xa poti sem opazila, tla drevesa že poganjajo, kar je gotovo posledica lepega, vremena. .Va vsak
način se torej pripravlja stari gozd. da te sprejme v polnem krasil listov. (*> boš sredi aprila odpotoval od tam. boš lahko srt-li maja že tukaj, kolikor si morem Izračunati.
Ja7. ti rada vrjamem, da imaš domotožje. Tudi tvoji sta-rtii štejejo že dneve, ko boš še proč. Tako dolgo si že. isostal. ..
Vse drugo — pa se lahko ust meno dogovoriva. In tudi rešitev vprašanja, katerega si se dotakni! na koncu svojega pisma. bo mogoče doseči hitro kot me<d dobrimi prijatelji, kaj ne? —
Tn sedaj še enkrat prisrčne pozdrave iz domovine ter na veselo svidenje!
Diana.
Globoko je vzdihnila. ko je bilo to pismo napisano. Potrebovala je dosti premagan ja same sebe in pismo je izpadlo hladnejše in bolj formalno kot pa njena zadnja pisma. To je bil tudi njen namen. Za vse na svetu ni hotela, da bi slutil, da ni niti hrepenela po ločitvi med njima, temveč se je nasprotno bala kot stvari, ki ji bo povzročila bole«!.	\
Na noben način pa ni niti slutila, kakšen utis je napravilo to pi* smo na Lotarja.	B i,
Ko je po tednih^držal v svojih rokah to pismo Diane ter čital, j« legel kot težak pritisk na njeg-ovo dušo, čeprav si ni mogel pojasniti zakaj.
Gotovo je čital med vrst a mi marsikaj, kar ga je vznemirilo iu sieer ga je mamilo ravno to. s čemur mu je hotela napraviti Diana waelje, — njene gorke besede o njegovem prijatelju Aleksandru Iienzhtifu.	^ . 8	-M
Že ko mtr je Diana pred tedni sporočila iz Berlina pozdrave Aleksandra Henausa, se j« vzbudilo v njem nekajL kar ga ai od ta-krat naprej več izpuvtD^Diana, je pisala^e v <nv«m pismu dosti !jti-
krivim roparskega umora, bil pa' je obsojen samo na 10 lot ječe. ker j so porotniki zanikali dodatno ■ vprašanje, da-li je iuiel <hJ svoje-j ga dejanja dobiček, d očim jso pri; Matzu tudi potrdili soglasno do-j datno vprašanje radi poneverbe. Ana Gotzova je bila oproščena.
Proeea je vzbudil v dunajski javnosti ogromno zanimanje in je bila sodna dvorana vse dni nabito polna
Obsodbo je Jaroš mirno sprejel, dočim se je Matz onesvestil.
Pred kratkim se je pričel pred^
•	dunajsko poroto senzacijonalen ! proces. Na zatožni klopi sta sedela J.stric iu nečak, oba obtožena ropar-] [skega umora. Zločin, ki sta ga iz-j vršila, je eden najbestijaluejših. j
j kar jih bleži kriminalna kronika' .Dunaja v povojnem času. Gnusen ni samo po svojih materijalnih in! seksualnih motivih, marveč tudi j po načinu izvedbe. Na zatožni klo-, p*t sta sedela Mariborčan Herman Jaroš in njegov stric Gottfried! .M at of. Oba sta se zagovarjala radi ,
1	4
roparskega umora Ane Matzove,' lastnice male slaščičarne ua Duna-1 ju. Gottfried Matz je bil njen mož. Herman Jaroš pa njen nečak. Tretji v tej družbi je bila Matzova ljubica Ana Gotzova.
I
I O dočinu „]e bilo poročano: — Matz. ki je imel ljubavno razmer-! je z Gotzovo, se je hotel Lznebiti: svoje žeue in zahotelo se mu je tu- J di njenega denarja. Zato je nago^ voril .svojega malopridnega neča-j ka Jarosa, naj mu pomaga ženo j spraviti s sveta. Obljubil mu je, j za to 10,000 šilingov nagrade. In j Jaroža je omamil denar-mamon.f S stricem sta zasnovala peklenski na-črt. kako se iznebita žene oziro-
Ima tete in načrt sta tudi izvedla.
Neke nedelje popoldne se je pojavil Matz v slaščičarni svoje tete. ki je bila precej začudena, ko ga I je zagledala Hotela ga je nekaj vprašati, v tem hipu pa je planil J Jaroi na njo. Na pomoč mu je priskočil tudi Matz, ki je stal za njima. Pograbila sta nesrečno ženo in J jo treščila z glavo ob steno. Imela 'je še toliko moči, da je klicala na pomoč, nato jo je pa pograbil mož za noge in za roke, Janoš ji je za- j drgnil zanjko okrog vratu in jo pričel daviti. Žena je obupno prosila. naj jo pustita živo. Matz je pa cinično odgovoril "Sedaj ne pa-maga nič. Če jo pustiva, naju naznani in potem sva izgubljena*. Nato jo je sam daviL Bestijalna zločinca sta hotela nato svojo žrtev obesiti, da bi fingirala samomor, toda usoda jima je prekrižala račune. V tistem kipu je namreč stopila v lokal neka ženska in začela klicati policijo. Čim jo je Jaroš o-pazil, je pustil svojo žrtev in pobegnil iz lokala. Matz se pa skril pod mizo.
J Pri*azpra.vi, ki je nudila žalostno sliko moralne (pokvarjenosti zločinske trojice, je Jaroš priznal svoj j zločin, dočim je Matzova ljubica Ana Gdtz priznala, da je vedela,} j da kani Matz svojo ženo umoriti, j ni ga pa nagovarjala k temu in tu-jdi ni mislila, da misli Matz resno. } lit do&im sta prva dva koHkor to-jliko skesana priznala svojo krivdo, je ostal Matz. zakrknjen. Valil je 1 krivdo na svojega nečaka in na svojo ljubico, kopičil je laž za laž-
•	jo, aamo da bi se izmazal. Dejal je 1 tudi, da jo božjasten in da za svo-Ije dejanje ne more odgovarjati.
Dogodilo se je celo, da je med raz-I pravo blatil svojo žrtev, svojo po-. kojno ženo in ga je moral pred-■ sodnik radi tega opominjati Izka-(zal se je kot brezvesten in do I t skrajnosti ciničen zločinec. l! Razprava je trajala tri dni, po-1 tem pa je bila razglašena obsodba. , Gottfried Matz je bil spoznan kri-! vim raparskega umora z 11:1 glasu in je bfl obsojen na dosmrtno jeSo. Todi JaroS je bil spoznan
▼ega in dobrega o Aleksandra Henziusu, seseda v stremljenju, da razveseli Lotarja. Tudi ji je bil ta mladi mož v resnici zelo simpatičen. mogoče največ raditega. ker je bil prijatelj Lotarja. Tej simpatiji pa je dajala izraza tako ustrajuo, da je vzbudila v Lotar ju občutek, katerega bi se lahko označilo kot ljubosumnost. In ta ljubosumnost je dobila sedaj nove hrane potom tega, kar je pisala Diana v svojem zadnjem pismu o Aleksandru Hcnziusu. Takih besed ni še nikdar poprej pisala o-kakem drugem moškem.
Lotar si je samemu sebi energično odrekal vsako upravičenost do ljubosumnosti — a vse to na nič pomagalo. Skušal . i -e tudi logično pojasniti, da sploh ue more biti ljubosumen, ker vendar 11c ljubi Diane. Povsem naravnost si je izjavil, da je povsem nemogoče, j ca bi mogel ljubiti Diano. Gotovo, on jo je občudoval radi njenih jplcmcpitih latuosti in veselila ga je. da mu prišla v svojih pismih ta-.ko kot sestra nasproti. Kot žena pa ona ni še prišla zanj vpoštev. beveda. on je napregel svojo domišljijo po oni notici v listu ter si tapravil sliko Diane kot bi anu pač ugajala, ki pa gotovo ni odgovarjala resnici. Ker je pridobila -potom njenih pisem na važnosti njena duša, si je skušal ustvariti o njej zunanjo sliko, ki bi odgovarjala njenemu notranjemu jedra. To pa je bila pač le slika sanj in nič drugega.
(Dalje prihodnjič.)