Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga.
V. b. b.
17*1
S LOVE n S KIP
'■ I /
r
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, V SREDO, 9. V. 1951
Po prvem merjenju sil
Kakor je bilo že v naprej vidno, nedeljske volitve niso prinesle odločitve, kdo bo bodoči zvezni prezident. Nobeden izmed šestih kandidatov ni dosegel po zakonu predpisane absolutne večine. Zato bo potrebna pondvna volitev, na kateri bodo volivci izbirali samo »e med onima dvema kandidatoma oziroma votivnima skupinama, ki sta tokrat dosegli največ glasov.
Kljub temu pa je tudi izid nedeljskih volitev zanimiv in poučijiv. Volivna oblast si-oer še ni objavila dokončnih številk, vseeno pa je že popolnoma jasno, da smo pravilno presodili položaj, ko smo ugotovili, da bo pri teh volitvah prišlo do izraza predvsem merjenje sil med demokratičnimi, miroljubnimi m po napredku stremečimi delovnimi množicami, katerih predstavnik je Komer, in med GleiBnerjem kot predstavnikom privilegirane avstrijske gospode, ki samo z varljivimi gesli še uspeva predvsem pred kmečkimi in malomeščanskimi množicami prikrivati svoj protidemokratični, reakcionarni in protiljudski značaj.
Zato je bilo samo po sebi razumljivo, da to se predstavniki slovenskega ljudstva na zasedanju Pokrajinskega odbora Demokratične fronte že takoj po razpisu volitev odločili, da koroški Slovenci v tem merjenju sil ne moremo stati pasivno in izolirano ob strani temveč da je naša dolžnost, da po svojih močeh podpremo Kornerja kot kandidata demokratičnih delovnih množic in kot človeka, ki ne pozna nacionalnega šovinizma in mu je razplamtevanje sovraštva med narodi odvratno.
Doslej objavljeni rezultati nedeljskih volitev govore o političn' zrelosti slovenskega ljudstva na Koroškem, saj si je v pretežni večini osvojilo dosledno stališče Demokratične fronte. S tem je naše ljudstvo očitno izrazilo, da noče biti niti rešilni rezervoar vedno bolj razpadajoče OVP, ki s svojo šovinistično politiko samo krepi pozicije neofašistov, ki se zbirajo v VdU, niti ne drobiž za račune najetih agentov kominformske pete kolone, ki so si zaman prizadevali, da bi z hinavskimi
Sklepi Evropskega sveta
Na seji evropskega sveta so sprejeli sledeče sklepe v zvezi z revizijo statuta in z delovanjem Evropskega sveta: 1. skupščina bo lahko razpravljala o vprašanjih obrambe s politične strani; 2. skupščina bo lahko dala svoje mnenje o vseh pobudah evropskega značaja, ki jih bodo vlade držav članic sprejele; S. združitev vprašanja, ki se nanaša na pre-obljudenost nekaterih evropskih držav, z vprašanjem političnih beguncev.
Minister neke severnoevropske države je predlagal, naj bi Zahod pokazal Sovjetski zvezi in njenim satelitom da Zahod želi mir. Nekateri ministri so zahtevali, naj se ta predli g skrbno prouči. Italijanski minister Sforza pa je omenil, da je ta predlog v glavnem podoben njegovemu predlogu, ki ga je stavil nekemu ministru atlantske zveze, in je priporočal, naj se predlog naglo prouči in naglo reši. Pridružila sta se mu Adenauer in francoski zunanji minister Schuman. Drugi ministri pa so predlagali, naj se načrt skrbno prouči.
Qlede predloga za spremembo statuta v zvezi s posvetovalno funkcijo skupščine je britanski predstavnik zahteval, naj se to vprašanje še bolj temeljito prouči, in je izjavil, da bo glasoval proti tozadevnemu predlogu. Sklenili so tudi, naj posvetovalna skupščina povabi kanadske in ameriške opazovalce na seje skupščine in na seje komisije za splošna vprašanja.
gesli o slovanstva in opoziciji šarili po naših vaseh. Absolutna večina za Kornerja v 30 občinah strnjenega slovenskega ozemlja je najkrepkejši dokaz, da se koroški Slovenci kot politični faktor zavedajo, da je njihova usoda tesno povezana z usodo demokracije, miru in napredka na Koroškem in v Avstriji. S svojo opredelitvijo za kandidata delovnih množic so dokazali, da vidijo v krepitvi in podpori avstrijskim demokratičnim silam zanesljivo oporo za svojo lastno borbo proti reakcionarnim poskusom netenja narodnostne mržnje, s katerimi bi sovražniki ne samo slovenskih temveč tudi avstrijskih delovnih ljudi radi preprečili zbližanje in dobro sosedstvo med obema narodoma na Koroškem, ki bo toliko bolj trdno kolikor bo grajeno na temeljih enakopravnosti in medsebojne podpore v borbi za demokratične pravice.
Volitve v
Tudi v bodoče bodo koroški Slovenci znali ubrati pravo pot. Za drugo, odločilno volitev zveznega prezidenta še niso določeni pogoji niti čas. Demokratična fronta pa bo tudi tokrat pravočasno na posvetovanju svojih predstavnikov iz vseh naših krajev iskala in našla tako stališče, ki bo v korist demokraciji in s tem v korist tudi našemu ljudstvu. Eno pa je že danes gotovo: to namreč, da se koroški Slovenci tudi v dokončni izbiri med dvema kandidatoma ne bomo nikdar opredelili za GleiBnerja, ki se je na svoji propagandni vožnji po Koroškem objemal in prisrčno rokoval z ljudmi kakoršen je bivši SS-Sturmbannfiihrer in Maier Kaibitschev namestnik Karl Fritz, proti kateremu je celovško sodišče iz nerazumljivih razlogov predčasno ustavilo proces po zakonu o vojnih zločincih.
številkah
PRED ŠESTIMI LETI
SO ZAVEZNIKI IZBOJEVALI VELIČASTNO ZMAGO NAD FAŠIZMOM, H KATERI SMO TUDI KOROŠKI SLOVENCI PRISPEVALI SVOJ DELEŽ.
ŠTEV. 32 (401)
Zamejskim Slovencem
O poročilu, ki ga je podal na Kongresu Osvobodilne fronte slovenskega naroda njen tajnik Miha Marinko, srno v kratkem ž« poročali. Danes objavljamo izvleček iz njegovega govora, ko je govoril o zamejskih Slovencih in med drugim dejal:
Kakor na vseh drugih področjih, tako je tudi k poslabšanju usode naših bratov veliko pripomogla sama kramarska politika kremeljskih gospodarjev in njihovih satelitov. Prejšnjemu nerazumevanju zahodnih sil za rešitev naših narodnostnih pravic, se je pridružila še histerična gonja kominformistov. Ta gonja se je oprla na šovinistične, protifašistične iredentistične strasti in povzročila na Tržaškem globok razcep.
Isto se je zgodilo po zaslugi istih kominformistov na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Naša narodna manjšina na tej strani bije hud boj za očuvanje svojih elementarnih narodnostnih in demokratičnih pravic.
Tudi pri koroških Slovencih se postavlja v ospredje trd boj za manjšinske pravice. Te se bodo spoštovale le v toliko, v kolikor bodo koroški SIvvenci znali ustvariti svojo enotnost in utrditi svoje politične, gospodarske in. kulturne organizacije.
Prvi maj v Španiji
Barcelona. — 1. maja je v Barceloni stavkalo 12.000 delavcev. Menijo, da so barcelonski delavci na ta način proslavili I. maj, čeprav je v Španiji prepovedana proslava 1. maja. Po ulicah mesta so križale močne policijske sile. V Mataru, industrijskem mestu, ki je od Barcelone oddaljen 32 km, ni prišlo 1. maja na delo 3.000 delavcev, v Manresi je prišlo 4.000 delavcev na delo šele potem, ko so jim obljubili, da bodo ugodili njihovim zahtevam, ki jih imajo glede na vedno večje naraščanje cen.
Nova socialistična stranka v Italiji
Rim. — Po združitvi socialističnih strank Italije sta se vodstvi obeh strank — Socialistične stranke italijanskih delavcev in Socialistične stranke enotnosti, konstruirali v enotno vodstvo. Kakor poroča agencija France Presse, je bil izvoljen izvršni odbor 12 članov, v katerem sta Giuseppe Saragat in Giuseppe Romita kot politična tajnika socialistične stranke. Znamenje nove stranke predstavlja sonce, ki vzhaja, kar pomeni socializem.
Kominformske metode
Pariz. — Skupina razbijačev članov Komunistične partije Francije s partijskim voditeljem Garonneon na čelu je napadla z železnimi palicami in gumijevkami skupino naprednih francoskih mladince ki so lepili lepake v Toulouseu, v katerih se poziva prebivalstvo k javni razpravi o Jugoslaviji. Pri tem napadu je bilo ranjenih več mladincev. Ta skupina naprednih mladincev je sodelovala pri graditvi študentovskega naselja v Zagrebu.
Najdbe v Perziji
Philadelphia. — Kakor poroča agencija France Presse, so v severni Perziji našli človeške kosti, za katere so na radioaktivni način ugotovili, da so stara 8.000 let. Našli so tudi poljedeljsko orodje, ki ga je uporabljal človek pred več kakor 6.000 leti. To odkritje je objavil prof. Carleton, direktor etnološkega oddelka muzeja v Philadelphiji, ki že 23 let preiskuje ozemlje v Perziji.
Washington. — Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da cenijo izgube severnokorejskih in kitajskih čet v prvem tednu sedanje ofenzive na 50.000 vojakov. Ta ocena se nanaša na razdobje od 22. do 29. aprila.
Pri volitvah zveznega prezidenta, ki so bile zadnjo nedeljo po vsej Avstriji, je bilo po dosedanjih podatkih glavne volivne komisije oddano skupno 4,370.755 glasov; od teh je bilo neveljavnih 72.179 glasov. Ker je izid volitev pokazal, da nobeden izmed šestih kandidatov ni dobil potrebne absolutne večine, to se pravi 2, 149.289 glasov, so potrebne ponovne volitve, na katerih bosta nastopila samo še kandidata, ki sta zdaj dobila največ glasov — kandidata SPO in OVP.
Ker dokončnega izida volitev ob zaključku uredništva še nismo imeli na razpolago, objavljamo tukaj naslednje delne izide:
	Breitner	Fiala	GleiBner	Hainisch	Komer	Ude
Skupne	662.559	220.012	1,725.695	2.131	1,682.768	5.411
	Posamezne		zvezne	deželo		
	Breitner	Fiala	GleiBner	Hainisch	Komer	Ude
Dunaj	127.912	89.735	354.558		595.153	
Nižja Avstrija	54.061	51.098	446.281		335.440	
Gornja Avstrija	118.951	20.344	283.266		193.379	
Štajerska	140.626	30.924	251.420		235.801	
Solnograška	67.849	5.311	64.849		48.424	
Predarlska	26.528	2.577	52.950		21.271	
Gradiščanska	8.308	4.971	80.390		70.674	
Tirolska	36.594	4.385	115.802		53.537	
Koroška	62.542	10.667	76.179	97	109.089	68
		Koroški okraji				
	Breitner	Fiala	GleiBner	Hainisch	Komer	Ude
Okraj Šmohor	2.594	87	5.066	—	3.698	5
Okraj Beljak	8.433	2.257	8.222	8	16.878	4
Okraj Celovec	8.124	1.400	11.075	16	17.070	12
Okraj Velikovec	2.995	370	7.356	11	9.475	10
Okraj Wolfsberg	5.255	464	9.465	17	11.864	9
Okraj št. Vid ob Gl. 8.752		1.690	8.886	4	14.521	5
Okraj Špital	9.923	1.190	12.098	13	12.687	9
	V posameznih občinah					
	Breitner	Fiala	GleiBner	Hainisch	Korner	Ude
Celovec	11.681	1.693	9.832		14.836	
Beljak	4.785	1.516	4.179		8.067	
Zrelec	155	38	287		483	
Grabštanj	178	17	355		533	
Trdnja ves	52	3	117		222	
Hodiše	76	17	210		364	
Kotmara ves	115	38	273		501	
Bllčovs	23	2	163		241	
Zihpolje	66	6	309		190	
Otok	208	9	225		248	
Medgorje	34	19	158		294	
Zgornja VeSca	54	2	58		138	
Otmanje	117	4	111		161	
Pokrče	153	6	268		405	
Radiše	26	—	117		121	
St. Tomaž	156	4	302		348	
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ponovna oborožitev Nemčije pomeni nevarnost za ohranitev miru
Zgodovina Nemčije je polna imperialističnih vojn, ki jih je vodila proti sosednim državam in je bila vse do konca druge svetovne vojne izrazito napadalna država. Tipičen predstavnik nemških militarističnih tečen} je bil Hitler, ki je zanetil zadnjo svetovno vojno.
Ker bi nedvomno miroljubna in demokratična Nemčija predstavljala pomemben čini-telj miru v Evropi, so se zavezniki na krimski in pozneje na potsdamski konferenci sporazumeli o potrebi enotne in demokratične Nemčije. Razvoj povojne Nemčije pa gre v nasprotno smer.
Po sporazumu v Potsdamu je bila Nemčija razdeljena na štiri okupacijske cone. Preko medzavezniškega sveta v Berlinu so zavezniki nekaj časa sodelovali med seboj in koordinirali svojo politiko do Nemčije. Odnosi med zahodnimi okupacijskimi silami in sovjetsko vojaško upravo pa so se po sovjetski blokadi Zahodnega Berlina zelo zaostrili in sta bili uradno ustanovljeni dve nemški državi, ena, ki nosi naziv Nemška zvezna republika s sedežem v Bonn in druga Nemška demokratična republika pod Sovjeti. Prva ima 47 milijonov prebivalcev, druga pa 18 milijonov.
Ideja o združitvi obeh nemških republik je danes v Nemčiji precej žjva. Vzhodnonemška lutkovna vlada hoče imeti iz svojih propagandnih razlogov ves čas iniciativo v svojih rokah. Predsednik vzhodnonemške vlade Dtto Grotevvohl je že večkrat javno predlagal bonn-ski vladi združitev obeh Nemčij na osnovi tako imenovane paritete, to je, da bi imeli v novem enemškem parlamentu obe Nemčiji enako število poslancev. Seveda zahodno-nemška zvezna vlada na ta predlog ni pristala iz preprostega razloga, ker ne more dovoliti, da bi njeno državo, ki ima 47 milijonov prebivalcev, zastopalo v parlamentu enako število poslancev kakor vzhodnonemško republiko, ki ima komaj 18 milijonov prebivalcev.
Ce upoštevamo, da vzhodnonemška vlada vztraja pri prvotnih predlogih za združitev Nemčije ,in da so ti za zahodnonemško vlado nesprejemljivi, potem ni pričakovati, da bo tr vprašanje rešeno v bližnji bodočnosti.
Sovjeti imajo v Vzhodni Nemčiji 30 svojih divizij. Poleg tega pa so sovjetske oblasti oborožile in izurile okoli 200.000 članov „ljud-ske policije". Nekateri menijo, da se bo to število letos zvišalo na 300.000. Sovjetske okupacijske oblasti tudi sistematsko oživljajo nemškega vojaškega duha in tudi snubijo bivše nacistične generale.
V zahodnonemški zvezni republiki jc koncentriran skoraj ves nemški industrijski potencial. Industrijska proizvodnja je kljub velikemu vojnemu opustošenju v glavnem 'e dosegla predvojno raven.
Nedvomno predstavlja oborožitev Vzhodne Nemčije veliko nevarnost za zahodnonemško zvezno republiko. Zato si zapadne velesile že dalj časa prizadevajo, da bi oborožile 200.000 zahodnonemških vojakov, kar bi predstavljalo nekakšno protiutež enotam ljudske policije in sovjetske vojske v Vzhodni Nemčiji.
Največji nasprotnik ponovne nemške oborožitve je bila še do nedavnega Francija, ki je v zadnjih 100 letih že dvakrat na lastni koži občutila nemško napadalnost. No, končno pa je tudi Francija popustila in pristala na nem»ko udeležbo pri obrambi zahodnega
tako ustvarila današnji napeti položaj v svetu.
Čeprav je Adenauerjeva vlada načelno privolila v sodelovanje nemških enot v severnoatlantski vojski, pa nemško ljudstvo noče nove vojne. Preveč so še žjVe bridke izkušnje obeh zadnjih svetovnih vojn, ki so povzročile Nemcem toliko gorja.
Schumacherjeva .socialdemokratska stranka je na primer odločno proti ponovni ustanovitvi nemške vojske in zastopa mnenje, naj zavezniki s povečanjem svojih čet v Nemčiji sami poskrbijo za varnost te dežele.
Kljub temu, da je nemško ljudstvo odločno proti novi vojni, pa je sovraštvo do Rusov pri
nemškem ljudstvu globoko zakoreninjeno. To sovraštvo so si Sovjeti nakopali že pred drugo
svetovno vojno, poglobili pa so ga v povojnih letih, ko so dobesedno izropali docela vso industrijo v Vzhodni Nemčiji.
V zahodnih krogih v zvezi s tem menijo, da bi Nemci v primeru sovjetskega napada brez pomišljanja zgrabili za orožje in se borili na strani zahodnih zaveznikov.
Nedvomno predstavlja ponovna oborožitev Nemčije veliko nevarnost za ohranitev miru v Evropi. Kaj lahko se zgodi, da uporabijo sovjetski napadalci Nemčijo za preizkusni kamen svoje vojaške moči v Evropi.
Oslo. — Norveški kralj Haakon VII. je sprejel v slovesni avdienci pooblaščenega ministra FLRJ na Norveškem Ljubo Iliča, ki mu je izročil svoje poverilnice.
Ottawa. — Predsednik kanadske vlade Saint Laurent je sporočil, da je bil med Kanado in Združenimi državami Amerike sklenjen sporazum o vojaških oporiščih ZDA na Novi Fundlandiji in da je Amerika ugodila zahtevi Kanade glede pravne oblasti na teh oporiščih.
Nova Fundlandija je bila do 1. 1949 britanski dominion. Med drugo svetovno vojno so imele ZDA na njej svoja vojaška oporišča in so uvedle tudi ameriško pravno oblast.
Volitve v številkah
(Nadaljevanje s 1. strani)
Breitner		Fiaja	Gleifiner	Hainisch	Komer
Škofiče	J 72	47	149	410
Dholica	177	31	226	539
Vetrinj	284	56	401	918
Bistrica v Rožu	72	83	246	640
Borovlje	454	296	838	1.806
Smarjeta v Rožu	19	16	261	273
Medborovnica	59	22	163	322
Svetna ves	46	40	106	246
Slovenji Plajberk	29	13	103	185
Sele	5	3	75	345
Podklošter	484	261	613	1.801
Smcrče	373	52	324	477
Bistrica na Zilji	58	1	160	124
Bekštanj	411	97	779	1.490
Straja ves	105	8	182	301
Marija na Zilji	113	87	308	611
Vernberk	306	49	349	727
Loga ves	205	71	212	528
Kostanje	136	7	94	294
Ledenice	92	10	227	341
Lipa nad Vrbo	167	28	152	370
Rožek	71	—	126	167
St. Jakob v Rožu	304	220	474	1.057
Vrba	638	33	449	408
Velikovec	579	28	649	720
Pliberk	154	7	278	222
Bistrica nad Pliberkom 95		22	264	551
Libeliče	80	1	213	196
Libuče	111	6	192	306
Blato	55	3	310	293
Žvabek	4	—	84	100
Dobrla ves	145	55	839	1.208
Galicija	138	4	249	386
Globasnica	126	9	245	235
Skocijan	172	20	585	657
Zitara ves	29	4	343	610
Železna Kapla	37	28	252	511
Bela	39	74	320	814
Djekše	102	2	299	272
Grebinj	258	27	644	464
Vovbre	125	26	354	290
Pustrica	222	8	f 97	164
Ruda	110	6	235	404
St. Peter na Vašinjah	70	13	237	372
Tinje	84	6	129	115
Važenberk	260	26	438	585
Brdo	67	_	356	360
Goriče	24	8	140	155
Steben v Zilji	174	10	365	373
Blaže	53	—	176	80
Hongkong. — Kakor poroča pekinški radio, ja vlada LR Kitajske izdala ukaz, s katerim je rekvirirano celotno premoženje britansko-azijske petrolejske družbe na kitajskem ozemlju.
New York. — V Mehiki se bo 28. maja začelo četrto zasedanje Ekonomske komisije OZN za Latinsko Ameriko. Poglavitno vprašanje, ki ga bodo obravnavali, bo vpliv, ki ga ima program oborožitve na gospodarsko življenje v državah Latinske Amerike.
Budimpešta. — Predsedniški svet Madžarske je odstavil ministra Sandora Zolda, po predlogu istega sveta pa je bil imenovan na njegovo mesto Arpad Hazi, član komiteja partije madžarskih delovnih ljudi. MTI ne pove, zakaj je bil Sandor Zold odstavljen.
Djakarta. - Indonezijski finančni minister dr. VVibison je izjavil, da bo indonezijska vlada nacionalizirala holandsko .Javansko banko". Smoter tega ukrepa je, da se zagotovi nadzorstvo finančnega ministrstva nad poslovanjem banke.
New York. — Strokovni časopis ,,Oil Journal" pravi, da je svetovna proizvodnja surove nafte dosegla v letošnjem februarju rekordno višino. Povprečno so pridobili približno 1,626.000 ton na dan.
Starssburg. — Agencija France Prcsse poroča, da je Svet ministrov evropske skupščine sklenil povabiti Zahodno Nemčijo, da sodeluje pri delu Evropskega sveta kot polnopravni član. Do sedaj je Zahodna Nemčija sodelovala pri delu skupščine kot premagana država.
Beograd. — Od 24. aprila do 2. maja je bil v Beogradu kot gost Zveze židovskih občin v FLRJ gospod dr. Joel Rosenberger, predsednik Združenja jugoslovanskih izseljencev v Izraelu in č]an izvršnega odbora društva za razvijanje prijateljskih stikov med Izraelom in Jugoslavijo iz Tel Aviva.
Pariz. — Ravnatelj ameriškega urada za obrambno mobilizacijo, Charles Wilson, je imel v Parizu tiskovno konferenco, na kateri j« dejal, da nameravajo ZDA ..uporabiti del svojih surovin za krepitev svojih zaveznikov". Wilson je sporočil, da obsegajo sedanje dobave orožja Evropi 750 letal, 3.500 tankov in oklepnih vozil, 100 ladij, 3.000 topov večjega kalibra in veliko množino orožja in municije.
New Delhi. — Indijska policija je streljala V ..sprevod lačnih" v Zahodni Bengaliji in pri tem ubila tri osebe, 23 pa ranila. Udeleženci sprevoda so zahtevali, da naj vlada racionira vse življenjske potrebščin«.
Odpor španskega ljudstva narašča
sveta.
Pospešne priprave za vključitev nemških čet v atlantski obrambni sistem, ki so samo posledica oborožitve Vzhodne Nemčije, so povzročile v Moskvi veliko zaskrbljenost.
Sovjeti so storili vse, da bi vnesli med zahodne države razdor v tem vprašanju in tako preprečili ali vsaj zavlekli oborožitev Zahodne Nemčije. Tudi sovjetska želja, da pride do konference štirih zunanjih ministrov, je preračunana zgolj na to, da bi se s pogajanji zavlekli oziroma odložili vsi zahodni načrti v pogledu ponovne nemške oborožitve.
Sovjetski predstavnik na pariški konferenci namestnikov zunanjih ministrov Gromiko že ves čas vztrajno zahteva, naj bi zunanji ministri kot prvo točko dnevnega reda konference obravnavali vprašanje demilitarizacije in demokratizacije Zahodne Nemčije. Seveda pa Gromiko noče ničesar slišati o tem, da je Sovjetska zveza prva oborožila Vzhodno Nemčijo in druge informbirojevske države in
Februarski in marčni dogodki v Barceloni, ki so »prožili odmeve po vsej Španiji, so povzročili val panike v frankistični vladi in med vodilnimi ljudmi režima.
Cela vrsta sej Francove vlade, na katerih so razpravljali o gospodarskem položaju in iskali zdravila zanj, ni dala nobenega rezultata. Bila je sestavljena posebna vladna komisija, ki naj predloži Francu ukrepe, ki naj rešijo položaj.
Medtem pa vladna komisija, ki jo sestavljajo ministri za industrijo, za delo, za javna dela in za poljedelstvo zapravlja čas. Ob istem času v Španiji ljudje, ki jim je Barce-| Iona še bolj utrdila vero v njihove možnosti in v njihovo silo. nadaljujejo z odporom proti režimu.
Protest študentov iz Granade ki so stav-
kali v znak solidarnosti z Barcelono kljub spopadom s policijo, aretacijami in represalijami, je sledila stavka madridskih študentov. Začela se je na filozofski fakulteti, toda vsi študenti so protestirali proti terorističnim ukrepom, ki so jih oblasti začele izvajata proti njihovim tovarišem. Danes morajo študentje, ki jih frankistični tisk zmerja s potepuhi in poraziti, trpeti prisilne ukrepe, ki jih pa samo podžigajo k odporu.
V Granadi so jim vzeli le-to, univerza je blokirana in študentje — kot tudi v Barceloni in Madridu — morajo pokazati svoje izkaznice, če hočejo stopiti v razred. Vse to študentom samo najbolje dokazuje potrebo po povezavi med njimi in delavci v borbi proti režimu.
Nič manj kot študenti izražajo svoje neza-
dovoljstvo delavci v vseh pokrajinah, vsak dan: stavke kot v Azcoitiji, manifestacije kot v Valenciji in v Guipuzcoi, podtalno delovanje v vsej Španiji.
Španija je polna nemira. Govorice krožijo na veliko. Vse se nanašajo na stavke, na borbo, na delovanje proti režimu. Frankistični tisk je prisiljen, da se resno peča * borbo proti ..upornikom". Položaj je napet, eksploziven.
Najboljši dokaz, da se za frankistični režim stvari obračajo slabo: krivci bi radi odvrnili krivdo od sebe in jo 'skušajo medsebojno naprtiti drug drugemu.
Brezplodno delo! Slavni „U. H. P." (španske kratice za ..Združite se, bratje proletarci!") iz letr. 1934 se je spet začel pojavljati po oviedskih ulicah ...
mmMam
9.	maj, sreda: Gregor
10.	maj, četrtek: Antonin
11.	maj, petek: Frančišek.
SPOMINSKI DNEVI
#• 5. 1945 — Koroški partizanski odred vkorakal v Celovec. — 1945 — Osvobojena Ljubljana.
10.	5. 1878 — Rojen Ivan Cankar, veliki slo-
venski pisatelj. Umrl 11. decembra 1918. — 1940 — Nemčija napadla Belgijo in Nizozemsko.
11.	I. 1944 — Začetek zavezniške ofenzive v
Italiji.
DOB
V Zadjakovo hišo v Dobu se je naselila žalost. Umrla je mati Marija Opetnik. Kljub temu, da je bila že 79 let stara, je odšla prekmalu k kroga svojih dragih. Kajti mati je samo ena in če je še tako stara je ločitev za vedno bolestna in težka. Zadjakova mati je rodila 7 otrok. Dva izmed njih je pobralo nacistično nasilje. Svoje otroke je kot mati, prva učiteljica in vzgojiteljica, vzgojila tako, da so vsi vredni sinovi naroda, iz katerega so izšli in so si s svojo spretnostjo in pridnostjo ustvarili tudi eksistence. Dva sinova, Gregor in Bl*ž, sta priznana obrtnika v Pliberku, Gregor čevljar, Blaž pa krojač, ki sta lahko ponosna na uspehe svojega dela in truda in na zdravi, sveži in nadebudni naraščaj.
Ob udeležbi sorodnikov in številnih žalnih gostov iz vse okolice so rajno Zadjakovo mater v sredo, dne 2. maja t. 1., spremili na njeni zadnji poti na pokopališče v žvabeku, kjer so jo položili k trajnemu počitku. Zadjakova mati naj si odpočije od svojega truda-polnega dela, preostalim sorodnikom, možu, ki ima tudi ž* 81 let in otrokom, pa naše odkritosrčno sožalje!
CELOVEC
Dotrpela je 80 letna Marija Markove, ki je dne 7. maja t. 1. umrla v Celovcu, Veli-kovška cesta štev. 104. Rajna Marija je zadnja leta zelo trpela in že dve leti ni mogla na nogr Leta 1920 je emigrirala v Ljubljano, kjer je živela do smrti svojega moža. Po moževi smrti pa se je vrnila spet na Koroško. Vse življenje se je zavedala svoje pripadnosti k slovenskemu narodu. Naj si odpočije v miru od truda polnega življenja, preostali hčeri pa sožalje. —
Pred nekaj dnevi je 20 zapadnonemških novinarjev, zastopnikov važnejših nemških listov obiskalo Koroško. V tridnevni vožnji so prepotovali Koroško preko Malnitza, Mill-statta, Radentheina, Beljaka, Vrbe, Borovelj, Celovca, Friesacha na štajersko mejo. Zastopniki nemškega tiska so prispeli iz Berlina, Bo'' uma, Diisseldorfa, Frankfurta, Freiburga, Hamburga, Kolna, Miinchena in Stuttgarta. N* njihovi poti je novinarje pozdravil deželni glavar Wedenig, namestnik celovškega župana Katzian in beljaški župan Petschnik. —
Čevljarji so imeli v Celovcu protestno zborovanje na katerem so zahtevali, da jim nakažejo usnje za popravila in ustanovijo fond za izravnavo.
HODIŠE
Slovensko prosvetno društvo ,.Zvezda" v Hodišah je priredilo v četrtek, dne 3. maja t 1. kulturno prireditev. Obširna Briicklerje-va dvorana je bila nabito polna udeležencev iz bližnje in dalnje okolice. Na prireditev so prišli ljudje brez razlike prepričanja in je bil ta popoldne primer prijetnega sožitja obeh narodnosti na Koroškem.
Posamezne točke pestrega sporeda j« občinstvo nagradilo z navdušenim aplavzom. Pod vodstvom Pavliča Foltija so nastopili ho-diški pevci in tamburaši in še domači pevski zbor ter so podali vrsto lepih naših instrumentalnih komadov in naših lep" pesmi, ki so segali iz src v srca. Med tem je moški zbor, kot gost na prireditvi, zapel dve pe-
Vabilo
Vabimo v»e matere na
MATRINSKI DAN
ki bo na binkoštno nedeljo, dne 18. majnika 1951 popoldne po blagoslovu pri Miklavžu v Bilčovsu
Priredili vam bomo za vaš dan nekaj veselja. Vabljeni tudi vsi drugil
Slovensko prosvetno društvo
..Bilka'* v Bilčovsu
srni v nemškem jeziku, ki so jim navzoči enako ploskali in s tem pokazali, Ja ne poznajo šovinizma in narodne rnržnje in pokazalo m |«, da so naše kulturne prireditve izborno sredstvo za poglobitev medsebojnega razumevanja in odstranitev predsodkov, ki tako kvarijo .mr na na*i vasi.
Igro, igrali so veseloigro „Trije tički", so odigrali odlično, tako da so vse šaljive scene v dejanjih prišle popolnoma do veljave, da so se gledalci prisrčno nasmejali in zares dobro zabavali. Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ je posredovala številnemu občinstvu ta lepi pomladanski dan zares bogat užitek, ki ga ne bodo tako kmalu pozabili in so društvu za te urice sproščenja hvaležni z željo, da bi jih kmalu spet povabilo na novo prireditev.
Sledila je še neprisiljena prosta zabava.
ST. JAN2 V ROŽU
Brali ste sicer že, da sta se dne 1. majnika poročila zavedna naša Tilka Uršičeva iz Loč in Valentin Incko, pd. Ožbavtov na Butali.
In zares je bilo ta dan pri nas veselo ženi-tovanjsko slavje, že pri poročnih obredih v cerkvi je bilo svečano, ki ga je povzdignila še izborna godba. Nato pa so se zbrali gostje v gostilni pri Tišlerju in obhajali po lepih ukoreninjenih običajih svatovščino. Razpolo-
ženje je bilo izborno, med svati no bili tudi gostje, ki »o * posrečenimi dvotipi skrbeli za dobro voljo. Tudi so po stari navadi nagajiv-ci ukradli enkrat nevesto, spet pa ženina. Neutrudni godci pa so odigravali komad za komadom in pari so se vrteli do poznega jutra prihodnjega dne. Šele nato so se razšli vsak na svoj dom.
Mladima novoporočencema, Foltiju in Tilki, naše čestitke in srečo na mnoga letal
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V	ponedeljek, 7. t. m., smo imeli pri Li-kebu svatovščino, o kateri hočemo poročati. Edina hčerka Podevove kmetije v Strpni vesi je na svojo ugledno kmetijo pripeljala gospodarja, ki bo v oporo očetu in materi, ker obširna kmetija potrebuje krepko mlado moško moč, ki bo v stanu zmagovati težkoče, ki jih nalaga kmetijstvo, ženin Hanzej Lamprecht je iz znane Kordeževe druižne v Breški vesi ter je bil zadnja leta na kmetiji pri Moho-boru v Šmarjeti, kjer je gospodaril s svojo sestro Ančko. Kmalu se je vživel v Šmarjeti in postal zaradi svojega mirnega značaja drag in ljub sosed vsem sosedom, ki ga bodo pogrešali v svoji sredi, pa tudi on se bo gotovo večkrat spomnil na pogosto lepe čase v šmarjeških hribih. Najbolj pa ga bo pogrešala sestra Ančka, ker ji je bil zaradi svojega veselja do dela desna roka pri gospodarstvu. Nevesta Micka je iz ugledne narodno-zavedne Podevove družine, ki se zaveda svojih dolžnosti do svojega naroda.
Poročno slavje bi moralo biti prvotno pri Šercerju. Ker pa je Šercer, Marko Plešivčnik, spet podlegel svojemu zrahljenemu zdravju in so ga morali prepeljati v bolnišnico v Celovec, je bila svatovščjna v gostilni pri Likebu. Kakor je med našim ljudstvom ukoreninjena stara navada je potekalo poročno slavje ob najboljšem razpoloženju in dobri volji številnih gostov v pozne ure.
Hanzeju in Micki čestitamo in želimo mnogo sreč« na skupni življenjski potil
BRNCA
V	znani Prangerjevi dvorani so dne 3. maja t. 1. odigrali prosvetaši Slov. prosv. društva ,,Dobrač“ dvakrat igro „Zlatarjevo zlato" in sicer popoldne in zvečer. Obakrat je številno občinstvo prisostvovalo kulturni prireditvi svojega društva in odneslo najboljše vtise. Na Brnci smo sicer vajeni veseloiger in operet, pa smo s predstavo igre ..Zlatarjevo zlato". ki je žaloigra, nič manj zadovoljni. Igra ..Zlatarjevo zlato" je žaloigra iz časov vitezov in prikazuje žalostno tragedijo, kam votli brezmejni napuh, ki ga ponazoruje vloga viteza Gregorijanca. Vtis predstave je bil tem
učinkovitejši, ker je bila igra izborno podana in »o s« vsi igralci, poudariti moramo tudi novince, izvrstno izkazali. Igralcem velja vso priznanje posebno pa Slavioi Kropivnikovi, ki se je kot vodilna oseba pri naštudiranju igre založila in ji je s požrtvovalnim trudom uspelo izklesati upodabljanje vlog in celotne igre v dovršeni obliki. Cim bolj resnično zgodovinsko ozadje igre, kar je gledalce zadivilo, je bila spretno zadeta in razkošna scenerija in kostumi, ki so si jih deloma oskrbeli sami, deloma pa nabavili iz gledališča.
Prireditev je pred napolnjeno dvorano odprl tovariš Janez Galob, pd. Mark na Brnci. Za uvod in med dejanji pa j« skrbel domači pevski zbor za dobro podane lepe pevske vložke.
Slovensko prosvetno društvo „Dobrač“ j* torej ta praznik spet zaključilo kulturno prireditev, o kateri lahko . tlimo, da s« o njej govori z zadovoljstvom.
Islla j« knjiga
DCotalka a kotbi
ki spada v roke vsakega koroškega Slovenca!
Starostni dom v Beljaku
V	Beljaku so dne 30. aprila slovesno odprli najmodernejši starostni dom v Avstriji, „dom večernega počitka". Pri slovesnosti so bili navzoči gostje iz cele Koroške. Beljaški župan Petschnik je pozdravil deželnega glavarja VVedeniga. zastopnika ministrstva za socialno skrbstvo *in za trgovino in obnovo, jugoslovanskega konzula in druge goste. Dom je namenjen starim ljudem, možem in ženam, ki naj v njem srečno in zadovoljno preživijo svoj življenjski večer.
Pri gradnji poslopja je bilo udeleženih 40 tvrdk. Za izgradnjo so porabili 320.000 opek, 310 ton cementa, 48 ton jekla, 1700 kubičnih metrov gramoza, J50 kubičnih metrov lesa in 40.000 strešne opeke.
V	veliki obednici, kjer so bili navzoči tudi že prvi stanovalci novega doma, je deželni glavar Wedenig oficielno odprl „dom večernega počitka" in izrazil željo, naj bi ta dom vedno služil le svojemu namenu. Obenem je izročil domu 10.000 šjhngov kot prispevek dežele.
Ksaver Meško;
NA POLJANI
31. nadaljevanje
„K.je vzeti?" — se je povpraševal Ivan in je posedal dolgo v noč na postelji, in ob njem je sedela mračna skrb z nagubanim ^elorn, z mrkimi očmi. Ni je mogel odgnati, dasi jo je želel včasih daleč proč, tako daleč, da bi se ne srečala nikdar več, da bi ne sedla nikoli več k njemu.
„Ko bi odšla, in bi mogel zatisniti oči in hi spal, spal!"
Tako izmučen je bil, tako nedopovedljivo Potreben pokoja. Ob pol treh zjutraj ga je zbudila skrb. Pogledal je plašno po sobi, proti °knu: morda je že beli dan, zaspal je morda. A svetlikalo se je šele, komaj se je odprlo še malo veliko oko božje, svetli dan. Tako rad bi še spal! Oči so mu lezle skupaj, težke so bile kakor iz svinca: še je visel na njih trud prejšnjega dne. A skrb ga je prijela krepko za roko.
Silvan, sam si! živina čaka, čaka polje. In Hribernik čaka: dvesto mu moraš izplačati v
nedeljo."
Planil je pokoncu; nič spanca ni bilo več v nčeh... In ves dan delo, trud. Ves dan 8® je držala skrb za roko, za srce, za dušo.
Kom j je povesil roke, komaj si je hotelo odpočiti utrujeno telo, malo si oddahniti v jarem vprežena duša, čuj, ž« je klicala spet skrb.
„V nedeljo, Ivan! In ono nedeljo spet, spet oni mesec, ob novem letu še vež! Pomni, Ivan...
Stisnil je zobe, gube so se mu včrtale v čelo — delal je še vztrajneje.
Marsikateri večer je bil utrujen do smrti. Legel bi, ne, pal bi na posteljo in bi spal, ne četiri, ne pet ur, ne, vso noč in ves dan, dva, tri dni. A skrb je stala ob njem, sedla je k njemu na posteljo, je opominjala in je računala.
„Nekaj vreč rži prodaš; seve, za kruh bo potem trda. A zdaj je cena dobra. Ce ne zadostuje ostalo za hruh do žetve, morda posodi kdo. Po žetvi se mu vrne. Junica mora tudi iz hleva. Pač bi bila potrebna za dom, a ni druge pomoči ... A to še ni tretjina. In kje dobiti ostalo?
Stisnil je spet zobe, nagubančil je čelo, za-ipižal je, da bi preračunil natančneje, da bi se domislil, kjer bi se dobili še kaj.
In glej, tedaj so se' odprle spet duri iz stranske sobe, počasi in tiho, da niti slišal ni.
Na pragu se je pojavila mati in je stala dolgo na pragu in strmela na posteljo in je prisluškovala nemirnemu dihanju sinovemu.
Vzdihnila je, pristopila je s počasnimi, sko-ro boječimi koraki in je položila roko na lase sinove.
Čemu ne spiš, Ivan?"
„Saj veste mati, v nedeljo poteče rok pri Hriberniku."
Stiskalo mu je grlo, besede so se izvijale s težavo in tiho.
„Nič zato, Ivan. Poplačal si že marsikaj, poplačaš *e to. Umiri se in zaspi, Ivan."
„A odkod dobiti, mati?"
Sedla je na rob postelje.
„Ko sem tožila zadnjič župniku, mi je rekel: ..Moli in delaj", je pisano. „In Ivan opravlja oboje. Bilo bi res več nego čudo, če bi propadel ob tem. Ce mu je prijatelj Bog, najde prijatelje pač tudi med ljudmi." Potolažile so me te besede in so me napolnile z novim upanjem. Ne obupaj tudi ti, Ivan."
Položila mu je roko na ramo, in čutila je, da se ji lahko trese. A ko ji je pogledal v oči, je videl,' da so jasne, upanja polne. Začudil se je moči te žene, ne še stare, pač pa že mnogo skušane, a upajoče še vedno z mladostnim upanje. A vedel je, odkod zajema svojo moč, na kaj se opira; in umirjalo se je srce še njemu.
„Lažje mi je, mati, hvala vam. Zaspim takoj. Idite in počijte tudi vi.“
Pokrižala ga je kakor otroka in je šla.
„Res, kaj pomagajo vse prevelike skrbi! .Delaj in moli*, je pisano. Vršim oboje po svojih močeh. On pa je mogočen, da pomore, ako in kadar hoče p.
In zaspal je. — Resnično, močno srce mora imeti človek, vere, upanja in ljubzni polno, da more mirno spati v dneh takšne stiske.
Drugi dan je bil Ivan na polju. Ko se j« vrnil na večer in je spravljal konje v hlev, je prišel semkaj od kovačnice Lojze. Prišel je kakor slučajno in je postal pred hlevom.
„Vroče. Čutil si pač tudi sam."
,,Bilo je vroče, Ivan, kaj?"
„In jutri, Bog ve, kako bo.“
Ivan je pogledal proti nebu, dasi je bil prepričan, da bo lepo.
,.Lepo bo. In spet delo. Sobota je."
„In za njo nedelja — si odpočijemo."
Ivan je privzdignil malo rame, oči pa so se mu zmarčile.
„Ali se je ne veseliš, Ivan?"
Ivan se je nasmehnil bridko. Stopil je v hlev, Lojze za njim.
„Vem, Ivan, Hriberniku moraš vrniti. Glej, iz tujine sem si prinesel nekaj goldinarjev. Prijatelj si mi, zaupam ti: tukaj je petdeset. Ni dovolj, vem. Petdeset da še gospod župnik, petdeset stari gospod učitelj, nekaj de-setako pa Florijan... Ne, nič zahvale. Vrneš nam pošteno — zahvali pa mater...“
Mater! Za vse skrbi, zlato, ljubeč« srce!
Trgovina z belim blagom
Trgovina x ljudmi ali ,.belim blagom" na •vetu »e ni zatrta, čeprav se razne mednarodne organizacije že dolgo trudijo, da bi jo preprečile. Razen trgovine z dekleti, ki še naletimo nanjo v raznih oblikah v tako imenovanih civiliziranih deželah, so raziskovanja dognala, da je na svetu tudi še trgovina s sužnji. Le-ta se ne razlikuje dosti od trgovine s sužnji v dobi, ko so trgovci z oboroženimi tolpami vdirali v vasi afriških črncev in jih vozili čez morje v južne kraje Severne Amerike, kjer so delali na velikih plantažah.
Te dni zaseda v Ženevi Socialni svet OZN. Njegova naloga je sestaviti novo vprašalno polo za anketo v državah, članicah OZN. Od leta 1949, ko je Generalna skupščina OZN sklenila ..Konvencijo o zatiranju trgovine z ljudmi in preprečevanju prostitu-oije", je namreč samo 11 držav odgovorilo na vprašalne pole, ki jih je razposlal Socialni svet, da bi dobil pregled, kakšno je v tem oziru stanje na svetu.
Dolga in težavna je bila pot do sedanje konvencije, ki določa kazen za vsakogar, kdor bi trgoval z ljudmi ne glede na spol in starost ali ki bi finančno sodeloval v takih kupčijah ali pa vzdrževal javne hiše. Doslej je komaj devet držav podpisalo to konvencijo, in sicer: Libija, Pakistan, Equador, Indija, Luxemburg, Južna Afrika, Filipini Jugoslavija in Izrael. Značilno je, da izmed velesil niti Francija, niti ZDA, niti Velika Britanija niso podpisale konvencije. Sovjetska zveza in še nekatere države so izjavile, da tega vprašanja pri njih ni. ZDA niso podpisale konvencije zato, ker je odločanje o tem prepuščeno posameznim državam Severne Amerike in se osrednja vlada noče vmešavati v njihovo pristojnost. Francija je leta 1946 zaprla javne hiše, vlada pa še nima pregleda, kako je ta socialni ukrep učinkoval, zato konvencije še ni podpisala. Tako Francija kakor Velika Britanija pa nista podpisali konvencije tudi zato, ker bi prav tako, kot vlada ZDA, s pristopom h konvenciji baje posegali v pristojnost vlad svojih kolonij oziroma dominionov.
Leta 1904 je bil sklenjen prvi mednarodni dogovor, katerega cilj pa je bil samo zatirati trgovino z dekleti. Leta 1910 so ta dogovor poostrili in razglasili mednarodno trgovino z dekleti za kaznivo. Društvo narodov je prevzelo izpolnjevanje tega dogovora in ga leta 1921 razširilo tako, da je prepovedal tudi trgovino z dečki v starosti od 16 do 20 let. Pozneje je posebni Komite Društva narodov določil še, da je kazniva tudi trgovina z odraslimi ženskami, čeprav same privolijo v prostitucijo. Taka je bila pot do konvencije leta 1949.
Zakaj se doslej samo devet držav podpisalo konvencijo in zakaj je samo 11 držav odgovorilo na anketo Socialnega sveta OZN? Najbrž zato, ker bi države s pristopom h konvenciji marsikje na svetu morale poseči v to trgovino in bi preprečile bogate dobičke
mnogim kapitalistom, ki so si s posli, prepovedanimi po konvenciji, nakopičili veliko bogastvo. Saj je znano, da je bil na primer v Italiji celo vatikanski kapital udeležen v trgovini z „belim blagom". Naloga Socialnega sveta OZN pa je, da bo s periodičnimi anketami ugotavljal stanje te trgovine na svetu in z objavljanjem rezultatov zainteresiral vlade držav in javno mnenje za boj proti temu socialnemu zlu.
Med državami, ki na zadnjo anketo Socialnega sveta nista odgovorili, sta tudi Jemen in Saudska Arabija. Ameriški novinar John Carver je prepotoval ti deželi in našel tam ne samo izredno razširjeno prostitucijo, ampak tudi trgovino s sužnji v obliki, kot so jo poznali še pred stoletji. V nekaterih krajih ob obali Rdečega morja je trgovina s sužnji še vedno priljubljen poklic. Trgovci, s sužnji oskrbujejo tržišča Arabije in Jemena kljub veliki nevarnosti, da bi jih utegnili zasačiti. Angleški patrolni čolni križarijo po Rdečem morju in pazijo posebno na ladje, ki bi prevažale belo blago. V takih primerih — kot nekdaj pred več sto leti — se še zdaj zgodi, če patrolna ladja zasledi transport, da zmeče vodja transporta živi tovor v morje in se tako izogne posledicam. Čeprav tvega brezvestni trgovec zelo mnogo, mu nadaljnje trgovanje nadomesti izgubo, saj velja na trgu v Meki, Medini ali drugih krajih v
Arabiji ali Jemenu mlado dekle še vedno do 500 dolarjev. V letih 1920-25 je bila cena za sužnje še višja, dosegla je 900 dolarjev, medtem ko je mlad suženj veljal samo do 250 dolarjev.
Natančnih podatkov ni na razpolago, ker trgovino z ljudmi povsod prikrivajo, saj velja za največjo kulturno sramoto. Samo v teh dveh deželah, v Saudski Arabiji in Jemenu, pa cenijo število sužnjev na poldrugi milijon. Gre večidel za ženske.
Trgovina z „belim blagom" v civiliziranih državah je izrazit socialni pojav. Daši je v mnogih iz ed teh držav življenjski standard precej visok, vlade ne morejo zat.eti tega zla, ki ga neprestano povzročajo velike socialne razlike. V mohamedskem svetu na Bližnjem vzhodu, kjer je razen suženjstva v nekdanji obliki prav tako zelo razvita prostitucija, pa le-to podpira tudi vera, ki ne priznava ženski enakopravnosti.
Socialni svet OZN bo moral torej za zatiranje tega zla najti mnogo širšo podporo kot doslej, da bodo doseženi vidnejši uspehi. Načela konvencije iz leta 1949, ki že sama na sebi s tem, da so jo priznale članice OZN, mnogo pomeni, pa je šele začetno napotilo za ureditev tega perečega vprašanja. Šele ko bodo izglajena socialna nasprotja kapitalistične družbe, bo možno zatreti tudi to zlo.
^K3Q[r]05II]QQE3Bfi3QQ[iMl
ŠT. JAKOB V ROŽU
v soboto, 12. in nedeljo, 13. maja:
»Sindbad der Scefahrer“
VELIKOVEC
v četrtek, 10. in v petek, 11. maja:
„Liebe 47“ v soboto, 12 maja'
„Barry“
ŽELEZNA KAPLA
v četrtek, 10. in v petek, 11. maja:
„Stadt ohne Maske“ v soboto, 12 maja:
„Aber mein Hans der kannV
muz®OSOBOBI*
Kdor je tako tipal, je pravilno tipal
Austria Graz — GAK	1:2	2
Simmering — Blau-Weiss	1:0	1
Schwechat — WAC	1:5	2
Austria Brunn — Baden	1:1	x
Hertha Wels — Westbalin Linz	1:2	2
Innsbruck AC —— Ratia Bludenz	5:1	1
SAK — Austria Salzburg (izpadla)
Portsmuth — Bumley	2:1	1
Sunderland — Wolverhampton W.	0:0	x
Shiffield Wednesday — Everton	6:0	1
Carlton Athletic — Derby County	1:2	2
Tottenham Hotspur — Liverpool	3:1	1
Chaux de Fonds — Chiasso	4:3	1
ZADETKI 38. RUNDE
20 „12“ po 12.949.— šilingov; 420 „11“ po
616.50	šilingov; 3679 „10“ po 70.— šilingov.
Tako mu je pomagala skozi težka leta ljubezen, ljubezen materina, ljubezen blagih src. In ljubezen zmaguje vse ...
•
Pogostoma je zahajal Ivan v župnišče.
Kaplan Bezjak, ki ga je poslala cerkvena gosposka za bolezni starega župnika na Poljano, je ostal po smrti starčevi na nji kot oskrbnik fare, rez leto je postal župnik. V tem času se je ogledal po fari. Bila je dobra, ljudstvo še v večini nepokvarjeno. Globoke brazde je zarezal prejšnji župnik v srca dobre volje s svojo ljubeznijo, in seme, ki ga je sejal, je bilo najboljše najklenejše. Le enega, to je spoznal naslednik kmalu, je manjkalo: krepke, neupogljive odločnosti, ki bi zastavila jasno in močno besedo tam, kjer se je odbila ljubeča ob skalo, ki bi porivala z neornahujočo močjo in samozavestjo tam, kjer ljubezen ni mogla siliti pretrdih src na poti za seboj.
Ogledal se je z jasnim in treznim pogledom širom naokoli in je premišljeval in je snoval naklepe. Polagoma je vrgel svoje misli in osnove med ljudstvo, brez šuma, kakor mimogrede, da bi ne opozoril morda prezgo-da jin prejasno nasprotno mislečih, ali omahljivcev in dvomljivcev, da bi jih ne zdramil ob nepravem času in bi izzval le odpor. Ker vedel je dobro: kakor bi bilo v nevarnosti življenje in zveličanje, se drži narod starega, bodisi že dobro ali malo vredno. Tako je pripravljal pot; oral je, ko se je zdelo mnogim,
da stoji le razmišljajoč ob njivi, sejal je že, ko še večina niti opazila ni, da stoji že na njivi, sredi med svežimi razori.
Začrtal si je veliko nalogo: vneti vsa srca za resno, neumorno delo, ker izvor in začetek življenja je delo, in v delu je dopolnjenje življenja.
Pred vsem je obrnil pogled in pozornost na dušo naroda, na sok, ki daje vsemu domu vedno novo moč, vedno spet sveže življenje: na mladino.
„Kaj posedate po gostilnah, zapijate denar, talente in moč življenja! Pri meni se zberite v nedeljo popoldne. Ne bo vam dolg-časneje nego v krčmah."
In glej, toplota besede in sila prepričanja sta privabili takoj nekatere. In resnično, ni jih mučil dolgčas one ure, ki so jih prebili ob nedeljah v župnišču. O domu in o svetu je bila govorica največkrat. O vsakdanjem delu so se porazgovarjali, o vsakodnevnem trudu in o upanju, ki ga sejejo s tem delom, ga polagajo v to delo in ga zajemajo spet iz dela. S toplo besedo in s sočutnim srcem se je menil župnik z njimi o tem urejenem njihovem delu in jim je pokazal nemirno delo, neumorni trud, brez odpočitka skoro, zunaj v svetu. Mož proti možu stoji tam, močnejši proti močnemu. In za druge se dela tam in se daruje življenje in njega moči; tukaj se trudijo za se, za svojce, za rodno zemljo
(Dalje)
SHDOGSieOiSBOOCaiBE
RADIO CELOVEC
V sredo, 9. maja:
6.10	Pet minut za kmetijstvo — 10.15 Šolska oddaja. — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 14.00 Ogledalo koroških poročil — 14.10 Kaj si želite — 18.55 Poročila o športu — 19.15 Vesela loterija.
V	četrtek, 10. maja:
6.10	Pet minut za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav za te — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert
—	14.30 Kaj si želite — 15.30 Trdi orehi — uganka za prav pametne — 16.00 Znameniti umetniki — 16.30 Otroška ura — 18.00 Kmečka oddaja — 18.55 Športna poročila — 19.15 Dober večer, ljubi poslušalci. 23.00 Za prijatelje glasbe.
V	petek, 11. maja:
6.10	Pet minut za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav za te — 10.45 Za kmečko gospodinjo — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 13.45 Veselo za vse
—	14.00 Ogledalo koroških poročil — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 18.00 Kmečka glasba — 18.55 Poročila o športu — 22.25 Glasba narodov.
Tvinc poročile
V soboto, 5. maja, so na celovškem trgu plačevali:
Krompir kg 0.80 šil., rdeča pesa kg 3,— šil., korenje, zelena kg 3,— do 4,— šil., por, peter-šil kg 1.50 do 2 — šil., redkev kg 3.— do 4.— šil., čebula kg 10.— do 12,— šil., česen kg 2.80 do 3,— šil., špinača kg 2.50 do 3.80 šil., karfijola kg 6.— do 8.— šil., solata, glavna solata kg 7.— do 10.— šil., mesečna redkvica šopek	1.— do 1.20	šil., koleraba,	nove	kg	8.—
šil.,	rabarbara kg	4.— šil.,	zelje	kg	2.40	šil.,
kislo zelje kg 2,— šil, jabolka kg 3.60 do 5.20 šil., ajdova moka kg 3.— šil, koruzna moka kg
2.50	šil, koruzni	zdrob kg	3.—	šil,	fižol	kg
2.50	do 3.50 šil, pšenica kg	2.40	šil,	kurja	kr-
ma kg 2.20 do 2.40 šil, orehi, celi kg 9,— šil, orehi, zrnje kg 14.40 šil. mak kg 14,— šil, gozdni med kg 28.— šil, cvetlični med kg 26.— šil, ajdov med kg 22.— šil, prekajena slanina kg 25.— šil, jajca kom. 0.75 šil
Smučarske nezgode v Franciji
Zaradi lepega vremena je bilo letos pozimi število obiskovalcev planinskih koč in hotelov v Franciji rekordno. Ker je bilo med smučarji tudi mnogo začetnikov, je bilo število nezgod zelo visoko. Ker so takšne nezgode škodljive narodnemu gospodarstvu, je nekaj znanih zdravnikov izjavilo, da bi bilo treba uvesti posebne smučarske izpite in dovoljenja. brez katerih nihče ne bi smel na smučarske terene. Združenje hotelirjev j 3 izjavilo, da bo protestiralo proti uvajanju takšnih ukrepov, ker je končno Francija svobodna država 'n lahko dela vsak, kar hoče. Med ostalim, pravijo hotelirji, pa so prelomljene kosti po zacelitvi samo še močnejše.
Morska bolezen na nebotičnika
V New Yorkd večkrat divja vihar 140 km na uro. Takrat se najvišji nebotičnik, ki je visok 277 metrov ziblje v razmahu 60 cm. Sicer pa se nebotičniki zibljejo tudi kadar ne piha v ter, toda le za malenkost. Kadar je veter, se počutijo prebivalci petdesetega nadstropja, kot da bili na ladji.
Važno za naglušno
Skoraj nevidno slušalno orodje — jakost in glasovna bana za uravnavat
Samoumevno je, da srečavamo ljudi, ki nosijo očala. Očala so postala tako v navadi, da ne vzbujajo nikake pozornosti in ni nobena posebnost, če kdo nosi očala Lahko trdimo, da je zelo malo ljudi, ki bi iz kakšnega napačnega sramovanja, raje presiljevali svoje oči, kakor pa da bi se poslužili očal. V mnogih primerih so postala očala nekak okrasek, ki naj bi dvignil izraz obraza, posebno če pomislimo, koliko ljudi uporablja po nepotrebnem in v nemogočih oblikah sončna očala.
Mnogo ljudi trpi na pešanju sluha. Kljub temu pa se tmdijo to pomanjklivost prikrivati, ki nikakor ni sramota. Ali pa ste že videli ljudi * nekim aparatom, ki naj bi jačil slušno moč? Le redkokdaj, pač pa ste pogosto opazili, da so poskušali s školjkasto obliko dlani za ušesom ujeti glasovne valove in se tako razumeti z okolico.
Zelo mnogo ljudi trpi na naglušnosti, ki je lahko, kakor pri očesnih hibah, prirojena ali pa je iz različnih vzrokov nastala v teku let. Ti pomilovanja vredni ljudje so nekako izključeni iz svoje okolice in se čutijo zapostavljene, odrekajo se družabnosti, obiskom gledališč in koncertov ter so zaradi tega zagrenjeni.
Tehniki zadnjih let, posebno za časa vojne in po vojni, ko se je razvijala posebno še tehnika miniaturnih izdelkov, je uspelo ustvariti slušalne pripomočke, ki ustrezajo vsem zahtevam in so poleg tega majhni, da jih je mogoče neopazno nositi pod obleko. Ti moderni aparati sličijo bolj okrasku, kakor kompliciranemu tehniškemu čudu. Aparat ni večji kot je doza za cigarete ter pojača zvok tisočkratno. Miniaturni sprejemnik je z aparatom povezan s tanko vrvico, ki ga je mogoče nositi naravnost v ušesu. Tako imenovani „ušesni gumb" bo v kratkem pri naglušnih tako samoumen kot so očala pri slabovidnih.
Tudi slušalno orodje mora biti, kakor očala, prilagojeno onemu, ki ga uporablja, da je dosežen čim večji uspeh. Zaradi tega je nujno, da se naglušni sam oglasi v prodajalni, da si nabavi orodje, ki je za njega najbolj primerno. Ta aparat je tudi za uravnavati kakor radio-aparat po jakosti in glasovni barvi.
V Avstriji proizvajajo od leta 1948 takšne aparate, ki za ameriškimi izdelki nikakor ne zaostajajo.
Omeniti je še potrebno, da bolniške blagajne prispevajo k nabavi slušalnega pripomočka do 800 šilingov.
NAGLUŠNI, POZOR!
Slušalne aparate, model VV šil. 954,— Slušalne aparate, model LV Sil. 3330.—
dobite pri Radio Schmidt, Celovec, Bahnhofstrasse 22.
O delovanju vitaminov
Mnogi gospodarji imajo še danes prav nejasne pojme o vitaminih. O njih ne vedo več kakor to, da se nahajajo vitamini v hrani in krmilih in da človek in žival ne more brez njih živeti. Naslednji kratki pregled naj to znanje malo razširi in naj pokaže, katere vitamine znanost danes pozna, katere naloge izpolnjujejo in v katerih živilih se nahajajo.
Vitamin A pospešuje splošno rast, skrbi za normalni razvoj kosti in zobovja, ohranjuje sluznice v primernem stanju in pospešuje vid. Vitamin A se nahaja v zeleni in rumeni zelenjavi, predvsem v korenju, jajcih, mleku, maslu, jetrih, ribjem olju in marelicah.
Vitamin C (askrobinova kislina) pospešuje rast, pomaga pri okrepitvi kosti in sten krvnih žil, povečuje odpornost proti nalezljivim boleznim in preprečuje bolezen skorbut (gnilobo dlesne). Otroci, ki nimajo pravega teka in so dovzetni za kužne bolezni, naj bi dobivali mnogo vitamina C. Vitamin C se nahaja v pomarančah, citronah, melonah, ohrovtu, vsej listnati zelenjavi, zeleni papriki in paradižnikih.
Vitamin D pospešuje rast zdravih zob in ravnih kosti. Mlečna hrana in ribje olje je močno vplivalo, da rahitične bolezni danes izginjajo.
Vitamin P uravnava delovanje krvnih žil.
Vitamin B12 povzroča pri slabokrvnih ljudeh in živalih regeneriranje (pomladitev) krvnih telesc. Se nahaja v jetrih, v katerih se ustvarja kri.
Vitamin K povzroča normalno strditev krvi. Se nahaja v vseh živilih, ki so bogati na vitaminih.
Vitamin E je pomemben za sposobnost razplojevanja, vpliva na stanično jedro. Tozadevna raziskovanja še niso zključena.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtn«r Druck- und Verlagsgesellschaft m. b H. Kl»' genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov;
Klagenfurt, 2. PostschlieBfach 17.
t