■ r.:» *"
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TZLKFON: 2870 OORTULNDT.
Entered m StooadrOliM MatUr, »tpteoibsr SI, 1B1S, «l tka Poči Oflki al York, H. T.,
1» IS71-
PKLETON: 2876 OOBTULND%
NO. 184
ŠTEV. 184.
NEW YORK* TUESDAY, AUGUST 7, 1917. — TOREK, 7. AVOUSTA, 1917.
VOLUME XXV. m LETNIK XXV«
Razkol.
-000-
AVSTRLJSKI CESAR SI NA VSE NAČINE PRIZADEVA, DA BI OHRANIL PRIJATELJSTVO ZDRUŽENIH DRŽAV TER SKLENIL MIR Z RUSIJO. — V TAKEM SLUČAJU BI BILA VELIKA OFENZIVA PROTI ITALIJI OMOGOČENA.
-ooo-
Stockholm, •">, avgusta. — Avstrija se skuša čimprej
iHc oprostiti rkonoinske odvisnosti od Nemčije. --1 r»"ua .(<• mladi avstrijski resar Karol obrnil svojo • most na poravnanje razmer med Avstrijo in Zdru-
savani nji b< v, ua razitn
Žei
i j( pričakovati <><] strani Avstri-pn-nlost', spor, ki je obstajal ter d o veined obema državama, jirli vse sile, da sklene Avstrija z Ru-. v rcniur bi bilo Avstriji omogočeno ilo po Italiji.
<v>'S\ v Stoekholmu zasledujejo z veli-;11:1 i preobrat v mnenju dunajskih ter domnevajo, da je naraslo po celi i u'pri«'akovani meri protinemško raz-
i-alni opazovalec, ki s«1 je mudil zadnji j. sporočil, da Rusi ne vpoštevajo to-\vstrijo. o kateri pravijo, da tvori ga položaja.
i.....pustila Avstrija odzdaj mixta. s katerim bi bilo mogoče otvoriti j.t> m< «1 avstrijskim zunanjim mini-n in Anglijo.
m avstrijski zunanji minister grof !; »ro mladega cesarja Karola, ka~ impulzivnost odločb v prvem pri-
i v za j <rav dejanski položaj, je razvidno i • izvajal mladi resar na nemško javit I skoraj do politične revolucije v «-sar trkom svojega obiska na Du-!- uplivii avstrijskega cesarja pripiso-u jen je v Nemčiji in zahtevan je, da se n i-fsarjn velike vladarske moči, ki jih
t
:u>Ui. Nemški poslanec eentruma («• izjavil v nekem listu, da se vrši v r da za mir in sklepanje mirovnih po k",- j.rine Buellow, prejšnji nem-r. Ki-zberuer izjavlja, da nima nikake-liim ali nasprotniškimi diplomati.
Viljem in vojna.
Bivši ameriški poslanik na nemškem dvoru James W. Gerard pojasnjuje Viljemovo delo.
Pet ministrov resigniralo.
-ooo-
ŠTIRJE NEMŠKI DRŽAVNI TAJNIKI SO ODSTO PILI. — PET PRUSKIH MINISTROV JE RESIGNIRALO. NASLEDNIK DR. ZIMMERMANNA BO BIVŠI NEMŠKI POSLANIK V CARIGRADU. — DR. SPAHN JE POSTAL JUSTIČNI MINISTER.
I
Danes je bilo ofieielno sporo-nem^ki državni tajniki ter pet
I
(h
Vi
Iz
J u*i
ter nr
mnistrov. •diiik dr. igradu il »pili so s vni |*oštii .i>ko, zun
ki diktat* iineler «11
Zinunermaniia bo bivši nemški posla-r. Kieliard von Kuehlmann. ledeči državni tuniki: i tajnik Kraetke. državni justični tajanji tajnik «lr. Zinunermann ter nemir Btttorki.
\ Helferieh bo obdržal svoje mesto in •m tudi notranji tajnik.
ruskemu državnega ministrstva so odstopili sle-
ičm minister dr. Ke>eler. na učni minister von Ijedei.-ki minister von SHiorlemer. finančni nti-li*»nz#' in notranji minister von Loebell.
losedanjega šefa državne pisarne bo
zadeve Im> ločeno »xl notra-
Nainestiiik < »raevf nitz.
Ministrstvo za domač« nje^a ininistarstva.	- ■
Notranji minister Im» j k »stal kol i tiski nadžupan Wall-raff in bo dobil naslov ekseelenea.
Amsterdam, 6. avgusta. — Nek baagški časopis pra-vi. da ni Kueldmann samo odločen nasprotnik brezobzirnega bojevanja s podmorskimi čolni, pač pa tudi sovražnik vseh anekaij. On je zato. da mora dobiti Nemčija pri jateljstvo Anglije.
Novi driavni tajnik bo z vsemi silami deloval na to. da se doseže čimprej sporazum med Nemčijo in Anglijo.
Rojen je bil leta 1873 v Carigradu, kjer je bil njegov oče načelnik anatolske železnice.
Njegov prednik Zimmermann se je bolj zavzemal
Philadelphia, Pa., 5. avgusta. — "Public Ledjrer*' v Philadelphiji je danes objavil prvi članek Ge-ranlove knjige " Štiri leta v Nem eiji". Tu popisuje svoje opazovanje in doživljaje na nemškem dvoru do tedaj, ko so stopile Združene države na stran zaveznikov in proti Nemčiji.
V svoji knjigi tudi navaja dobesedno besedilo in faksimile Vi-Ijemovejra pisma v angleškem jeziku predsedniku "NVilson u dne 10. avgusta 191 -t. Pismo pove, kako misli cesar Viljem o postanku sedanje vojne.
Ker je nemška vlada pogost* navajala o postanku vojne drugi vire. pravi Gerard, da bo ta spomenica dokaz nemškega nasilja in bo za zgodovinarje največje važnosti.
Na original pisma je Viljem napisal lastnoročno pripombo, ki se glasi:
"Na izjavo Sir Edvard Greya, da mora Anglija braniti Belgijo, katero misli napasti Nemčija iz strategičnih ozirov. smo prejeli po ročilo, da se Francoska že pripravlja, da bi vdrla v Belgijo in da je belgijski kralj zavrnil prošnjo /-a nrosto pot skozi deželo pod jamstvom miru za deželo."
Cesarjevo sporočilo predsedniku Wilsonu se glasi:
10. avgusta 11)14. "Predsedniku Združenih držav.
Osebno:
1. Njegovo kraljevsko visokost princa Henrika je sprejelo Njegovo Veličanstvo kralj Jurij V. v Londonu in ga je pooblastil, da naj mi sporoči dobesedno, da je Angleška nameravala ostati nevtralna. ako izbruhne vojna na kontingentu in so zapletene v njo Nemčija, Francoska, Avstrija in Rusija. To poročiio mi je iz Londona brzojavil moj brat. potem ko je bil v avdienci pri Njegovem Veličanstvu kralju in ga je zopet ponovil dobesedno 29. julija.
"2. Moj poslanik v Londonu mi je poslal poročilo Sir Edvard Greva v Berlin, da bo Angleška posredovala samo v slučaju da bo Francoska poražena.
30. julija mi je moj poslanik ^sporočil, da je Sir Edvard Grey v privatnem pogovoru izjavil, ako bo konflikt omejen samo na Rusijo — ne na Srbijo — in Avstrijo, da se Angleška nc bo ganila, toda, ako bomo povzročili zmešnjavo, da bo Angleška pod vzela nagle in ostre odredbe, t. j., ako bi jaz z.a-nustil mojo zaveznico Avstrijo, da bi bila v boju sama, Angleška ne bo napadla.
4.	To poročilo je bilo popolnoma nasprotno kraljevemu pismu in sem brzojavil Njegovemu Veličanstvu 29. ali 30. julija ter se mu zahvalil za prijazno sporočilo po mojem bratu in sem ga prosil, da porabi vso svojo moč, da bi Rusijo in Francosko, njeni zaveznici, od vrnil od vojnega pripravljanja, ki bi razblinila moje posredovanje in sem povdaril, da sem v vedni zvezi z Njegovim Veličanstvom carjem. Zvečer je kralj prijazno odgovoril, da je naročil svoji vladi, da naj porabi ves svoj vpliv na svoj»» zaveznike, da jih odvrne od vsake izzivajoče vojaške odredbe.
Obenem me je prosilo Njegovo Veličanstvo, ako bi hotel poslati na Dunaj angleški predlog, da bi Avstrija savzela Belgrad in nekaj drugih mest in del ozemlja kot poroštvo. da se bodo srbske obljube na papirju irpolnile v resnicL Ta predlog je bil meni brzojavl^en v istem času a Dunaja za London v zvezi z angleškim predlogom; obenem sem brzojavil Njegovemu Veličanstvu earju kot svojo misel, še predno sem prejel oboje sporočilo z Dunaja in Londona, kajti oba sta bila ista wbine.
5.	Takoj sem poslal obe sporočili v London in na Dunaj. Mislil
<la sem odvrnil nevarnost in Ibil sem areSen nadl
Z raznih bojišč,
Francoska fronta.
London, Anglija, 6. avgusta, — sinoči so Nemci naskočili angleške !>ost<j.ruike v b'i'ini Hnll^heke. Bili pa so odbiti ( predn « >:o prišli blizu angleške Črte. Pod zaščito ar-tilerije so Nemci naskočili angle ške utrdbe pri Westhock; pa tudi niso imeli nikakega uspeha.
Nočno poročilo:
Danes zjutraj so poskusili Nemci iiapad na angleške zakope pri Arleux, pa so se morali umakniti še predno so se približali angleškim vrstam.
Jugozapadno in zapadno od Len-sa so Angleži nekoliko uapredo-vali.
Pairiz, Fraueija. 0. avgusta. —
V	Belgiji se položaj ni izprejnenft.
Napade južno od Noisy, v okraju Bovelle. so Francozi odbili.
V	Champagne se nadaljujejo vroči artilerijski boji, posebno še pri Avocourt in Louvemont.
Avstrijska ofenziva?
Dunaj,-Avstrija. 6. avgusta. —
V	današnjih dunajskih poročilih se namigava na bližajočo se a v. strijsko ofenzivo proti Italiji. Poročilo tudi pravi, da je sovražnik na celi soški fronti streljal z artile. rijo.
Rim, Italija. 6. avgusta. — Laški vojni urad poroča, da so Lahi z močnim sunkom razširili svoje postojanke jugovzhodno od Bosco-malo. Vroči boji so v teku pri gori Bombon, kjer je bil avstrijski napad odbit.
Rumunsko bojišče.
V	smeri proti Kimpolungu Avstrijci nadaljujejo svojo ofenzivo. Zaradi nestanovitnosti nekaterih polkov, so bili Rusi prisiljeni zapustiti svoje postojanke in se im>-maknili proti vzhodu. Avstrijci so prekoračili Bistrico.
V	noči 5. avgusta so ruski zra-koplovci metali bombe na železniško postajo v Beranovičih ter so se opazili požari.
Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Nemški generalni štab naznanja, da se Rusi pripravljajo na odpor na mestu, kjer so avstrijske in nem ške čete prodrle nadalje proti vzhodu. Tudi na rumunski fronti južno od (Vnovič kažejo Rusi velik odpor.
Viljem v bajonu.
PetrogTad, Rusija. 6. avgusta. — Visoko v zraku v opazovalnem balonu je cesar Viljem bil priča zina-gonosnega prodiranja v Galiciji. Videl je tudi. ko so avstrijske in nemške čete prekoračile Seret.
Posojilo za svobodo.
fi. Ko sem prihodnje jutro pripravljal poslanico Njegovemu Veličanstvu carju z namenom, da ga obvestim, da so Dunaj, London in Berlin zadovoljni s pogajanjem, sem prejel od njegove ekseleuee državnega kanclerja telefnično poročilo, da je prejšnji večer ruski car zapovedal mobilizacijo vse ruske armade, kar je bilo jasno, da je narejeno proti Nemčiji. Južne armade pa so se mobilizirale proti Avstriji.
7. V brzojavu mi je sporočil moj poslanik v Londonu, da je mnenja, da Angleška jamči za nevtralnost Francije in želi vedeti, ako se bo Nemčija zdržala napada. Brzojavil sem Njegovemu Veličanstvu kralju, da zapovedana mobilizacija se ne more več vstaviti, toda, ako more Njegovo Veličansto s svojo oboroženo silo jamčiti francosko nev. traluost. ]K>tem tudi jaz ne bom napadel Francoske, katero bi pusti! in porabil svoje čete kje dru-ffje.
Njegovo Veličanstvo mi je sporo čilo, da misli, da je bila moja ponudba posledica nesporazuma; in. klikor sem mogel izvedeti. Sir ft. Grey ni nikdar rasno razmotrival moje ponudbe. Med tem ko je izjavil. da mora Angleška braniti bel-gijsko nevtralnost, katero je nameravala kršiti Nemčija iz strategič-nih ozirov, so prišla poročila, da je bila Francoska že pripravljena, da, vdre v Belgijo in belgijski kralj je zavrnil mojo prošnjo za prosti prehod skozi deželo pod jamstvom svobodne dežele. Sem na zelo hvaležen n predsednikovo poslanico.
Waghinjrton, D. C., 7. avsrtistai
Tisoči ljudstva gledajo igro na prostem. To je dobro. Gledalci imajo čist in zdrav zrak ter zabavo. Toda bilo bi mnogo bolje, ako bi *e sami vdeležili iger. Imeli bi čist in zdrav zrak ter zabavo, poleg tega pa še, vajo in bi se utrdili.
£ato je tudi po raznih šolah vpeljana navada, da učenci pfirejajo svoje igre. Celo ljudske šole imajo različne vaje. s kat^Hini si mladina, utrjuje svoje žile.
Politika je igra, zabava, dolž nost. kakor jo že Mo smatra. Nekateremu se zdi, kadar je v politiki, kakor da igra karte; drugemu zopet, da bere kako novelo. Vsak državljan pa si smatra ZA Stojo dolžnost, da donese svoj delež k vladi. Kdor ima več sposobnosti, večje delo mora sprejeti.
Nrkdo pa ne bo oolj vdeležeu pri državnih zadevah, kot oni, ki si kupi bond posojila za svobodo, — Prepričal se bo, da je ta posojeni denar dan za pravi namen, da je država, kateri je posodil svoj de iiar. dobro vladami in uspešna in da so samo vredni možje ki vži-vajo javno zaupanje. Lastniki bou-dov Iwwlo imeli velik delež v politiki, volili bodo sami vedno najboljše može in bodo svetovali druSTUn, da store isto.
Prihodnji razpis posojila za svobodo, katerega bo razglasil državni zakladničar McAdoo, bo dal vsakomur priliko, da si kupi bond in pokaže, da je njegovo srce in zaklad z domovino, za svobodo, demokracijo, zmago in kmalošn3» ter stalni mir.
Bolje zapuščine ne moremo pustiti svojim otrokom kot bond posojila za svobodo. Našk dediči bo do mogli vedno kazati ria svoje prednike, ki so v največji vojni sveta pomagali državi ter ji poso dili del svojega bogastva, svojiu prihrankov ali del svojega premoženja. da so pomagali, da je naše orožje izvojevalo zmago in. dose glo svobodo in človečanstvo.
Razni ameriški državljani in ne-državljani, delavci, posestniki, bankirji, trgovci, tovarnarji iu drugi so kupili bonde. Del tega posojila potrebujejo Združene države za vzdržavanje svoje armade, drugi del pa za posojilo zaveznikom. Amerika in zavezniki potni šijo ta denar za ameriške izdelke in ameriško delo; tako gre ta denar takoj zopet nazaj ameriškemu delavcu, trgovcu, farmerju, bankirju itd.
Takoj pri prvem posojilu so ameriške žene delovale v prid posojila ; vse pa kaže, da bodo šle pri drugem razpisu še z večjo vnemo na delo. Po vseh krajih Združenih držav so nastavljeni ženski odbori za agitacijo za nakupovanje bond o v.
Gospodinjam.
Washington, D. €., (i. avgusta. — Poljedelski department opozarja gospodinje, da naj spravljajo frrab in fižol. Zlasti naj ga devajo v steklenice in sicer tam, kjr so vrtovi obro obrodili, pa se ne izplača, prodati ga. Naj se ga prihrani, kolikor ga je potrebno za prihodnje leto za sadenje. drugega pa se na'j spravi v steklenice.
. Dobro pa je tudi, kjer kažejo razmere, da se pridelek posuši in shrani v shrambah. Posebno suše različne sadeže in pridelke v krajih, kjer primanjkuje steklenic in kouservnih škatelj.
V Nebraski napravili več sušilnic za sadje in delujejo zelo uspešno. V Connecticut so različne organizacije pričele skupno sušiti razne pridelke.
V	New York, New Jersey iu Massac h use t s se vršijo priprave, da bodo sušili sadje in soČiVjje.
V	Kentucky je organiziranih tisoč žen in deklic, ki imajo namen propagirati sušenje in spravljanje pridelkov.
Enaka poročila prihajajo tudi iz drugih držav.
Mackensen proti Rusom.
Fe Id marša i Mackensen je bil imenovali za vrhovnega poveljnika aV-strij sko-netnikih čet na jugovzhod-
Iz Rusije.
v ^	•%	T \
-ooo--v	\
Petrograd, (i. avgusta. — Vojaški sveti, ki so bili jrlavui vzrok upor/t v gališki armadi, so odpravljeni. Bataljon mrtvaških glav pazi sedaj na to, da se armada več ne umika in prisili vsak polk, ki se namerava umakniti* da se postavi proti sovražniku.
Isti vpliv s erazširja po celi fronti in disciplina sel vpeljuje v armado sistematično.
Kriza samo lahko še nastane v sporu temeljnih ru^ škili strank, ki so vprizorile revolucijo. Eazdor se morej preprečiti le na ta način, da militaristična stranka, t. j. kadeti prevzame vso moč v državi.
Tem pa bodo nasprotovali socjalisti, ki se zavzemajo! za mir. Upanje vseh pa je Kerenskij, katerega podpirajo vse stranke, razun boljševikov, ki javno zahtevajo mir.
Petrograd, G. avgusta. — Novo rusko ministrstvo, katei'o je »eMtavil Kerenskij potem, ko mu je vseh pet večjih ruskih strank izreklo zaupanje, bo tvorilo stalno ill popolno rusko vlado.
Značilno je, da bodo ustavni demokrati, o kateriK se je do zadnje konvencije dvomilo, ako bodo podpirali vlado, zastopani v ministrstvu po treh članih. Ti trije so Oldenburg, Astrov in Golovine.	\
Tudi minister Čeniov, katerega so dolžili. da je nem ški agent in zaradi tega je nastala zadnja ministrska kriza, je zopet v novem ministrstvu, ker je dokazal, da so bile vse obdolžitvfe proti njemu neopravičene. Zunanji minister Tereščeuko je objavil, da je Oernov dokazal, dai je nedolžen.	- .
Imena novih ministrov so: *	^
Aleksander F. Kerenskij, ministrski predsednik tef vojni in mornariški minister;
N. V. Nekrasov, podpredsednik in finančni minister J M. I. Tereščenko, zunanji minister; M. Akoentijev, notranji minister, ki je bil še-le pred, kratkim izpuščen iz ječe;	^	. 4 i
M. Oldenburg, naučili minister; M. Skobelev, delavski minister; _ _ M. Prokopvič, trgovski in industrijski minister; ^ M. Astrov, župan iz Moskve, minister za družabntf varstvo;	_	y
M. Plešelionov, pr^skrbovalni minister; \ > M. Efremov, pravosodni minister; M. Kartašev, prokurator Svetega Sinoda; M. Takhtamišev, prometni minister; H. Nikitin, poštni in brzojavni minister;	V
F. A. Golovine, državni nadzornik; M. Cernov, poljedelski minister;	■ *
M. Savinkov, nadomestni vojni minister. Veliko senzacijo je povzročila v Petrogradu vest, da je bil na Kornilovo povelje general Maoviski, ki jo poveljeval umikajoči se armadi, po vojnem sodišču obsojen na smrt, ker ni zapovedal streljati na dezerterje, kakor je ukazal Kornilov.
Na odredbo justičnega ministra sta bila aretirana Leon Trockl in M. Dunačarski, ker sta bila zapletena y nemire prejšnjega meseca.. Oba se imenujeta mednarod^ na socjalista in sta voditelja v svetu delavskih in voja^ škili delegatov.
Trocki je bil nekaj mescev v Združenih državah, potem ko je bil zaradi mirovne agitacije izgnan iz Francoske in Španske. Ob izbruhu vojne je moral zapustiti Nemčijo in so mu bile pozneje zapite vse dežele.
V New Yorku je bil zelo delaven med socjalistični-nii strankami. V Petrogradu so ga poznali kot zvestega pristaša Lenina, katerega dolžijo, da je pod nemškim vplivom. Trocki je v julijskih nemirih v Petrogradu vo-» dil maksimaliste.
O vojni situaciji nam poročajo vojna poročila, da ruske čete zapadno od Brodija odbile nemški napad. Severovzhodno od Ornovic, pri vaseh Toperovee in Raran-če so Rusi pričeli ofenzivo in so zavzeli nekaj višin ter l>ognali sovražnika v t^ori imenovani vasi. Vjeli so baterijo štirih topov in mnogo strojnih pušk.
Nato je bil sovražnik ojačen in je prisilil Rusp, da so se umaknili.
Južno od CemovR- Nemci in Avstrijci prodirajo, posebno okoli Doline, ob Seretu in Sučavi ter potiskajo Ruse naza,i. Nemci so zavzeli vasi: Olvboka, Komenka, Vo-Ščinec, Crikrolva in mesto Radauc. Poskus, da bi zadržali Avstrijce in Nemce, je bil brezuspešen.
i-'
Pošiljateljem denarja*
--o-M	— »
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujeti nikom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki sd zasedeni po laški armadi.	„
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi-» smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
"G LASNARODA"
ILOTllIjg
J
9. V »Lil H ISO
lovb
OOIP1IT
•3 Oortiudt Street,
of ftbor«
«C Manhattan. Sem Točk CUj. N. T.
am. m
2.00 UN»
UmIoMob »mCo New lark SS-00 Zt pol lete m Meto New York«. B.00 Ze fctrf lete m meto New X«fl 1J0 Za lnaeemetvo m ctAo leto___1.00
-VLAJ HABOItt-
In prunlko*.
"ILil NABODi'
(Tate* at tke People") dej except Sundays Iptloc yearly $3.60.
ee bo prlobčajejo. sej ee blacoroU poHljttl po — Money Order, da m
<U hitreje najdeno aaelowrifc*. ki poflUJetram naredite te i "flLil NARODA"
2876 Oorttoft.
Deklaracija zastopnikov srbske vlade m jugoslovanskega Odbora.
-ooo-
V deklaraciji zastopnikov srbske vlade ter članov .Jugoslovanskega Odbora, ki so se zbrali na otoku Krfu koncem julija, so navedene naslednje torke glede bodoče jugoslovanske države:
1.	— Država Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki so tudi znani ]>od imenom Jugoslovani, bo svobodna in neodvisna kraljevina, z nedeljivim ozemljem ter enim podaiiištvom(!). Država bo ustavna, demokratična in parlamentarna monarhija, z dinastijo Karadjonljevičev na čelu, ki je vedno delila ideje in spomine naroda ter stavljala nad vse svo-
_bodo in voljo naroda. _ _ ___ _
2.	— Tine države bo: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in naslov vladarja: Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev.
:). — Država bo imela en grb, eno zastavo in en krono, ki bo sestavljena iz naših sedanjih posebnih cm I »letno v. Edinstvo pa bosta predstavljala grb in zastava kraljevine. Zastava kraljevine, kot simbol edinstva, bo razobešena na vseh državnih poslopjih kraljevine.
4.	— Posebne zastave — srbska, hrvaška in slovenska bodo imele iste pravice ter jih bo lahko razobesiti ob vsaki priliki. Isto velja tudi glede gr-l)ov.
5.	— Trije narodni nazivi — srbski, hrvaški in slovenski — so enaki pred zakonom po celi kraljevini, in vsak se jih bo mogel poslužiti ob vsaki priliki javnega življenja in pred vsemi oblastmi.
(i. — Obe pisavi, cirilica in latinica, imata enake pravice ter se ju more vsak svobodno posluževati po celi kraljevini. Kraljevske oblasti in mestni avtonomni zastopi imajo dolžnost in pravico uporabljati oboje pismenke (azbuke) soglasno z željami prebivalstva.
7.	— Vse priznane vere bodo svobodne in tako tudi javno izpovedanje: Pravoslavna, rimokatoli->ka in mohamedanska vera, h katerim pripada naš na n hI, bodo enake t«r imele iste pravice napram državi. Z ozirom na to pa se bo zakonodajalec ]>otru-dil, da ustvari verski mir soglasno z duhom in tradicijami celega našega naroda.
8.	— Koledar bo izenačen čimprej mogoče.
9.	— Zemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-vencev bo obsegala vsa ozemlja, v katerih živi naš troimenski narod v gostih masah in nerazdvojno. Vsako njegovo delenje bi bilo nasprotno življen-skim interesom skupnosti. Naš narod ne želi liiee-
• sar kar pripada drugim ter išče le ono, kar je njegovo. On želi, da bo svoboden in zedinjen. Vsled tega najbolj odločno odklanja vsako delno rešitev problema njegovega osvobojenja od avstro-ogrske uprave in njegovega zedinjenja s Srbijo in Čmogo-ro v eno državo.
10.	— Jadransko morje mora biti — v interesu pravic in svobode vseh narodov — prosto in odprto vsem in vsakemu.
11.	— Vai državljani v kraljevini bodo enaki ter vživali iste pravice pred državo in zakoni.
12.	— Volitev zastopnikov ▼ Narodno skupščino se bo vršilo potom splošnega, neposrednega in tajnega glasovanja. Tak način volitve se bo uporabljalo tudi pri občinskih volitvah ter pri drugih administrativnih napravah. Glasovanje se bo vršilo v vsaki občini.
13.	— Ustava, katero bo "prinesla ustavodajna skupščina, zbrana potom splošnega, neposrednega in tajnega glasovanja — bo kot temelj celemu državnemu ustroju. Ta skupščina pa bo tudi pri-četek in kraj vseh oblasti in pravic, na katerih se bo reguliralo državni ustroj, tfatava bo dala naroda mogočnost, da razvije svoje posebne delavnosti v lokalnih avtonomnih oblastih, prirejenih raz-
. GLAS NARODA, 7, AVGh. 1917. . II 111 j" i ^^
' T	TV: "
i ■	V »!'•-	•	V"
Dopis.
REAR-ADMIRAL L. CAPPS. NASLEDNIK AMERIŠKEGA GENE-
RALA GOETHALSA.
Tako zedinjeni narod srbo-hrvaško-slovenski bi imel nekako 12 milijonov duš. Taka država bo jamstvo za narodno neodvisnost ter za narodni in civilizatorični *napredek. Država bo usptoen branik proti germanskemu prodiranju ter dostojen član nove družine narodov.
1 . ■ • ■
Proklamacija nosi podpis ministrskega predsednika kraljevine Srbije in ministra za notranje zadeve, Nikolc Pašiča ter podpis predsednika Jugoslovanskega Odbora dr. Antona Truinbiča.
Zborovanja so se vdeležili tudi slovenski delegati: doktorji Trinajstič, Vošnjak in Potočnjak ter je umevno, da so se ozirali tudi na njih špecijalne zahteve.
Z ozirom na politične razmere in pisanje takozvanih jugoslovanskih listov v Ameriki, se moramo v resnici zadrževati, da ne predstavimo slovenskemu narodu v Ameriki položaja tako kot je v resnici.
Navesti pa hočemo par stvari, iz katerih bo vsakemu Takoj razvidno, kakšen je pravzaprav dejanski položaj. Predvsem ugotavljamo naslednje: Srbska država je pregažena od sovražnika in je — brez moči.
Srbskj kralj s svojimi ministri se mudi na tujih tleli, izgnan«*- izpod lastnega krova.
Balfour je izjavil pred par dnevi v angleški poslanski zbornici, da so zavezniki voljni skleniti mir z Avstrijo, proti kateri nima Anglija nikake animoznosti, to je nikakega sovražnega razpoloženja.
Če je tako govoril Balfour, ki ima za seboj vso avtoriteto velikega angleškega cesarstva, potem si lahko mislimo, kaj hočejo odločilni angleški diplomati in politiki glede ostalih manjših držav.
Tekom treh let se je nahajala Anglija v boju z Avstrijo, in danes pride glavni angleški minister z izjavo, da ni gojila Anglija napram Avstriji nikakega sovraštva.
To pomeni več kot si sploh more človek v prvem trenutku predstavljati.
V istem govoru se je dotaknil Balfour tudi italjan-skega vprašanja in rekel mimogrede, da se Anglija ne briga za zaveznike, ki so stopili pozneje v vojno in sicer iz — Sebičnih ozirov.
Balfour ni omenil Italije, ni omenil njenih zahtev in 1o je povzročilo v Italiji velikansko razburjenje in razočaranje.	. .
„ Xa otoku Krfu grade idealno poslopje bodoče Jugoslavije. Načrti so dogotovljeni, zgradbe še ni in podanikov kraljevine še sploh ni, kajti niti iz daleka jih niso vprašali za njihovo mnenje. —
Kot je povdarjkl naš list od prvega pričetka vojne, je ločitev Slovencev in Hrvatov od Avstroogrske nujno potrebna ter je le izraz časovnega razpoloženja.
Državni ustroji se prežive. Pravico do eksistence bo izgubila tudi država, ki se je v svojem jedrn preživela in je bila le plod ponovnih osvojevalnih vojn in roparskih pohodov.
Naš list se je od prvega pričetka vojne zavzemal za to, da se uredi celo evropsko in prav posebno jugoslovansko vprašanje na podlagi zdravili in vedno vrednih načel demokracije, ki bo v bodoče edina državna oblika po celem svetu.
Peljati se sedaj z monarhijami in kraljestvi je prav tako zastarelo "kot govoriti o ruskem carju in njegovi dvorski kliki.
Ko se bo odločevalo o jugoslovanskem vprašanju, bo prišla predvsem vpoštev izjav^ ki so jo sprožili dale-kovidni možje iu koje cilj je federativna republika prostih narodov brez — kraljev, prince v in druge srednjeveške navlake.
--ooo-
Kmalo, ko je začel izhajati Zottijev list v New Yor-ku, je pisal pop Smole nekemu clevelandskemu uredni-v v- bi eedaleZottiiu jymaš»ti usta. .
['pop Smole s sfoji-
Johnstown, Pa.
Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz tenaše naselbine, posebno iz JMoxbama, hočem jaz nekoliko ipocoča&i.
Kar «e tkie delavskim razmer, naznanjam, da niso po voljne, ker je tuka(j stavka. Na stavki je približno 400 delavcev iz treh rovov: Valley Smokeless 'Joal Company. Suonyside ali Ideal Coal Co. in Moxliam Coal Co. Stavka traja že tiri tedne, in sicer zato, ker delavci zalrtevajo unijo. Premogarski baroni so trdi; so že vse drugo obljubili, samo unije še ne. Zatorej ne. svetujem nikomur hoditi za delom v ta kraj.
Ne smem pa tudi .pozabiti omeniti. da na društvenem polju na iloxham prav lepo napredujemo. Imamo štiri podjporna društva, in sicer SNPJ št 82, sv. Barbare št. 71, SDPZ št. 2 in eno Bratsko slo vensko samostojno društvo Mox ham. Vsa društva prav lepo napredujejo. Zadnje društvo je bilo vstaniovljeua 11. junija 1916 in iaikorporirano 22. maja 11)17. Dne 24. junija smo obhajali obletnico društva in priredili svoj letna -piknik, kjer smo se prav lepo aaba vali. Tudi slovenska Moxhani godba je nam igraia nekaj ieipih komadov pod vodstvom g. Josip«, Rogei.
Rojaki, pristopile k našemu društvu, sedaj imate pripraven čas! Pravico do vstopa imajo taki, ki niso oddaljeni od mesta nad 5 milj. Pristopnina znaša en dolar, mesečni asesment en dolav iti pod»pora en dolar dnevno. Člani se sprejomfajo od 16. do 50. leta. Bratje, pristopajte k društvom, ker nikdo ne ve, kdaj ga .nesreča doide.
Zbratskim pozdravom
Josip Glavač.
USTANOVNA SEJA ODBORA ZA JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO
se vrši v soboto in nedeljo dne 11. in 12. avgusta t 1.
DVORANI SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
2657—59 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L » *
Začetek v soboto dne 11. avgusta ob 9 uri dopoldne.
Do zdaj so pri<rlasil»» sledeče organizacije svoje odbornike: Slovensko Narodno Podporno Jednoto zastopata glavna odbornika Anton J. Terbovec, Cicero, 111., in Matt Petrovič, Cleveland, O.
Slovensko Svobodomiselno Zvezo zastopata Frank Bostieh, Chicago, 111., in Anton Zlogar, Cicero, 111.
Jugslovansko Katoliško Jednoto zastopata Matt Pogorele in Anthony Motz, oba iz Chicajra, II!.
Slovensko sekcijo JugDslovanske Socjalistične Zveze zastopata Filip Godina in Frank Navs. oba iz Cliicaga, 111.
Slovenskega Delavskega Sokola Chicago zastopa Ivan Kušar, Chicago, 111.
Sledeči slovenski listi so priglasili do zdaj svoje zastopnike:
Prosveta, glasilo in last S. N. P. J., katero zastopa njen slavni urednik Jože Zavertnik. oziroma v njegovi odstotnosti Ivan Molek.
Glas Svobode, zastopa M. V. Konda, oziroma v njegovi odsotnosti urednik A. II. Skubie.
Proletarec, katerega zastopa njegov urednik Etbin Kristan.
Čas, katerega zastopa Frank Kerže.
Glas Naroda, katerega zastopa Frank Sakscr.
Življenje poleti.
V poletni vročini si je mogoče o-hraniti zdravje le s tem, da se drži človek primerne dijete. Predvsem ne smemo pozabiti na to, da je vroče. Zaposlen človek seveda nima časa misliti na vročino, a nje posledicam se ne izogne niti postopač.
Takozvani kap vsled vročine ni povzročen vsled upliva gorkote same, temveč vsled zmanjšanja življenjske eneržije. Oni. ki jedo preveč, ki pijejo, kade ter počenjajo druge take ekscese, so najprvo podvrženi takim boleznim. Življenj ska eneržija je namreč trpela vsled uplivanja gorkote. Oseba, ki ima zadosti hrane, ki je zmerna v uži vanju mrzle vode ter se izogiba vsem alkoholnim pijačam, bo z lahkoto prestala to vročinsko peri-jodo.
Pravilo, ki velja za vsak letni čas, velja prav v posebni meri na poletno vročinsko dobo: — Bodi namreč zmeren!
Preobilno pojedanje povzroča v poletju številne bolezni. Preobilo se zavživa sadja in sočivja vsake vrste, kajti ljudje se dajejo voditi od apetita. ki pa ni vedno zanes Ijiv voditelj za zdravje. Nikomur bi ne padlo v glavo sesti za zakurjeno peč v poletni vročini. Dejanski pa se izvršuje še večjo neumnost ter zaklada telo s kurivi, katerih telo ne more prebaviti.
Poleti potrebuje telo veliko manj hrane, ki povzroča gorkoto, Vsled tega se je trefoa izogibati sladkostim, oljem, mastno priprav. Ijenim jedilom in glavno hrano mo ra tvoriti sadje, sočivje in sadeži sploh, ki vsebujejo kisline. Jemati moramo z drugo beseflo hrano, ki ne zviša telesne temperature, ki pa se v lastnem telesu raztopi.
Predvsem pa se je treba v seda nji poletni vročini izogibati pija čam, ki vsebujejo takozvane siru pe in ponarejene soke. Ponavadi se pije te pijače na hitro, vsled česar je v veliki meri ŠKodovan želodec. Posebno glede otrok se mora povdarjati, da je ni bolj škodljive stvari kot je naglo zavživanje in požiranje mrzlih pijač.
Kot smo poročali opetovano, ima vsaka slovenska eentralizovana organizacija pravico voliti dva zastopnika, vsako slovensko samostojno ali k tujim organizacijam spadajoče društvo po jednega. K«*r je čas do ustanovne seje jako kratek, želimo, da nam vsaka organi zaeija, ki je že volila svojega zastopnika, pošlje tozadevno obvestilo v najkrajšem času. Organizacije, ki do danes še niso volile, naj izvolijo, če mogoče, svoje odbornike za to velevažno gibanje.
Ce bi katera organizacija ali društvo ne moglo izvoliti zastopnikov do tedaj, naj jih voli pri prvi seji iu naj jih naznani pozneje. Pričakujemo poročil tudi od listov, ki podpirajo naše gibanje.
Začasni odbor se je odločil radi jako važnih in tehtnih vzrokov, da se vrši ustanovna seja kolikor mogoče kmalu. S tem bo postavljen temelj, odpravljeni bodo vzroki in razni pomisleki, ki nastajajo zdaj še tu pa tam, da bomo sčasoma vsi zbrani pri velikem delu za blagct jase nekdanje domovine.
Naslovite priglasitve na Frank Kerže, 2711 So. Millard Ave., Chicago, III.
ODBOR.
Nem. zunanji minister.
Kuehlmann novi minister. — Stremi za sporazum z Anglijo. Piše Kalrol H. pi. Wiegand.
Papežev tajnik bo odstopil. Rim, Italija, 6. avgusta. — "Ro __ima Messagero" poroča, da bo kar-
nemški zunanji!dinal Gasparri t>dsto,)il kot ,,ape
New York, N. Y., 6. avgusta. — V Nemčiji se stvari hitro razvijajo. Ta razvoj je veliko večjega pomena, kot se pa misli. Izpremcmba v ministrstvu pomeni, da Nemčija po vzgledu drugih držav gre skozi izpremembe. ki morajo predruga-čiti stari politični ustroj.
zev tajnik. List pravi, da odstopi deloma zaradi zdravstvenih ozirov, deloma pa tudi zato. kf»r želi papež imeti več pregleda v vatikanski politiki.
Velika eksplozija v Nemčiji.
London, Anglija, 6. avgusta. — Nek nizozemski poročevalci* piše s fronte, da je bila eksplozija v Hen-ningsdorfu največja katastrofa, kar se jih je pripetilo v Nemčiji,
Novo državno ministrstvo ii.|odkar se je pričela vojna.
pruski kabinet smatra za svojo nalogo, da zdrži. To ministrstvo bo svet dovedlo za korak bližje k miru. To ministrstvo si bo prizadeva lo s krompromisi in raznimi pred-pravieami pridobiti one stranke, ki zahtevajo reforme. Sedanji kancler dr. Michaelis ni za radikalni parlamentarični sistem in poskuša nasproti temu polovično pot ter postavlja parlamentarce in narodne zastopnike na ministrske stolce.
Največjega pomena pa je imenovanje dr. Riharda Kuehlnianna za zunanjega ministra namesto od-
Neka municijska tovarna j<* zletela v zrak. Več kot 300 oseb j«' bilo ubitih, ali pa nevarno ranjenih in materjalna škoda je ogromna. —
Kitajska gre v vojno.
Washington, 1). C., 6. avgusta. Vsak dan se pričakuje, tla bo Kitajska napovedala Nemčiji in Av-stnf-Ogrski vojno. Na Kitajskem je stroga cenzura, toda četrtkovo poročilo iz Pekinga pravi, da je kitajski kabinet v posebni seji soglasno sklenil, da se Kitajska pri-
stopi všega dr. Zimmermanna. To druži zaveznikom. Ta sklep je tu-rmenovanje postavi \%sa druga ime-'di izvršujoči predsednik Feno Kwo
novairja v ozadje. Že dolgo časa smatrajo v Nemčiji Kuehlnianna za zagovornika miru. Med tem ko se bo kancler brigal za notranje razmere v Nemčiji, bo Kuehlmann kt najboljši poznavalec Angleške prevzel zunanjo politiko. Za njim pa stoje finančniki in trgovci.
Njegovo imenovanje je poskus, olajšanje sklepanje miru in vspod-budno znamenje, ki kaže na konec vojne. V Nemčiji prevladuje mnenje, da mora Nemčija skleniti mi? samo z dvema deželama: Anglijo in Ameriko. Drugi nasprotniki bodo potem sami sledili.
Kuehlmaim je mož. kateremu se je ta stvar zaupala. Vedno je nagnjen k spravi in je znan kot najboljši posredovalec.
Nemčija bo sicer še nadalje vzdržala. toda novi zunanji minister bo poslal znamenje za mir.
Cang odobril.
Zavezniški poslaniki bodo v soboto imeli skupno sejo v kitajskem zunanjem ministrstvu, da razprav-laj o kitajski vojni napovedi, ki bo razglašena še ta teden. Vplivni Nemci v Pekingu se posvetujejo nizozemskim poslanikom, da bi se dogovorili, da bi bilo mogoče iti na Javo. Španski poslanik bo najbrž«? prevzel avstrijsko-ogrske zadevc-
Bogati čuvaj.
Washington, D. C., 6. avgusta. Čuvaj svetilnika F. M. Norfleet, je kupil bond posojila za svobodo v znesku 100 tisoč dolarjev. Vlada Je stvar preiskala, ker se ji je zdelo čudno, da more čuvaj, ki ima $100 mesečne plače, kupiti tako visorf bond. Dognalo se je pa, da je čuvaj najbogatejši lastnik plantaž na jugu. —
Italijanski socialisti in mir.
Iz Petrograda došla italijanska soe jalista Labrido m Raimondo sta izjavila sotrudniku lista "Aftempos ten", da italijanska socialna demokracija sicer želi mini, ne more pa iti na formulo; brez aneksij in odškodnine. Nempgoee je na tej podla« napeaviti trajen mir, ker

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(VotaryPublic) ▼ GREATER HEW YOBXU
ANTON BURGAR
19 CORTLAHD STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
rsskorrstna pooblastila, vojaike prošnje in daje potreba« nasvete v vseh voj&fitih sadevah. Bojakom, ki žele dobiti ummrittd državljanski papir, daje potrebne informed je slede datnms iskreanja ali imena panika. Obrnite se sanpno na njega, kjer boste tofeo in eoUd«e
GLAS
Dr. Janes Ev. Krek:
' Slovenci
(Knjiga je bila tiskana začetkom sedanje vojne v Jeni na Nemškem. — Takoj, ko je izšla, jo je zaplenila nemško-avstrijska cenznra.)
-ooo—
ZGODOVINA.
Kje prebivajo Jugoslovani? — Prvotna domovina Slovencev. — Boji za neodvisnost. — Krščanska doba. — Frankovski administrativni sistem. — Panonija. — Slovensko hrvaška edinost — Turška doba. — Narodoslov-na vprašanja. — Ilirija. — Vzrok razdora.
Jugoslovani. — Od Karniških Alp na jugo-zapadu Koroške pa do obal Črnega morja, od Mure pa do obal Kgejukega morja pri Solunu ter do izrastkov balkanskih gora prebiva n«»kako 17 milijonov Slovanov — južnih Slovanov, — kojih jezik tvori nepretrgano verigo narečij ali dialektov, ki so medsebojno v zvezi.
V	delu na severo-zapadu tega ozemlja prebivajo Slo-vt iK-i. Ti obsegajo južno Koroško, južni in del srednjega dela Štajerske z deli sosedne Ogrske in Hrvaške, nato i-elo Kranjsko ter glavni del avstrijskega Primorja z mejno okolico severnega kota Italije.
Prvotna domovina Slovencev. — Zaeno z drugimi palubami jngosovatiskih rodov so sledili tudi Slovenci velikemu preseljevanju narodov iu njih pritiskanju proti /.i|>a<iu. Ko so krog leta .Ki8 zapustili Lombard i razširite ) m »krajine Panonije ter se preselili v solnčuo Italijo, so Hoveuci zasedli izpraznjeno ozemlje.
Po naravnih potih ob Dravi, Savi in Muri in prav v najboj oddaljene doline so prodrli Slovenci v alpske pro-vinre ter zasedli Kranjsko, Koroško, Štajersko in obrežje Jadranskega morja. Prodrli pa so tudi naprej prav do Foblaškega polja na Tirolskem. Ob Muri navzgor pa so dospeli do dar ašnje Gorenje in Nižje Avstrije, potem ko so prekoračili Gorenjo Štajersko.
1'ustetal-dolina na Tirolskem, Lungau-dolina v današnjem Salzburgu in dolina reke Aniže so imele sloven--lie kolonije, katere je ločila od Čehov le reka Donava. — I Mot i ju go-za padu so njih nadaljno prodiranje ustavili furlanski vojvodi. Kljub temu pa so zasedli celo gorato okolico prav do Tagliamenta, kjer žive še v današnjih «lnrh. V južnem delu Furlanije ohranjajo imena Beogra-do, Sehiavoiieiieo, Turiaeco (Turjaki) še do današnjega «ine spomin na slovenske kolonije.
Slovenci pa se niso mogli dolgo časa vzdržati v večjem delu ter precej naprej potisnjenih postojank, kajti te [K>krajhie so zasedli v preveč osamljenih ali izoliranih skupinah, vsled česar so izgubili vsak stik z večjim delom naroda.
V	času, ki je bil sorazmerno preeej kratek, so bili absorbirani ml nemškega prebivalstva, ki je deloma preživel dobo preseljevanja narodov- in od Bavarcev, ki so prodirali vedno naprej in kojih živahna narava je bila I »olj ljuba višji kulturi cerkve in države. Kljub temu pa je bilo najti prav do 13. stoletja prav na severu take kolonije, naprimer Kindsberg, v dolini reke Muertz. Še danes pričajo ste vina imena krajev v ozemlju, ki je glede jezika popolnoma nemško, o nekdanji kolonizaciji Slovencev v teh krajih.
Poleg tega pa ohranjajo številni jezikovni slovenski elementi, katere se rabi na Koroškem in Štajerskem ter irazlične krajevne noše spomin in sad močnega upli-\anja Slovencev na nove nemške prišleee.
.Madžari ali Ogri so bili podvrženi še veliko močnejšimi upi i vu, j H>.se h no kar se tiče jezika. Prevzeli so od panonskih Slovencev, kojih kultura je bila višja, celo vrsto besed, posebno besed, ki se nanašajo na poljedelstvo.
Boj sa neodvisnost. — Slovenci so živeli neodvisni skozi [*ir stoletij j»od svojimi domačimi vladarji ali prin-ei ter se Imrili uspešno proti Avarom, furlanskih Lombards »m in prav posebno proti Bavarcem.
V	nekako sredini 8. stoletja pa so i>oklicali te sosede na fmnioe proti Avarom, kar jih je spravilo v odvisnost slednjih in frankovskega kraljestva, dasiravno so si skozi nekaj časa še ohranili svoje kneze.
Krščanstvo se je razširilo — in le deloma mirnim potom, — deloma pa z oboroženo močjo, s katero se je utrdi Iti vlado Bavarcev in Frankov in to prav posebno po neuspešni usta j i Ljudevitega Posavskega (828) proti vladi tujcev. Po tem času niso ti mogočni sosedje stremili za ničesar drugem kot za popolnim uničenjem slovenske avtonomije. Uvedlo se je francoski administrativni sistem in slovenski knezi so se morali umakniti nemškim gro-
— . w 4 ' t
Kljub temu pa ni bilo to podvrženje ono na milost in nemilost. Koroške kneze se je še nadalje ustoličevalo |m> slovanskih šegah iu ti so ob takih prilikah obljubljali, da bodo varovali jezik, šege in navade slovenske. Tej demokratični, prastari ceremoniji kneževega ustoličenja v slovenskem jeziku so ostali zvesti vsi poznejši vojvode in to celo prvi Habsburžani.
Vojvodina Koroška, ki je prvotno združevala vse planinske Slovence, je kmalu podlegla razkrojilni delavnosti nemškega fevdaizma Srednjega veka. Da se oslabi i noč vojvod, se je koncem 10. stoletja razdelilo Koroško v gotovo število grofij, ki so se v ttku stoletij izpremenile v province, v katerih so dejanski stanovali Slovenci. S tem činom se je razbilo tudi njih politično in teritorijalno c-rfinstvo: razdeljeni na ta način so veliko laglje podlegli zunanjim uplivom.
Panonija. — Da govorimo resnico so tvorili Sloven-Panonije na jugo-zapadu Ogrske do Ptuja pod Pribino o vojvodino, ki je igrala važno ulogo v zgodovi-literature.	^
Sovražnost nemških škofov, ki se niso pokorili niti (vrgli so v ječo sv. Metoda!) in invazi-
ja Ogrov, ki so vznemirjali te pokrajine %skozi celo stoletje, sta morala radejati civilizatorično delo v svojih prvih pričetkih. Ko se je Madžare porazilo na ravnini Lecha, je nemški kolonizator obrnil svoje poglede na slovenske krajine.
Opatije Preising, Brixen, Bamberg in nemški samostani so dobili od cesarja v dar obširna ozemlja, katera so kolonizirali s koloni svojega lastnega naroda. Slovenska jezikovna meja se je skrčila na različnih točkah. — Najti pa je bilo vpade tudi v srce naroda. Najbolj važni nemški jezikovni otok je danes oni Kočevja. Vsi drugi slični jezikovni otoki pa so bili v teku časa absorbirani od Slovencev.
Slovensko-hrvaška skupnost. — Vpadi Turkov pa so pomenili — po pričetku 15. stoletja, — konec nadalj-ueinu napredovanju germanizacije. Nemški kolonist je iskal rodovitne in varne zemlje za obdelovanje, dočim so bile slovenske pokrajine izročene osmanskemu navalu.
Brez pomoči od strani cesarstva tekom celega 15. stoletja in tudi pozneje, sta se poslužila slovenski in hrvaški kmet, pripravljena do skrajnosti, uspešnega' obrambnega sredstva za deželo. Za slučaj vpada sovražnika — ko-jega prihod se je poleg tega tudi oznanjalo s kresovi na gorah, — se je zgradilo utrjena taborišča (Tabore).
Bile so v resnici slovenske in hrvaške dežele, ki so bile v onih težkih časih edini trdni branik krščanstva in zapadue civilizacije. Njih pradavna plemenska skupnost je postala bolj živa kot kedaj v teh časih ropanja in to kjub državnim ločitvam. Prebivalci slovenskih planinskih dežel na Iztoku so se tekom te dobe več kot enkrat posvetovali s Hrvati glede odredb, katere naj bi se odredilo proti Turkom.
V koliki meri identične interese so imeli, je razvidno iz dejstva, da so Hrvati po smrti ogrskega kralja Ludo-vika (1526) izvolili za svojega kralja vojvodo Koroške, Štajerske in Kranjske, nadvojvodo Ferdinanda. Deset let pozneje je predlagal hrvaški državni zbor tem trem provincam sklenitev lige proti vsem sovražnikom in pri sprejemu Pragmatične sankcije, leta 1712, so Hrvati izrecno zahtevali, naj se jim pusti upliv na slovenske deželo, dočim je že v 16. stoletju Kmečka Liga združila Slo-; vence in Hrvate proti zatiranju od strani fevdalnih gospodarjev.
Prav nič ni presenetljivega, če ne izvemo dosti o intelektualnem življenju in napredku misli v teh južno-iz-točrtih grofijah tekom dobe turških vpadov, ki so bili — strašni.
Ta turška doba je popolnoma naravno epična in heroična doba vseh južnih Slovanov. To je doba, kateri se imajo zahvaliti Slovenci svoje najlepše balade.
Reformacija in protireformacija sta prinesli novih kal* za duševne življenje. Luteranski Slovenci so skušali razširiti novo doktrino z besedo in peresom in to celo med hrvaški narod, kot so nasprotno številni člani hrvaškega svočeništva, ki so brali mašo v slovanskem jeziku ter se posluževali Glagolice na sličen način agitirali med Slovenci.
bojne poglobitve ter izenačenja picrje obstoječih zaprek.
Pri opešan ju otomanske moči se ni nadaljevalo z nemško kolonizacijo s prejšnjo ognjevitostjo. Bil pa je 'nasproti upliv italijanske civilizacije, ki ga je bilo vedno bolj občutiti. Germanizacija je seveda dosegla svoj višek pod Jožefom H., a ni se je več izvajalo v obliki kolonizacije, kajti dežele so bile sorazmerno dobro obljudene.
Za narodno in literarno oživljenje Jugoslovanov, ki pripadajo v tem trenutku Avstriji, je bila ustvaritev Napoleonovega kraljestva Ilirije zelo pomembna.
Pod sistemom Metternicha, ki je sledil tej dobi, se je izgubilo večji del pridobitev, katere se je izršilo pod fran coskim režimom, a leta 1848 se je priznalo Slovencem enakopravnost njih jezika v administraciji in šoli, vsaj v — teoriji. Oni so seveda zahtevali razventega ustvaritev pro-vincijalne enote, ki naj bi obsegala vse Slovence, a niso dosegli niti zopetne Ustanovitve Kranjske glede nje starih zgodvinskih meja prav do obali Jadranskega morja.
Duševno gibanje, znano pod imenom Hirizma — v drugi tretini 19. stoletja — je imelo za cilj združitev Slovencev in Hrvatov v skupni pismeni jezik. Vzroka ustav-ljcnja tega gibanja pa ni treba iskati malenkostnih je-7,ikonih sporih med Slovenci in Hrvati, kajti Zagreb leži v sferi slovenskega jezika, temveč edinole v dualistič-ui obliki Avstro-ogrske monarhije.
Listnica uredništva.
V. B., New Alexandria, Pa. —
Katoliški vojni karati.
Washington, D. C., 5. avjrusta. Od vsakih 144 vojnih kuratov v ameriški armadi je 53 katoliških du hovnov. V narodni erardi bo med
Na nafcor nictate iti, četudi uiLstc državljan. Ako nimate tprvega dr- ■ kurati 128 katoliških. To šte-žavHaivskeira nauiria. va« ,ne ho- vi'° določila washhifftonska vla-
ljajwkega papirja, vacs ne bo do ,potrdili.
V. St., Indianapolis, Ind. —
K'dor se hoče ogniti vojaški službi, bo kaznovan. Deportiraii ne bodo nikog&r. O kaki konfiskaciji premoženja še ribano slišali. Ako pride med Združenimi državami in Avstrijo do vojne, ne ve ni-kdo: zgodi se ipa lahko vsak eas». V ameriško armado bodo vzeti tu-di Slovenci.
Argentinski ultimatum.
Buenos Aires, Argentina. 5. avgusta. — Argentinska vlada, ker je nezadovoljna zaradi pogajanj za potopljeni argentinski parnik 4 * Toro' \ je prekinila z Nemčijo diplomatične zveze in je poslala nemški vladi noto. v kateri se za-I hteva v določenem času jasen odgovor na argentinske zahteve. Odgovor se pričakuje tekom osmih dij. V tem času se bo dločilo. ako se naj razmere z Nemčijo izpreme-ne, ako odgovor ne bo zadovoljiv.
Nemčija je argentinski vladi svo-
da po sorazmerju čet po veri.
>
Izgubljena stavka?
Bessemer, Mich., 5. avgusta. — Uslužbenci železorudnikov v Gove-bec okraju so začeli pred enim tednom stavkati. Ker družba ni hotela ugoditi njihovim zahtevam, s<, se vrnili poti starimi pogoji na delo.
Francoska po&Bja Aznenkanoe domov.
Pariz, Francija. 5. avgusta. — Francosko zunanje ministrstvo je naročilo ameriškemu poslaniki, da naj prekliče potne liste tistim A-merikancem, ki so prostovoljno ali pa prisiljeno zapustili delo pri pomožni akciji; to pa pomeni, da morajo taki odpotovati s prvim par-nikoni v Ameriko.
To zadene bolniške strežnice in člane dobrodelnih družb, kakor tudi šoferje. Mnogo žena, deklic in mladih moških so poslali iz bolnišnic, dobrodelnih družb in tlrugih or ganizacij, ker so kadili, se nespodobno obnašali, ljubimkali ali pili.
Zračni boji ob Soči
Rim, Italija, 5. avgusta. — Ponoči 4. avgusta so avstrijski zrakoplove! vprizorili zračni polet in so metali bombe na obljudene kraje med Sočo in Tagliamento. Bilo ni nobenih žrtev in^e malo škode.
Naša protizračna baterija je izstrelila en avstrijski pomorski zrakoplov, ki je padel v reko Po blizu Ponte Lagoscuro. Zrakoplovca sta bila ujeta.
Čaka smrti in piše.
Pariz, Francija. 5. avgusta. — Mata Hari. igralka iz Jave, čaka usinrčenja v pariški ječi, ker je bila obdolžena špijonaže v prid Nemčije. in piše svoje spomine.
Popisuje vse svoje življenje iu se poslužuje menjaje šestih jezikov : francoskega, nizozemskega, japonskega, nemškega, javajskega in angleškega.
Včeraj je Mata Hari zopet prosila. da se izvršitev smrtne kazni še odloži, ker ji bo vzelo še nekaj mesecev, pred no konča svoj življenjepis.
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
V CLEVELAND (NEWBTJRG), OHIO.
ječasno obljubila, da ne bo potap-Turška doba je tudi važna za jezikovna in narodo- argentinskih ladij niti v voj-slovna vprašanja, kajti v oneni času so se izvršila števil- ni zoni- Anrentinski zunanji mini-U2 preseljevanja proti severu in zapadu.	pa jf v razfrovoru z nem-
Prihod begunce viz turške Bosne je povzročil „a Hr-vaškem. Koroškem, Kranjskem in v Istri močne medse-! to obljubo.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 B. 82. SL, Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GUST STRAJNER, 993 E. 63. SL, Cleveland, Obla Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St, Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON GORENC- 772S Osage Ave„ Clveland, Oblo. Blagajulk: MIKE VBČEK, 3684 E. 78. SL, Cleveland, Oblo. Zaplanlkarica: ROZI MAUER, 3622 B. 82. SL, Cleveland, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
fe MART GLIHA, 3006 B. 78 SL, Cleveland, Oblo.
_ MARTIN MARTIN§EK, 3559 E. 81. SL, Cleveland, Okla. ..b FRANK VRČEK, 3684 E. 78. SL, Cleveland, Ohio.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA 7825 Burke Ave„ Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 9684 E. 78. SL, Cleveland, Obla.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN, 3684 E 78. SL, Cleveland, Ohio.
Seja se vriH prvo nedeljo v mesecu ob B. url dopoldne v Plato vi rani, 3611 E. 81. SL, Cleveland, Oblo.
Iz Grške.
Atene, Grško, 5. avgusta. — Meti velikimi svečanostmi je bil danes zaprisežen grški kraj Aleksander. V kočiji, v katero so bili vpreženi štirje konji, se je peljal v poslansko zbornieo. kjer so ga sprejeli poslanci, ministri in duhovščina. V zboroval ni dvorani pa se je sešel di plomatieni zbor in več drugih dostojanstvenikov.
Ko je prišel kralj oblečen v belo uniformo grškega generala, so mu priredili prisrčen sprejem. Ko ie bila zaprisega, pri kateri je stal Venizelos na kraljevi desnici, predsednik poslanske zborniee pa levici. knočana, so se razlegli po dvorani klici *4Živel kralj", "živela listava in "živel Venizelos".
Kralj je nato prebral prestolni govor, v katerem je pojasnil stali šče napram bojujočim se državam, nakar se je vrnil v svojo palačo.
PATRIJOTI!
Stric Sam išče
500 PEKOV 100 KUHOV 25 MESARJEV
za hraniti U. S. vsjsko
SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE.
Peki, kuhi in mesarji se IHejo, da Blažijo Z. D. v svoji
oem.
Vam ni potrebno veAett se ali opravljati vojaške dolžnosti razen svojega posla.
Ako znate ped ali kuhati. Stric Sam vas hoče — če pa ne ena te ped ali kuhati vas bo pa Stric Sam nauOL
VPIŠITE SE DANES!
81 _>PITE V ČASTNE VRSTE sa lasa vsjns. STAROST 18 DO 45 LET PUfeMfaa $33 4»$44 mmc
pUti
«Msa<
Urad
Avs,
Važno za vsakega.
KADAR želite ixvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hiatvo, trgovino itd«	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žaloslinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
rabite vsele, "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu.
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.	,
CENE SO SLEDEČE:	< ^ ~ | * ~
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd.stane..............................$1.00 ali kaj enakega stane...................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Naročilom je poslati vselej tudi denar.	" ^gggggjSj
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y:
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
rajamo naie naročnike pred raznimi alspirji, katerih Je TMpovaod dovolj.	ročilih po pottL
SRBI
"SpH.«**«**. >■ "4 , .. -ft-.;;'
'	" I"?	-
GLAS. NARQDAy 7.AVQ. 1917.

CA nDomorz DRŽAVE SEVERNE
•edei: FOREST CITY, PA.
m !L jMMirJa 1902 t državi Pcnnsylvla
GLAVNI URADNIKI:
rrwlMrtnlk: r. 8. TAT7CHER, «74 Ahsay Are., Bock Sprto«*, W>* Podprvdardnlk : JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVftC, box 647. Forest City, Pa. Poamtoi tajn'k : AVGUST OORTVftA, box 310. Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINftč. 5*05 St. Clair Ave^ Cleveland. Ohio.
t blagajnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2, box lift, Bridgeport,
NADZORNI ODBOR:
PraOaednlk aadm odbora: JOSIP PETER VE U box M. WinoUc, Pa. L narianrnlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Bonline. Pa. «. aadaornlk: IVAN GBoSEU, 886 E 137th SU Cleveland. Okk
POROTNI ODBOR:
rr«dMlD*k pome odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, EL Mineral, _
». porotnik : FRANC TEROpTl^, R F. D. No. 3, box 14«. Fort Smith, Ark. i. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So 14th S L. Springfield. I1L
VKHOW1 ZDRAVNIK:
nt. JOSIP T. GRAHEK. 812 R Oblo 8t.. Pittsburgh. Pa.
Uvato glasilo: -GLAS NARODA**. 82 Cortlandt 8L, New York, R. I.
Cenjena društva. odroma a jih uradniki ao aaproSenl pošiljati van do. ptaa direktno na glavnega tajnika to nikakor drugega. Denar naj aa pa povija edino potom pofttnih, ekspreralh ali bcnčnlb denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naalov: Frank PavlovS«, Farmar* A Miner« National Bank. Forest City, Pa.
▼ aiafeju, da opaxljo Jrufttreni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« pumanjkijlToatl, naj to nenadoma na mani Jo uradu glav. tajnika, da m aamore napako popraviti
Sloviti junaki mornarice Zdr. držav.
WILLIAM T. SAMPSON
V. jeklom obita ladja Združenih držav, 4*Tapaseo", je priplula v t liarU-rtton zaliv nekega dne tekom Itaftavljanake vojne. Tam pa je proda zdo hitro v stik z neko podmorsko mino.
Zah» malo je o*talo celeč* oil te bojne ladje m oni del tm<»adke, ki ni bil libit vxled ekspozij«-. je do-živcl nepričakovano ko|»elj. Eden teh neprostovoljnih kopalcev je bil neki človek Lz Falrare, N. Y., ki j*- htl star nekaj nad dvajset let ter služil na oklopnici kot izvršu-jočli «a»tiiik Ta mladi človek je bil William Thomas Sampson.
Sampson je bil na ta način vr-žen v zaliv z njejrove razbite ladje in prav malo je manjkalo, da ni utonil. Manj kot štirideset let po/, ne je pa je »prejel predajo admirala t ervere, moža. ki se je ua
lia jal
nem obupin tii stanju.
- moia. katerega se je potejrnilo i/ vode. pn»s»<M*etiega in vrženega z RFfiiVP v zmk pognane ladje.
Po Državljanski vojni se je po-mikal SampMiu naprej od stopnje do stopnje t»>r postal leta 1889 kapitan Skozi št ri leta, <»d 1SK6 do 181*0 p* bil suiM-rintendent moma-i i«k»* akademije v Annapolisu.
K<» je vzbudil potop bojne ladje *'.Mame' v havaiiskem pristanišču po celi Ameriki velikansko razbttr i en je iu otrorčenje proti Španski, je bi Inneriovan Sampson predsednikom raziskovalne komisije, ki naj bi ilocsala vzroke razdejanja te boju«- ladje.
Mimegwde naj omenimo, da se \/rokov tetfa razdejanja nikdar ni pojasnilo, vsa i natančno ne. Nobe netru dokaza ni bilo, uiti sence dokaza. da je imela Stranska svojo roko v me* pri razdejanju bojn« ladje "Mame . davno mnenje v on»-iA časti (m ni hotelo nh-esar slišati o kakt-iu prevdarku. temveč zahtevali* vojno in to v pni vrsti za to. da se osveti potop ladje *'Mainer\
Vsepovnodi je bilo čuti rek: — ' Remember the Maine". Špansko se je deiato odjrovorrio za jtotop te ladje in to kljub zdravemu razumu in pričevanju mornariške ko aiiaije. Nato pa se je pričela span »ko-ameriika vojna.
Sampson je bil imenovan t»ove-Ijujočini ikmI-admiralom in pred* sedn i k Me K in lev ea je imenoval prek« trlav desetih častnikov, ki si bili viaji od njetra. Dalo se mu je poveljstvo nad aevero-atlantiako eskadro in ixudalo se pa je. da blokira kubanska pristanišča.
Vedelo se je, <la phije jvroti M* *>adu moroeno ipansko Cape Ver de b rodov je, kateremu Je poveljeval animiral Cervera. Sauipson mu je hotel zastaviti pot, a Cervera se 1 i* tn»l no n mo k nil ter nvaol
J* »I« ri m i iiiubbiiii 1■ 1 uaaci
in pri-
forte pri ozkem vhodu v zaliv ter čakal, da bi skušal svražnik priti iz svojega skrivališča.
Nobeneea poroda ni bilo za misel, da bi skušal Cervera pred potekom par tednov priti iz pristanišča. Tako je šel v jutru 3. julija 189* Sampson na svoji zastavni ladji "Xew York" v Siboney, kjer se je vršilo posvetovanje z generalom Shafter-jem.
V	njegovi odsotnosti je poveljeval oddelku kom oder Schley. Ko je odšel, mu je dal Sampson po polna navodila glede slučaja, da b? skušal uiti Cervera iz pristanišča in zaliva.
Sampson se je nahajal na po-vratku iz Sibouey, ko mu je grmenje topov naznanjalo, da je šel t'ervera ven iz pristanišča in da sta se spopadla Cape Verde brodo-vje in severo-atlantiško brodovje Združenih držav.
V	času .ko je dospel Sampson na pozorišče boja. je bil slednji skoro popolnoma končan. Špansko brodovje je bilo izročeno na milost in nemilost nasprotniku.
Takrat pa so se začele zmešnjave. Prijatelji Sampsona in Sehley-a so pričeli z živahno agitacijo in prerekanjem, komu je pravzaprav pripisovati zmago. Poskušalo se jt napraviti kompromis ali dogovor ter zopet oživotvoriti čin "Vice-admirala \ kateri čin naj bi se podelilo Schley-u in Sampsonu. Kon-gr«-s pa ni hotel pristati v to in tako se je vleklo prerekanje naprej ter razburjalo javnost.
Schley .se je umaknil iz javnosti in pomorske službe, Sampson pa je še nadalje ostal v zvezni mornariški službi do svoje smrti, leta 1902.
Po svetu.
'*Nieotea'bolgarska akcijska družba za trgovino s tobakom, se je ustanov Ua k kapitalom 6 mi-1 j«»nov levov.
* * *
Uudiinpetftaaski List "Villag" Svf t) jKiroča iz Kinnutiije: V Kuni unij i se je z žetvijo že pri-■elo. ina je tako dobra, da take ljudje sploh ne pomnijo. * * •
Avtomobilski tovorni promet je uveden v Italiji za tako blag-o, ki se hitro v>ded vročine pokvari. • . •
Državno zavarovanje otrok u-vedejo na Bavairskem ; bavarska vlada l*o dotično predlogo še to
jenen izroN't-ka deželncmiu zboru. * « •
V Švici te miujejo dnržl>e za u-gfktovrtftv in izkoriščanje prennogu
v gorovju Jura.
" • '
'"Orient", bolgarsko-turška akcijska trgovska družba, ki se ima pocati z eksportno kupčijo, se je v	ustanovila s kapita-
lom 2.000,000 levov (frankov).
Osdtma vest.
V našem uredznltva se' je a^la-»fl Mr. Ijouis llizjak iz Rakphton,
<MTML mwi PMOTO muvicc. M» TVM.
MES. WILLIAM K. DICK, VELIKA AGITATORICA ZA RDEČI KRIŽ S SVOJIM SIKOk.
Ruska revolucija.
Ameriški časnikar C. \V. Wood poroča:
Oil je imel obraz pesnika. Xosii je uniformo mornarja, in sicer ruskega mornarja. A od onega ča-s*;i. ko je stopil v malo nowyorško restavracijo, isi ga nisem mogel predstavljati kot vojaka. Govoril je nekaj besed -s par prijatelji, s katerimi se je seznanil v restavraciji. in sicer v ruskem jeziku, a kljub leuiiu ni bilo nikakih predstavljanj.
-- Kaj naj rečem? — sem vprašal svojega prijatelja.
Odgovoril mi je, naj rečem 'tovariš", hi rekel sem mu "tovariš"'.
Mislil som si. da hočem s tem reči: "veseli me, da v;ts srečam"' ali da »a povabim na večerjo. — I-jiulj-e, ki so bili okoli, so se mi smejali.
Šele iste no -i sem izvedel, da so vsi ti ljudje Rusi. Slišt l seiu veliko. pričakoval mnogo več ter predvsem prijatelja, ki bi mi pojasnil celo k on voi Izučijo. l:i su je vršila. Čakal .si^in odmora v tej koaverzaeiji ter vpraševal, k-tj se pravzaprav posvetujejo. lzvi*dcl sem lo toliko, da sla dva ruska prijatelja govorila med seboj, zato sem smatral za neprimerno, d:t bi se vmešaval :ili izpraŠeval. kajti celo .narečje se mi je zdelo preveč tuje, da bi bilo »'»loll kako vmešavanje mogoče.
Ze več tednov sem si prizadeval, da bi govoril s temi ruskimi mornarji, ki so se vdeležili naj večjih bitk sedanje revolucije in dogodkov, ki so pretresali celi kvit. To so poročila, katerih se ne i'/.ve ::iti najmanje potom biv.oj:i \ ;■» '■/. lCvrope. Z:i mene ,j< bil to najbolj dramatični dogodek, kar sem jih doiivel za ea?>;i vojne.
Hotel sera staviti na tisoče vprašam j, a bil se*,,, preveč razburjen, da bi sploh kaj vprašal. Misil sem si, da so sne naenkrat f»r<"dslaviH duhu slovite junakinji- Jean d "Are, a kljub temu sem si prizadeval ostati miren te>-stavljati vprašanja, katerih ljudje sploh niso razumeli.
Enega izmed mornarjev sem vprašal:
— Kaj mi moreš povedati? Ali' ve-š k;:j. kar bi moglo zanimati! mene in Ameriko? —
<>dgf»voril mi je:
-- Vprašanje Ukrajine je veliko in to vprašanje je treba rešiti.j kajti drugače rusko vprašanje! sploh ne bo rešeno. —
Zatem sein vprašal, če je splol mogoiia rešitev v kakem drugem
oziru. razvil rešitev ukrajinskega vprašamja.
S tem se je končal ves pogovorili ostal sem v mističnem nespo-
znanju glede celega položaja. •
Ta mož je bil eden izmed stotin ruskih, mornarjev, katere so .poslali v ameriška pristanišča iz Liverpoola z namenom, o katerem ni mogoče še razpravljati. Vsakemu <so zuana imena bojnih ladij, ki so priplule v ameriška pristanišča, dasiravno si prizade-va vojni department skriti imena teh zavezniških bojnih ladij.
Kriaarka. se je nahajala na visokem morju tri dni pozneje, ko je izbruhnila v Petrogradu revolucija. v Petrogradu. Tozadevno poročilo je dobila bojna ladja potom brezžičnega brzojava. Častniki. ki so poveljevali, so takoj razumeli položaj ter določili, da ne sme uradnik pri brezžičnem brzojavu ničesar povedati posadki. Operator pri brezžičnem brzo javu pa je bil velik revolutionist in je vedel natatnko. koliko ljudi ima za seboj.
Mornarje sem vprašal, kaj se je Aitem zgodilo.
Nek mornar mi je odgovoril, da isc je posadka bala storiti katerokoli stvar.
Vprašal sem ga, kaj so strnili častniki.
Odgovoril mi je, da niso storili ničesar kajti bili so nadvse pre st rašeni.
To je bilo, kar mi je zagotovi* moj najboljši novi tovariš. Ničesar se ni zgodilo, dokler ni bila zasidrana bojna ladja v LLver-poolu ter so bile krateno jasno razmere, ki so vladale v Rusiji.
V Liverpoolu je prišel na krov bojne ladje ruski konzul ler nas 'vfieijeJno obvestil, da nismo več pokliožniki eairja.
S tem so postali vsi moržje tkI navadnega kurjača do prvega .e a st n i k a revo 1 u e ij on a r j i.
S tem pa se je pričelo tudi veliko razgrajanje na bojni ladji Jaz sam sem vedel, kaj pomeni vse to.
S tem je bila st.var končana.
Angleška gledališča.
London, Anglija, u. avgusta. — Angleška vlada je izdala drastične odredbe, po katerih bo po prvem -.eptembru nemogoče prirejati izven velikih mest predstave s kulisami. Vlada utemeljuje to odredbo s tem, da primanjkuje železniških voz za prevažanje. Gledališkim o-sebam se tudi naroča, da naj potu jejo samo ob petkih. Mn^-i žensk na Anglešker* je že prevzelo moške vloge, k« >o igralci na fronti.
Kanec laških sanj.
Krnski zrakoplov na Nizozemskem.
Amsterdam, Nizozemsko, 5. av-Mogoče je Italija Izmed vseh ?usta- ~ Nek nemški zrakoplov je vojskujočih se držav ona, ki je z pnstal na otoku Ameland. ker se največjo britkostjo sprejela revi- ,lokvanl stro-i- V.so Posadko so zijo teritorijalnih vojnih ciljev kot so jih določile zavezniške sile. Ita. lija je stopila v
Ameland je otok. ki leži v Sever-uja jc 5lup»a y volno"poTolgem morju b,izu obrežja ?Yieslan premisleku, kajti izračunala je, da dlJe- Spada k Nizozemski.
si bo mogla pridobiti več ozemlja če se bori z zavezniki kot pa ostane nevtralna ali stoji na strani centralnih zaveznikov. Italiji se je praktično obljubilo obal Jadranskega morja. Ona naj bi dobila av strijske province Istro in Dalmacijo.
Tem sanjam pa se je zadalo nenaden konec, "miru brez zmagein ruski program "miru brez aneksi j in vojnih odškodnin val no pot po
^ Moorehaven v Floridi je užival cast, da je imel za župana žensko. Trent in, Trst-J Ime vladarice v Moorehaven je Marion N. Horvitz. Slieno enako olilno pravico so dovolile tudi Ameriška formula številne druge občine v Floridi.
V. H. Packer, superintendent sta šla svojo zmago- Ohio Stove State Co...je izjavil, da celem svetu. Poleg so v njegovih napravah zaposlene Amerike in Rusije sta tudi Nem- skoro izključno ženske in to radi-čija in Avstrija seda i združeni gle- tega, ker so bolj voljne, pridne in de teh točk in Anglija je jasno na- pzorne. Kot nadaljni vzrok se na-
mignila Italiji in Franciji, da mo-
rajo sprejeti te formule vsi, ki se ti. Packer je nadalje mnenja, da
nahajajo v boju. Se ne pred dvemi so tedni je izjavil lord Robert Cecil.
la raztelešen je Avstro-Ogrske ne veda boljši materi jal za industri-
A A ^ ^ ^ •

A A A
The Knickerbocker Smokeless Coal Company
v Hooverrville, Pa.
IŠČE 150 MAJNARJEV IN NAKLADALCEV.
Najboljša razmere katerekoli jame v tem okraju. Možje zaslužijo $6.00 do $12.00 na dan (nekateri še več). Tam je mnogo slovenskih družin, kjer fiamci lahko dobe dobro hrano poceni. Dobre hiše s tremi sobami in proste razsvetljavo, premogom in vodo za $6.00 do $8.00 na mesee. Cerkve in šole. Majne so prav v kraja. Pridite pripravljeni za delo z B. & O. R. R. alupa vpra-šajte pri:
SERLEGI ANDREW
tvori dela vojnih ciljev angleškega cesarstva. Preteklo soboto pa je izjavil Sir Carson proti zastopnikom Associated Press
—	Stonamo v četrto leto vojne z duhom zaupanja in s sklepom, da vidimo končano to stvar, ko bomv. dosegli cilje, ki smo si jih stavili v pričetku.
Pretekli ponedeljek pa je označil Balfour, angleški minister za zunanje zadeve, vojne cilje, katere je imela Anglija v pričetku. Rekel je:
—	Nismo stopili v to vojno iz kakih sebičnih namenov. Gotovo ne iz imperialističnih obzirov ali da dobimo vojno odškodnino. Naši nameni so bili popolnoma nesebični. Vsled tega smo stali na popolnoma drugem stališču kot katerikoli izmed naših zaveznikov. Tipali smo, da vidimo Evropo bolj prosto in stalno.
Italija je ogorčena. V nekem poročilu na londonski "Daily Chronicle" z dne 2. avgusta se glasi:
—	Vse vrste italijanskih listov, iz v £em ši socialiste in klerikalce, komentirajo govor Balfourja v angleški poslanski zbornici z izrazi najgoršega razočaranja in sicei radi velike molčečnosti, katere se je posluževal z ozirom na Italijo in z ozirom na uresničenje posebnih zahtev, za kojih uresničenje je stopila Italija na stran zaveznikov.
Boljše je, da trpi Italija sedaj vse muke razočaranja glede ten torijalnih pridobitev, — boljše je to razočaranje sedaj kot pa ogorčenost zasvojenega naroda ter njega osveteželjnost, ki bi porodila nove vojne v bodočnosti.
Dne 22. januarja tekočega leta je rekel predsednik "Wilson:
—	Zmaga bi pomenila mir, ki bi se ga usililo premaganemu, pogoje zmagalea, katere se stavi premaganemu. Sprejelo bi se te pogoje v ponižanju, nevoljno, vspričo neznosnih žrtev in ostal bi čut ogor-
enja, britek spomin, na katerem bi počivali mirovni pogoji, na trajno. temveč le na premikajočem se pesku.
Vstrelila se fe v spanju. Pittsburgh, Pa., avgusta. — 2;l-letiia Miss May Wilson, ki je sa nia stanovala s svojim očetom, si je ponoči prestrelila srce. Nikdo ni slišal strela. Tragedijo je odkril njen oče, ko je opoldne stopil v njeno sobo. Ležaal je mrtva na postelji v nočnem oblačilu.
Njene prijateljice pripovedujejo, da je bila vedno vesela in zdrava ter je pogosto pripovedovala da ima vznemirljive sanje ter se boji, da se bo enkrat v spanju vstrelila.
Kje
je bankir?
S*
Ženski župan.
vaja, da je možko delo težko dobi-
ženske bolj častihlepne kot možki in da bolj pazijo na uro. Se
jalno izrabljanje!
NA&J. ZASTOPNIKI,
kateri so pooblafičenl pobirati naročnino za dnevaik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in th četrt leti. pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel In jih rojakom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob LovSin. Denver, Colo.: Louis AndolSek to Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Joha Germ, Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Colo, in okolica: Lom, CosteUo.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, ID.: Martin Jurkas in Jernej B. Verbič.
Chicago, EL: Jos. Bostlč, Jos. Blish In Frank Jnrjovec.
Joliet, HL: Frank Bamblch, Frank Lanrieh, A. Oberstar in John ZaleteL La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Cirar. Nokemis, 111. In okolica: Math. Galshek.
North Chicago, IIL in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, IIL: Frank Černe. Springfield, IIL: Matija Barborič. Waokegan, HL in okolica: Math. Ogrin In Frank FetkovSek.
Cherokee, Kana.: Frank Režisnlk. Columbus. Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. Frontenac, Kans. in okolica: Rok Firm to Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AuguStto. Ringo, Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
Baltic, Mich.: M. D. Likovich. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade to Pavel Shalta. Detroit. Mkh.: Jos. Glasich. Manistique. Afieh. In okolica: J?nn Kotzian.
Chishobn, Minn.: Frank Govže, Jak Petrich in K Zgonc. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonfe,
Jos. J. PesheL Anton Poljanec In Louis . PeruSek.
Evcleth, Minn.: Louis Govže In JurtJ Kota*.
Gilbert, Minn, in okotlea: L. VeaeL Hibbing, Minn.: Ivan Poufie. Kitzville, Minn. In okolica: Jod
Adami ch.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc. New Duluth, Minn.: John Jerlna. SarteD, Minn, in okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hroratich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena* Mont, in okoHca: Fraaf Petrich.
Klein, Moot.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS. Paulln. Dawson, N. M ex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka to Jernej Per.
Barbertoo, O. in okotlea: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood. O.: Math. Slapnlk ta John Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger. J. Marinflč, Fra.Dk Meh, John Prostor In Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anjei'% Louis Balant in J. KnmSe. Niles, O.: Frank Kogovšek. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin to 7, MIsley. Allegheny, Fa.: M. Klarieh. Ambridge, Pa.: Frank Jakge. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa In okolica: Anton Ipavec.
Burdine, Pa. In okoUca: John
I)em§ar.
Canonsbnrg. Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okoUca: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid RovanSek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna to Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Snfl ff; Export, Pa.: Louis Supančič In Fr^ Trebets.
Forest City. Pa.: Mat. Kumin FranS Leben in K. Zalar.
Farell, Pa.: Anton Valentinčič. Qreensburg, Pa. in okolica: Frin^ Novak.
Hostetter. Pa. in okollea: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton
Osolnik.
Manor, Pa. in okoHca: Fr. DemSar. Moon Bun, Pa.: Frank Maček to Fr.
PodmilSek.
Pittsburgh, Pa. in okoli ca: U. R. Jakobich, Z. Jakshe. Klarich Mat, I. Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Reading, Pa. in okolica: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna.: JernoJ KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank chifrer.
Tyre, Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wiliock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kartell«* Tooele, Utah: Anton Palčič. Blade Diamond, Wash.: G, J. Porenta.
Davis, W. Va. in okolica: Johi
Brosich to John TavZelJ. Thomas, W. Va. in okolica; /L
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander il Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, Martto Kos, John Stampfel in Herouto Svetlto.
West Ailis, Wis.: Anton DemSar In Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Forteoa, A. Justin, Valentin Marctoa to VaL SteUch.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sm« jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Prank Saksor,
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Miss
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič D j uro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovie Stil
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grguric Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael 330395
Kasteiie'Frane
No. 329725 Kastelie John — No. 44706
C.£.KinzieMi* No. 331554
KnauaJoe
No.
Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josio No. 330772 Laurič Anton No. 330640 Len a r si č Josip
No. 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Malavašič 330218
Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merknn Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Paternoster John
No. 333673 Pekoi John ' No. 447^ Ferahe Ceo. No. 3307(
Poldan Marko
No. 44518 Rak Ferko
No. 3300GI Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Rohs Anna
No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sineič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 SpaniSek Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Starčevi Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Anton Vever No. 329670 Takliaeh i<*m
No. Žasar
iiLl
If ,

- '
GLAS NARODA, 7. AYQ. 1917.

(šfc
Jugoslovanska
E)	—
—a
Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Pwxlaednfk: MIHAEL BOVANSEK, R. P. D. No. 1, Cono-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blajrajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn-Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M*\ So. Chicago, 111.
JOHN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn,
MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HI.
GOSPODARSKI ODBOR:
IOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St^ Calumet, Mich, JOHN MOVERN, 4S3 Mesaba Ave., Duluth, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Mi™
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnik* Jednote, vae pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
oafralo.
Društveno glasilo: "OLA8 NARODA".
I
Zlatarjevo ziato,
Historična povest iz 16. stoletja.
Spinal Avgust Senoa.
(Nadaljevanje).
Kavno tako mesto, po katc-reru ko so najbolj obračale m^čaiuike oči. |>ilo je trdil«) gnezdo — trdni M <*J ra<l, veievaini prevoz kraljevi brod iu plodovite navihane medvedgrajskih go«podov okoli mesta. Izmed vateh napadov kater«* je moralo pristati kraljevo ni ••"•to te k oni svojega razvijanja. bili ho najhujši napadi med vtxlgrujhkili gospodov in njihovih oskrlttukov.
Ni torej čudo, ako »o Zagrebčani vetkno in vitkio mislili, kako 1« dmhili ptni svojo oblast med-vedjrrajwke stolpe in ker so to ni dalo doseči s ailo. skušali so torej n pravilo. Pravda — ne ve se, na |XHli«|ri kakšne pravice — w jt-bila ziM-rla Že pod M»tijo JhLrvi-notii prijateljem Zajfrehčaiiov, ali ujegova roka je bila pr«*slaba v hrvatskem kraljestvu; pozneje se je pravda ponovila pod Vladčsla-vi.m, pudbanom Ivanom Erne »t oni m Potrwm KernJavi/eui. Zaman! Ali /daj. ko je dobil Med-vediriad Ambrož. ki po smrti oe-narja Ferdinanda ni bil v milosti na iNtviintkrin (boni, zdaj je nvi-iriil Ta by n p rabiti nasprotnika v /adi-fffOf	je hujakati Zagreb-
črne. naj zahtevajo «voje stare {pravice, rek »k*, da ima na dvoru in pri kraijfvi »otiiiiji mnogo prijateljev, ki bodo na njegovo pm-yoxarjanje s.nliti Zagrebčanom v
►rid.
In it* Ze leta 1571. prodloi'. mestni sodnik ko\*t Ivan Blaae povit* pred bana Jurija Draskovi-i« t o/.bo radi Medvrdgrada, ako umrje stari Aii«bro*. dvignejo se Zaitrelieatu še hujše tutd njegove-tf« »ina Štefana. Hudo bolan, rnu-k#eeu. sovražen od celega sve*ta po« t h ne «tari Tally, da ruje in fwuje preti kraljevo aodnijo prot: (it• sr»>rijajH t«. da irui uvijt lepo gir^»odan«tvo v korinst Zagrebra-
»ov	,
je i meta soditi kraljeva sod-Hija. m so ar pnpravljaii Zagreb-eaui, da. idavijo svojo alavo v med-vedurajsknn gne/tlu. ali ravno t •u-itgodneint raitu se zruii v grob «j ihov najj»-ji steber — umrje Tahy Kmalu prenrine tudi 6obw, trepet Zagrelnanov, pod ieleamo krono na Markovem trgu; toda svetnikov, t, v <>*;sne Stefan, hujši od Gub es aietr nepriljubljen na cfW aken« dvoru, tod
dvigniti k večji moči, ali Štefana IKrtrditi ter Zagreb potisniti med žrtve za os\eto oholega plemiča.
V.
Bila je prva nedwlja po sv. Simonu leta 1576. Minila je bih; ve-čemica; ljudstvo in kanoniki so .se razšli naglo domov, ker je deževalo kakor iz vedra. Dvbje iz tmed njih je stalo pod manjšo.le-stuio vežo. pred katero je gosto rastla vinska trta. Med potom sta bila molčala oba, ker se vslod prehudega deževja ni dalo govoriti. Dež je curkoma lil po dolgih haljah, a širokokrajčna klobuka sta bila kakor dva žleba.
"Hvala Bogu!" reče debelejši izmed obeh, Anton Vramec, daj sva na suhem' Pojdi, častiti brat pod mojo štreno. Imam ti povedati dve ali tri besede."
"Xe morem, brat", odgovori drti^i, suh in zgrbamčen človek. <wtrega obraua in sivih, ostrih oči, kateremu je prsi kineal zlat križ; "ne morem, ker {>ričakujem Pra nja Stoknikovica z Ihinaja. PfesaJ mi je, da hoče datnes priti, ako g«, meti potom n»* zaleze kakšna nesreča. Dobro ves, UA s>eiu rad tvoj i?ost; totla rad bi izvedel uo-vosti ter on, kot hrvatski iKJslanee, bo mi jih gotovo jninesol."
"Ali se pa <^ane«eb na gospoda i>toluikovica V pripomni Vramec.
"Ou je naš", odgovori stolni prošt Zelnički poltiho; "tudi njemu so že začeli presedati nemški gtsnerali."
"Tem boije!" meui Vramec. "l*o&!a.l bom slugo na tvoj dam. t;aj pride Stolnikovič sem, ako je [>r»š«-l. i'oj-iiva v bišo!*'
Priinsi stolnega proštajLa roko, odvede ga Vramec brz pod svojo streho. ,
Po strmih, nekoliko razdrtih tftopnieaii d t izpeta najprej na prost in odprt lesen mostovž, od-ttxi šele potem v sobane.
Ko odpre Želnički duri, se ne za čudi uialo. V sub i je bilo že več gostov. Za veliko, hrawtovo mizo je sedel temni SteiAn Oregorija-ne« in grbavi potlbau Gašpar Ala-pič Vukoviuski; prvi je zamišljeno slotiel z laktotu ob tnizi, drugi se je po svoji nsvadi zibal na sto lu in govoril.
NadaJje j« »tal pri okuu ndadi Pavel Gregorijanec pritiskal eelo na raokrutno šipo in gledal v ta v o oblačno neibo.
Po mzki sobani se je razprostiral mrak. Staro razpelo nad leae-klečikiikom, zastarele slike debele knjige in asa prašene mape — vse se je zgub-Ijsio valed sis be svetlobe temneiga
za eno mizo! To se je zdelo prekanjenemu duhovniku sumljivo in nepravo stanje.
Vati stiije pozdravijo stolnega prošta.
| "Klanjam se tvoji prečastitlji-vosti!'" skoči gi^bavi ban Nikoli nasproti. '<'etmi se obota\4jaš stopiti v ta varili zakot našega ' prij^tedja/ Kaj te'zadržuje? Glej mojega in tvojega prijatelja Štefana — da. tudi mojega! Smešno se ti zdi, kaj ne? &in pokojnega pod b »na Ambroža in svak pokf^-nega bana Petra, katera sta se na zboru prepirala kakor besna, podajata si zdaj roke. Le čudi se. Tudi Ste i an je človek po mojem sreu. a otari odnošaji se tudi menjajo". pridene zvito Alapič ter msimežika kanoniku, ki stoji ne odločno pri durih ter se igra z zlatim križem na prsih, j Po zaduijih besedah vukoviu-skega gospodarja odleže stolnemu protitu mržnja in stopivši dva ali tri korake naprej, poda pod-banu roko.
"Mir z vami, velemožni ban, in vi. g<i«pod Stefan."
"Ha, ha! "Ban" praviš?" nasmeje se Alapič porogljivo, tre so<* Nikovo roko. "XL>eni znal, da se zna tvoja prečastitljivost tudi rogati. Ban! Da, lepa beeecfa! Le-il>a čast! Reče se. kadar je človek v resnici ban. Ali jas — jaz sem peto kolo v kraljestvu in prej bi verjel, da som ravne in vitke rasti, kakor gospodie Pavel, nego-li da sem bn hrvatski!"
"Tvoja velemogočnost je danes pociebuo voljna sebi na kljubu izbijati šale", nasmeje se Zelnički.
Debeli hišni gospodar je slušal pogovor, smejal se dobrovoljno in sukal palca nad trebuhom. Naposled se tudi on oglasi:
"Znana reč je, da je gospod ban imjvečji veseljak med Dravo in Savo. Gotovo vsim je znano, kako so ga Turki vjeli pri Sige tu, meneč, da imajo priprostega vojaka presd sebog; ko se je odkupil s petsto revnimi goldinarji, poročal je turškemu generalu, kako n*u. je žal, da ni znal turški general debeJega kapuna, katerega je imel v rokah, pošteno oskubsti.''
"Varate se, gospod!" prestriže mu Alapič besedo in igladi rdečkasto brado. "Tokrat se ne šalim, aanpak iz šale govori prava resni ca. Prej včasih sem morda govoril drugače, ali zdaj imam polno srce Ln žolč ani prehaja iz ust."
Gregorijaucu zardi lice.
"Resnica je", pripomni, "tod: ognjena gora dremlje dolgo, do kler ogenj ne prodere vrhu kn obsije celo okolico."
"Resnica je oster meč*', pristavi nekako krepko stolni prost, "ali ta oster meč mora imeti močno roko, da udari dobro tja, kamor je treba."
4 Amen, časaatAjivi!'' vzklikne Alapič. "Prav govori tvoja modrost, a takšno roko je treba poiskati."
"Da vam pomaga božja milost!" konča Vramec.
"Sedimo, gospod je!" nadaljuje ban in sede na stol. " Poslujte me! Kar nas je pod to pošteno streho, vsaki je poaUl v življenjskih borbah in mukah zrel mož vsaki je okusil dobro in hudo. a okusil več hudega kakor dobrega. "Tudi ii, gospodie, poslušaj!" obrne se ban do Pavla. "Mkad si še sicer, ali v hrastovi« ki borbi si pokalzalt da nisi izro-dek svojega rodu in da imaš dobro dcsiuieo- Toda junaška desnica potrebuje tudi modre glave. Zato nas poslušaj! Odkar se spominjamo, gospodje, vidimo kri, zatiranje, vidimo, kako se pustoši, tepta iu drobi zemlja, katera nas j« rodila, po nevernikovi nemili roki, kako nam neverni divjak trga grudo za grudo od našega starega kraljestva, kako ve jo za vejo grabi od'nasega stebla
Na
<posto j i Zelnički. Teh Podban
Kje je Fran isarf?
VI e T O R. * E MffiMAliU
E Jc
J
%
Pogrezamo se v lastni krvi do grla. Gine rod, gine zarod, a hišo požira plamen. 'I^re-balo bi «e bra-miti. A kako? Sami? To je toliko, kakor ce se £rv postavi na tropo um a vel j. Vedno gradimo in dela-ano, ali kar se naredi podnevu. to se razdere ponoči. Hudo je za mas! Res nam tpomlaga druga krščanska gespoda. eelo iz rimskega cesarstva. Da, pomaga nam, pa kako? Mi iniamo samo stroške zanje, stroške za cesarsko vojsko. Pa ko bi štela ta le junake, toda ne! Takrat bi še človek pozabil na sčloie stroške. A vojska je takšna, kakor bi bilo rimsko cesarstvo pomietlo vse svoje pleve ter naui jih poslalo na hrbet. Ali ni tako? Kadar se pošteno zaigra bojni ples. takrat mora Hrvat u-drihati, a pomagači poskacejo \ grmovje, ker jin\ smrdi sovražnikov smodnik ln šo to bi jim Odpustil. Vse bi lažje prestala, kajti lahko se muoi telo. dokler še sedi duša v njem. Ali kaj je deželi du ša? Njene svobodščine, njene pra-viee. Toda vprašam vas, kje je ta naša svoboda, kje so naše pravi ce? Imajo jih po krvavi borbi \ rokah generali Auerspergi, Teu fenbachi, Globicerji, kateri gospodarijo, sodijo, ocenjujejo po našem kraljestvu brez bana, brez banovih odlokov in kakor na kljubu odlokom hrvatskih stanov. Kadar jih pa kdo napade, odgovore s smehom: "To je volja pre jasnega gospoda nadvojvode Ka rola!" Tako mi samo pri nas, tako je v Puzainu, v Igubljani in Gradou. Moj tovariš Draškovič je človek na dva kraja. Na vsaki način se predre nekaj okrog nas. Hudo jo bila za n!as dozdaj in vara me slutnja, da bo še hujše. Zato zberite pamet, gospodje! Treba se je zediniti v ono kolo. to -bo najboljša roka za meč resnice. In hoc signo vinees. (Pod tem znamenjem boš zmiaigal.) Cez mesec dni bo se zbral kraljevi zbor. Tukaj bomo rekli mirno tudi kraljevi svetlosti, kaj nas peče, a komisarjem bomo postano zakurili. Dotedlaj pa roke skupaj, da bode zmaga naša!J'
"Živio, ban!" oglase se vsi z enim glasom.
A kmalu potihne klic. Iz lope se slišijo težki koraki, težki, da se strese hiša.
(Dalje prihodnjič).
Padec Glam Martinica.
Dne 22. junija, takoj po padcu Glam Martinica, je pisal ljubljanski "Slovenec" sledeče:
Clam Martini<• je (padel. Njegov padec je logična posledica velikih napak njegovega režima. Prišel je s programom, ki je bil kratko-malo nemogoč. Hočei je Avstrijo '•preaiooiti" potom protiustavnih naredb. Ko mu je bilo to zaenkrat onemogočeno, ni deniLsijoniral, temveč svoje načrte samo odložil za "boljše" čase. Zatto je preprečil, da bi bil cesar, ob otvoritvi državnega zbora, storil slovesno obljubo «a ustavo. Ročno granato " StaaitsKpracke" je nosil Glam Martinic še dadje pri sebi. To je bila nevarna igra. Nezaupanje iu nejevolja je rastla od dne do dne. Grof Clam Martinic je menil, da je njegovo zvanje, postati regenerator Avstrije, "Moj program je Avstrija!" je zaklical v svojem programnem govoru v zbornico. S tem je hotel reči, da je njegov prograift. taka Avstrija, kakršno si on misli, to je centralistična, birokrationo - policijsko vladana Avstrija. In zoper to je vstaia — Avstrija. Avstrija sauia je po večini svojih legitimnih zastopnikov glasno povedala, da odklanja Clam Martiniceve eksperimente in da hoče ostati sama sebi zvesta, da noče biti Clam Martinice-va fantaaija. temveč da hoče biti realna Avstrija.
V zadnjem trenotju je Clam Martinic skušal rešiti svoj čolnič in skoval je fantastičen načrt velikega kabineta, ki bi bil prav^ aestvor. Poleg resničnih ministrov je hotel imenovati še dobrega pod lucata novih ministrov posebne vnste: vsaka narodnost bi.
imela svojega narodnega ministre brez portfelja in vsakega teh številnih novih ekseelenc naj bi bilo, pripraviti in zvariti za jesen načrt za "prenovo" Avstrije. Načrt je bil pokopan v 24 urah, ker je bil ravno tako neizvedljiv, kakor ok-troaji. Pokopali so ga Slovani ter s tern vrgli Clam Martinica, ki ni našel nobene medicine več v svoji hišni apoteki.
Kaj prinese prihodnost, ne kaže prerokovati. ,Ključ situacije hn-djo Poljaki, ki so sklenili, da novi vladi votirajo proračunski provizorij. Vsled tega pričakujejo mnogi zvepdogledi začasno, prehodno ministrstvo, ki spraiv: najnujnejše "državne potrebe" pod streho, jeseni pa se umakne definitivnemu političnemu ministrstvu, za katero naj se dotlej
pripravijo tla.
* * *
Z dne 23. junija:
Dobili smo uradniško prehodno ministrstvo, obstoječe iz tre|| ministrov — ministrski predsednik dr. Seidlea-, pl. Feuchtenegg, mi nistor za prehrano Hofer, notranji mijnister grof Toggenburg. Druga ministrstva so ostala nezasedena in jih vodijo začasno uradniki posameznih ministrstev. Na loga tega uradniškega je, da dobi od parlamenta proračunski pro vizorij in napravi pot za jesen močnemu koncentracijskemu parlamentarnemu ministrstvu. Sedanji vladi bo parlament brezdvom no odobril proračunski provizorij. Nato bo zbornica še rešila vprašairje za podalšanje mandatov in izvedla volitve v delegacije. Delegacije se sestanejo na Du naju že v juliju takoj po zasedanju zbornice. (Torej so se delegacije že sestale.)
* * *
Novoimenovaiai načelnik parlamenta dr. Ernst vitez pl. Šeidler je predložil cesarju sledetči seznam svojega kabineta v odobritev.
Ministrsko predsedstvo sekčni načelnik dr. »pl. Seidler.
^otrajnje ministrstvo: doseda nji tirolski namestnik grof Tog genburg.
Minister za ljudsko prehrano generalni major Hofer.
Voditelj ministrstva dežedne brambe sekčni načelnik ihn. Kari Gzapp pl. Birkenstetten.
Voditelj trgovinskega ministrstva : predsednik statistične centralne komisije dr. Mataja.
Voditelj finančnega ministrstva sekčni načelnik baron pl. Wim-mer.
Voditelj pravosodnega ministrstva: sekčni načelnik dr. pl. Sehauer.
Voditelj železniškega ministrstva : sekčni načelnik baron pl. Banlians.
Voditelj ministrstva javnih del: sekčni načelnik pl. Homann.
•Poljedelsko ministrstvo: sekčni načelnik Ertl.
Posle, ki jih je vodil dozdaj minister Bobnzyu&ki, bo prevzel dvorni svetnik Tvvardovvski, ki je imenovan za sekčnega načelnika
V novi vladi so trije ministri, ravno toliko, kolikor jih mora bi ti, da more zborovati ministrski svet. Ostali čiatni nove vlade so le voditelji ali upravitelji svojih ministrstev.
* * *
Dne 23. junija ob 5. uri popol dne je zboroval posvet uačelnikav klubov. Navzoč je hil tudi novi ministrski predsednik dr. Seidler katerega je predstavil predsednik zbornice dir. Gross. Dr. Seidler jc v kratkem nagovoru izjavil, da je njegova vlada le začasna. Sle dila ji bo pozneje trajna vlada Kjegova naloga je. da reši začas ni proračun in postavo o podalj "Janju mandatov poslancev ter volitve v delegacije. Prosil je, naj ga stranke v težkem njegovem stanju podpirajo. O razdelitvi dela v zbornici se je tako dogovorilo, da se bo na torek (26. jun.) v zbornici o začasnem proračunu v drugem in tretjem branju gla »ttvalo vsaj ob 5. uri popoldne, Priglašenih je sicer 13 govornikov za, 21 proti, a dogovorili so se, da ne ho govorilo več poslancev, da bodo govorniki govorili pol ure
in bodo vse stranke podal;?	Nenavadna stava.
kratke izjave. V sredo (27. jun.) _ .___
. , ....	. J	Boston, Mass.. 6. avgusta. — Po-
bodo pričeli razpravljati o posta- Ht.jja je našla najnoveiSo vrsto ^
vi glede na podaljšanje manda ve> Aretirala ie dva moža, ki sta
tov. Naglašalo se je tudi, da se stavila na solo — in lih — števila
poleti ne bo zbornica odgodila iu mimo vozečih avtomobilov. Bila sta
da bodo rdboi-ovaii odseki.	kaznovana i>»> #10.
: Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem
prevzel Restavracijo
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le is časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem F'
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y,
tMMMMMMMMMMMMMMMMMMi
THE PENN-MARY COAL COMPANY išče 300 majnarjev
za razna dela. Naše majne so v Ileihvood, Pa. in Clement, Pa. na P. R. R. in N. Y. C. železnicah. Mi plačamo največjo plačo v tem deln dežele in naši možje zaslužijo od $100.00 do $165.00 vsake dva tedna. Na vas je ležeče koliko hočete narediti, imamo dovolj voz in nobenih delavskih sporov. — Dobre hiše — dobra voda — cerkve — šole.
Pridite pripravljeni za delo ali vprašajte
Peter Potoma ali Gen. Mgr. T. R. Johns
v HEILW00D, PENNA.
mmmmmmmmmmmmmmmm
mmmmmmmmmmmmm<
POROTINIKI.
Vaem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, bo i<otrehno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hoCete nastaniti v nasi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajaine, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo bi a po.
Ako dospete v Cleveland na postajo In se neveste kara obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite 8 St Clalr karo do 62. ceste in na vogalu St Clair Ave. je naslov:
6127 St. Clair Ave
A. GRDINA,
Cleveland, 0,
Pri meni se lahko dobi letni	z* 20c. poštnih znamk.

- - / tld-ti
f


Zato Je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, sa stavo, regal ji, fodbeoe laftramente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, ^ kupit« prej nikjer, da tudi nas k cene vpra&ate. UpraflanjQ Yu
le 2c.
dolarje, bre^lafiift. Plfflte

■
■w
GLAS NARODA. 7. AVG. 1917.
IZ URADA
2. 7.
JOHNSTOWN, PENN A.
•M «GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 9304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A MATIJAŽ^Č, e.|of Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa.
Gl. tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradlej Alley, Johnstown, Pa. Tajnik sa slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. 0. Box 591, Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN BORVATlC, c.of First National Bsnk Alliquip-
P*. P*.	| Bfc IMW
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:
sa aloT. oddelek: Gs. FANI SUSMAN, Forest City, Pa, F Br LAVRIČ, Cleveland, Ohio.
sa hrvaški oddelek: JOS. VINCETIČ, Monessen, Pa. IVO MATAX, Monessen, Pa
r i
i
tt GLAVNEGA URADA ZJPD.
Cenjeni pevci an pevke:
I>% bo vsak do spoznal ustroj Žvese Jugoslovanskih Pevskih Društev, zato navajam danes ee enkrat zverina pravila z namenom, da jih vsakdo prebere in spozna ■namen zveze ter more naj ti pomanjkljvosti in premisliti, kaj bi bilo potrebno za izpopolnitev pravil.
Xa prihodnjemu zborovanju se bodo namreč pravila izboljšala in eelel bi. da vsakdo pozna doseda nja pravila in predlaga na prihodnjem zborovanju v Clevelan-du posamuane točke, ki naj bi se izboljšale, izpopolnile in mogoče tudi dodale.
Preberite jih -natančno, premislite vse m pripravite, kar 'mislite priporočiti za -izboljšanje. Pevski pozdrav!
Ignacij Hude.
PRAVILA
"ZVEZE JUGOSLOVANSKIH
PEVSKIH DRUŠTEV" v Združenih državnih Severne
Amerike h sedezum v Johntitou au, Pa. VbtaiLovljena 4. vepteuibra 1916 v Coneinaui?h, Pa.
L In«.
Ta zveza »e imenuje: 44Zveza juirotJlovaiikkih pevskih društev"'. (Okrmjsauo Z. J. P. D; hrvatsko-Hd»ko S. J. P. D.)
Znak: lira z začetnimi črkami Z. J. P. D. (S. J. P. D ).
II.
Namen
Namen zveze je:
1.	Združiti jugoslovanska pevska društva v euo celoto v svrfao gojitve petja;
2.	prirediti vsako leto skupni koncert:	»
a)	da se pevci potom medse bojnega občevanja in skupnega delovanja spodbujajo k niarijivejšemu učenju in
b)	da se pevci navajajo in navdušujejo za kolikor mogoče dovršeno umetno petje;
'i. vcepiti občinstvu smisel iu Oube/eu du lepe uinetnisrti. da pevskim društvom vsestransko pomaga ter ginutaio podpira;
4.	dajati za vstanavijanje vzdrževanje pevskih društev potrebne nasvete;
5.	nabavljati p</ kolikor mogoče nizkih cenah rasne pesmi, založiti dražje *kladt>c ter jih posojati posameznim dru&vom brez vsake odškodnine;
H. pomniKeiti t^vsk* društva ter ispopoloiti slovajp»ko petje v A iwriki.
(ob
lil.
Oprava.
1- Vsakoletno zborovanje priliki koncerta);
t. gia\ni odbor;
3. dani p«i4om sjdošnega glaso-vaaij«, obveščeni po glavnem taj i»iku %%led aklepa glavnega odbora.
IV.
* Glavni odbor.
fill* ni odborniki so:
Zvezo upravljat:
1.	Predsednik;
2.	podpredsednik;
•i. glavni pevovodja;
*. glavni tajnik iu za v*ako narodnost eu- pomožni tajnik; gl. tajnik je obenem tajnik za svojo narodnost;
5. blagajnik;
(i. za, vmko narodnost dva uad-zoniks
Cilavot odbor se izvoli na vsakoletnem zborovanju Lamed navzo eih v deležnikov - pe vce v.
Glarvnt pevovodja je obenem »rezin arhivar.
Odbomiika mesta so bre^lač-na, Je ev«ttudni stroški se povrnejo.
i	V.
koncerta določi zborovanje za euo leto naprqj.
2. Pesmi za koncert morajo biti določene 6 tnettecev pred koncertom. Pesmi za skupni nastop nasvet ujejo društveni pevovodje gi pevovodji, ki potem iz teh pesmi izbere pessni za skupni nastop
Vse priprave za koncert in aborovanje preskrbi krajevno društvo. — Ako je v enem kraju, dvoje ali več društev, pripadajočih k zvezi, jih veže dolžnost, da skrbe za prireditev konccrta.
4.	Ker se bedo mogli stroški posameznih društev za vdeležbo na koncertu le deloma plavati iz »zvezuie blagajne, naj si vsako društvo v stanovi potuo blagajno, v katero se stekajo doneski skotil celo leto. Ti doneski bi bili: prp-stovoljni prispevki ob raz&dnih prilikah, nekaj odstotkov čistega dobička od zabav, piknikov itd. Koliko stroškov se plača iz zve zine blagajne, odloči zborovanje., ki sledi vsakemu koncertu.
5.	Cisti dobiček od koncerta in ž njim zvezam »h prireditev (piknik. zabava, banket itd.) pripade zvezini bhngajni. Slučajno izgubo pokrijejo vsa društva, zastopana v zvezi, po enakih delih.
VIL Prispevki.
Drust\a plačajo od vsakega iz-vršujoeega Mana po $1.00 na leto, kateri znesek se plača v dveh obrokih po 50< vsakega pol leta naprej. S temi doneski se pokrivajo tekoči upravni izdatki z veze ^— Pevke so proste vsakih prispevkov
VIII.
Članstvo.
1.	Vsako slovansko pevsko dru-št\o v Združenih državah Severnu Amerike lahko postane član zveze s tem, da se naznani glavnemu tajniku in )»iaiča za tekočo polovico leta «»voj prispevek.
2.	Vsako društvo naj pri sprejemu pošlje po glasovih urejen imeiuk izvršujočih članov giavue um tajniku; ravno tako se tudi zairteva imenik ob vsaki izpre-mvnusbi otevila pevcev.
0.	Posamezni podporni člani zveze 4*»čajo enkrat za v*eLej $35.00. Imajo iste pravice kol pevci, samo ne morejo biti voljeni v odbor.
IX.
Splošne določbe.
1.	Izpremeuibo zvezinih pravil sme Lniševati samo letno zborovanje.
2.	Ako hoče imeti posamezno pevsko društvo svoja pravila, morajo biti sestavljena na podlagi t ti pravil ter niso veljavna, dokler jih ne pregleda in potrdi gl. odbor.
VsNke izgube Italjanov na Tirolskem.
Italjansko uradno poročilo, 21 junija:
Sinoči smo v odseku doline Co-seana (Fezzano) in na grdbenu malega Lagzuoi razstrelili mogoč no mino. Razstrelba je uničila sovražno postojanko in pobila posadko. Nato so naše alpinske čete, podpirane po ognju arti.lenije, z drznim navalom osvojile vrh točke 2668 na malem Lugzuoi in ga takoj izpremenile v defenzivno postojanko. Na fronti Julijskih planin smo odbili dva napadalna poskusa proti našim postoja«kini na Vršiču in jugovzhodno od Ja-melj. Silovito ognjeno akcijo sovražnika proti našim višinam južno od Vršiča smo hitro zatrli. Na istem kraju smo s presenetijivirn napadom pomaknili našo končno čvrto precej naprej.
Iz avstrijskega vojnega tiskovnega stana 22. junija:
Zanesljivo se poroča, da so znašale izgube italjanov v bojih na visoki planoti Sedmih občin približno 40,000 do 50.000 mož. Edino aktivno postavko nasproti malemu dobičku na prostoru približno enega kilometra komaj 100 korakov globoko morejo beležiti sovražniki naj mejnem grebenu.
Po izjavah ujetnikov so različni baftiljoaii še pred napadom vsled obstreljevanja naše artileri-je izgubili 80 do 100 mož pri stot-miji, torej tretjino moštva. Brigadi Arno m Piaeeuza, kakor tudi uam/vo ..izpopolnjena brigada S a.s sari so i^ubile do 60 odstotkov svojega moštva. Razni bataljoni so popolnoma uničeni; tako šteje bataljon Val d?Aroseia le še ne-
Rumunsko žito.
Amsterdam, Nizozemsko, e. av gusta. — Kakor poroča "Nord-deutsehe Allgemeine Zeitung", so si centralne države razdelile žitna skladišča, katera s našli v Rumu-niji po invaziji. Žito je bilo prvotno namenjeno angleški vladi, ki je žito že naprej plačala.
Trije podmorski čolni na mesec.
Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Uradno se naznanja nasproti poročilom o velikih izgubah podmorskih čolnov, da poprečna izguba podmorskih čolnov na mesec znaša malo več kot tri.
To velja za dobo od februarja do 1. avgusta; med tem pa se zgradi vedno več podmorskih čolnov.
STATE DEPARTMENT OB
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Miti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in porno* sastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan 1n o državljanskih pravicah.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjam žalostno vest. da jc dne 26. julija umrla na porodu z otrokom vred moja ljubljena žena in mati
ANA STARIČ
v starosti 29 let. Rojena je*bila v &tof*k*ah na Kranjskem. Zapustila je štiri o t ročice v str osti 11, 9, 7 in 5 let. Žalost je nepopisna posebno ker sem sam pohabljen; pred 4. leti sem izgubil v tovarni levo roko.
Iskrena zahvala naj bo vsem darovalcem, kateri so mi toliko pomagali v tej usodepolni uri darili.
Posebno s« zahvalim gg. Povfie. A. Magister, A. Kalinšek. J. Dro fenik i. dr. za vence, katere so >da rovali.
Zahvalim se tudi vsem, katei so se vdeležili pogreba, ki se j« vršil v soboto 28. julija, ker smo tako lepo izročili pozemeljske o-Htanke v hladni grob.
Bodi ji lahka tuja zemlja!
Žalujoči ostali:
Louis Starič, soprog iu otroci. 555—62nd Ave.. West Al lis, Wis.
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA MI-KOLlC iz Zavrwtca pri Krškem in FRANKA MATIČlO «z Vrhnike. Imam »njima .nekaj važnega poročati. — Alois Krašovec, Box 415, Slovan. Pa.
(7-8—8)
Iščem evejega brata JOHNA BU ČAR, podomače Gašpasrjev iz Gazda, fara Prežgamjc. V aprilu leta 1915 je šel iz Jolieta. 111., v West Virginijo In od takrat nisem več slišal o njem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli na •znaniti, ali naj se pa saan oglasi. — Joseph Bučar, 527 Marble St., Jolict, 111. ' (4-7—8)
Rad bi izvedel za naslov moje hčere MARY UOLOBIČ, rojene Sterle, doma iz Cekiršče, pošta Velike Lašče. Kje se sedaj nahaja, mi ni zrn«,no. Prosim cenj. rojake, ako kdo ve za njen naslov. da ga mi n ;xmuii. ali pa naj se sama zgflasi svojemu očetu : John Sterle, e o Anton Ah-čin Saloon, 6218 St. Clair Ave., Clevcl.jul. Ohio.	(4-7—8)
POZOR KOJAfil
. . „ ,	Pridite ali pišite 1
kaj moz, bataljona Vestoue sploh j Nswyortki nnd: Fifth Ave,
mč več ni, od biirtaljona Bassano'	u,^ T Buffalo-
je ostalo le še 50 mož.	^	°
Boji zadnjih dni so zopefceli vrsti polkov dali priložnost, da so doprinesli posebne dokaze junaštva. Nekaj teh dejanj naj bo tu
704 D. 8. Morgan Building.
navedenih.
Pešpolk št. 27: Montc Forno, glavno opirališče eele postojanke, katero od lani drži peš{>oik št. 27, je bil 10. junija naravno tudi zelo zaieljea napadalni cilj Italjanov. Po llurni artilerijski pripravi, ki je prešla v bobneči ogenj iredke besnosti tudi iz najtežjih kalibrov in min ter popolnoma izravnala naše v skale vsekane jarke. so prešli Italjani proti 4. uri popoldne z močnimi silami v ven* vrstah k napadu Na nek/ točki (postojanke, kjer sta se obojestranski rojui črti približali na 70 korakov, se je sovratžuiku posrečilo z manjšimi deli in pod zaščito megle prekoračiti naše izravnane jarke, s pravočasno zastavljenim protinapadom je bil pa deloma pobit, deloma ujet.
Sledeča dva napadalna valova Italjuaiov, kakor tudi pozneje še enkrat poizkušeni napadi so sc z močnimi izgubami izjalovili že pred lastnimi ovirami Junaški 3. bataljon pešpolka 27. je ujel enega častnika in 62 mož ter zaplenil 1 strojno puško. Pred ovira mi je ležalo nad 70 trupel, med njimi en stotnik in en nadporoč-uik. S tem uspehom je ltalj»nom skoro gotovo za nekaj časa vzeto veselje do osvojitve Monte Forno. Lastne črte so bile zopet v polni posesti 27ih in s tem pridob
Kad bi izvedel tea naslov FRAN-CIi>K_E DCLKR, zdaj omožene KUKOV1CA. Doma je iz fare Videm ua tfpod. Štajerskem in zdaj se nahfcja nskje v državi Pennsylvania. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da iga ini javi, ali naj se pa
sama oglasi. — John Mirt, Box 104, Toderburg, Colo. (7-9—8)
HARMONIKE
bodlrf kakriuekod vrsto ImMnjtm Is popravljam po naJnlSjth cenah, a delo trpežno In ssnealjlva V popravo aanealjlvo vsakdo po«Jo, ker mm nad 18 let tukaj v ten posla In sedal v svojem lastnem domu. V popravek imem kranjske kakor vas drugs harmonike ter računam po delu ka-korino kdo sahtev". bres »•^iijnfk vpraianj.
JOHN WKNZKL,
1017 East 62nd St, Cleveland. Ohio.
Rad bi izvedel za naslov dveh prijateljev IGNACIJA MRtSE in ANDREJA ZAJEC. Oba sta doma iz Goreugevasi pri Ribnici, pr\ri iz št. 8 in drugi št. 2. Prvi se je nahajal v Denverju, Colo. Če kdo ve za naslov gori omenjenih, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama javita. — Frank Elc, c/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., Now York, N. Y.
NA PRODAJ
je nekaj lotov v Bogota, N. J., prav blizu moje hiše na lepem prostoru. Cena lotu je od $300 naprej na lahka mesečna odplačila, ali pa iza gotov denar in se dobi popust. Bogcta je le 8 milj od New Yorka; dve železnici in ena poulična kara vozi skozi iz New Yorka. Vožnja stane za cel mesec le $4.85. Imamo šolo in katoliško cerkev, katera je prav zadej moje hiše. Ne zamudite lepe prilike! Pridite osebno k meni ter si oglejte kraj.
Peter Brunar, 11—2nd Place, Bogota, N. J.
Ako mi boste pisali, naslovite pa tako-le:
Peter Brunar, R. D. Box 147A, Hackensack, N J.
(31-7—10-8)
PM PENN ATM,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
pinsBCBGH, n
Dr- Koler J« najatarejit alorenak! zdrami k, ip«el«li*t ▼ Pltt« ki ima 23letno prakso ▼ rdnvtjcnjti tajafh BM»kik bolmi Sifilu ali sMtnnslienj« wrh zdravi i rlaMvHla «06. ki a« j« ImiMl dr. prof. Erlieh. Cr imate moaoljo afi wkvAa p« tšUm. ZJ^S;	^ boloelpo t lmtek. pridi t« In lstiatil vam bo
kri. No Cakarto. kor ta bolosoa m naloco.
Semeaotek. Iui»t«c ali *tp«rln tudi ooo dm»o poalodteo. ki nastanejo radi tega. To bol«ni adravi« po aadaji motodi r naikraji
i«m hm	>
Kakor hitro opazit«, da ram penah oja čakaj t«, tam Tež pridite in jas ram jo bom sopot porrnil.
_ . ....	Soiamjo čari. ki radi is mahu rja. ozdravim
Hrdroeolo ali radon)««. kilo oadrarlm t 90 urah in »icer bm operacije.
Boloani mohuria. ki povaročUo bo Wine t kriiu ta hrbta in vCaaih t odi pri ^oUaaia voda. oadranm z rotorostio.
Rarmatiaem. treaeja^kelačme. otakfine, »boCko. ikroflo ia draaa kaiao bolaral. ki aaatarnajo valod nehate krri. oodrarim ▼ kratkem čaan in ni potrebaoleiati.
Uradno aro: od t. do g. Ob nedeljah od t. do S.
PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ Pennsylvaniji in West Vinginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za 4'Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo sli na roke.
S spoštovanjem
Upravništvo "Glas Naroda".
JUŽNO-VZHODNI MISSOURI
je edina dežela pod solncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke .severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vr-rte sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode.
Na tisoče akrov pnenjce, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts,
JAKOB WAHdlO, 6702 Bonna Ara. Cleveland. Ohio
fc LOREMZi
Jas
sd i. Se>
do 8. mrm ante. T petkih od 9. dopoldne do 3. popsL Medaljo od 10 dop. do 2. pepel.
polka
Gorski to^»niski polk št. lOba-
.. -p r.	.-	:terija 2: Dne 10. jurija je več so-
.1. 1 a pravifat so veljavna za	-i *	,- ,
it ^ i * j -	.	. i^raziuh gorskih topov, ki so bili
«ka, kakor tudi za mešana pevska'	K '
• navadnega in sladkega krompir Ijen nov list slave v zgodovini j ja, solnčaric, buč, dinj, pavole, ri-
ža, na tisoče vrst najrazličnejšega
Zborovanje a« vrši vsako leto ob priliki koncerta, ter obstoji iz vseh navzočih članov in elanic »veae.
Zborov a« ju predseduje tačasni /vesiaa predsednik; lahko pa se izvoli laa Sum zborovanja poneben predpads^.
Vol K ve v glavni odbor se vnše Ujoo pO listkih: odločuje nadpo lovidna večtna. Pri enakosti gla-
8prejemajo z nad pri enakosti
društva ter Z. J. P. Z. s tem pri ariava enapopravnost žensk z moškimi.
4. Ta pravila je sprejelo prvo zborovanje Z. J. P. Z. dne 4. septembra 1916 v East Coueinaugh. Pa., ter stopijo v veljavo z dnom, ko so objavljena.
X.
Opravilnik na zborovanja.
1.	Otvoritev zborovanja
2.	( i tanje zapisnika ali batno odlomkov iz zapisnika zadnjega zborovanja.
3.	Poročilo glavnega odbora.
4.	Obravnavanje teh poročil, predlogov in priporočil.
5.	Nova opravila (tzprememba pravil itd.).
6.	Pritožbe
7.	Slučajnosti.
8» Določitev kraja in
9. Volitev glavnega
vzidani v najsprednejše vrste, zelo neugodno delovalo na rraše stroj nop uik me oddelke. Nihče se ui smel tam pokazaiti, ne da bi ga ti topovi takoj vzeli na piko. Gorskotopniška baterija 2^0 ie dobila povelje, nag te topove v noči od 12. na 13. junija iz nagspred-nejše lastne pehotne postojanke direktno obstreljuje. Dvr topova baterije pod poveljstvom poročnika Martin« in praporščaka Zali rad nika sta se postavila v lastnem nsdsprednejsem jarku in o-tvorMa. ko se je dovolj videlo, dne 13. junija ob pol petih ogenj na cilje, ki so bili kom an j 80 metrov Oddaljeni; oddala »ta 60 strelov.
katerih je večina (zadeta v polno. Obe sovražni topovski postojanki sia bili popodnomt sestreljeni. Akcija je trajala 15 minut Jp sovražnika popolnoma izne-nadila. Po končani t&aiogi so to-
sadnega drevja.
In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu.
Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prvi pridelek plača zemljo, čaščenje in vsa poslopja. Po-undim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Obised tukajšnje Slovence in čudil ae boš, kaj se naredi v tej deželi Vsa zemlja je k analizirana.
Na tisoče akrov zemlje ae je to leto prodalo kmetom is lllinoisa, kateri prihajajo trumoma t naš kraj sa stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obifi& nosi Ako ne rabiš zemlje, boi mud, kaka živimo.
Vaa piši pngjtla na naalov: F. GRAM,
KAYIjOR. MG.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakam v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai aeatopnik
ki je pooblaščen ^prejemali naročnino sa "Glas Naroda" In izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, t katerih so naži rojaki naaeljeni m je povsod dobro posaan. —r Upati je, da mn bodo Bi r«gaki v

grauaaaRiagigfi!^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST, NEW YORK, N. Y. jHaaaaaaEiaaiaaia^^
POUČNE KNJIGE: ▲trnov nemSko-angle&kl tolmač.
—JO
vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar	f—.40
Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu)
70 * Strah na Sokolskem grada 100 zvez.
Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.-alor.
slovar Trtna uS in trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleSkl tolmač
—.25
$1.60 —.40 —.50 —.50 etr jbo
t2.00
?—.7B $6.00
RAZGLEDNICE: NewyorSke s cvetlicami, homo-ristlčne, božične, novoletne ln veHkonočne komad po	—.03
ducat po	••—.25
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—.10
veliki	F-.25
Avstro-Italljanska vojua mapa —.15 Balkanskih držav	—.15
Evrope	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	11.50
Vojni atlas	£-.25
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois. Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In West Virginia in vseh drugih držav po_	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	P-.25
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet	$150
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poStni nakaznici, ali pofltaik znamkah Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Bodi svoje sreče kovač	f-
Doli z orožjem Fabloia Miklova Zala
Preganjanje Indijanskih misijonarjev Rodbinska creča Slovenske novele ln povesti Socializem
Socijalna demokracija Stanley v Afriki Trojka
Vojna na Balkanu 13 zvez. Zgodovina c. in L pešpolka it 17 ■ slikami	—J50
^-.50 —.50 p—.50 I-JW
(-.40 —.50 —.30 —.15 f^.10 r—-25 —^»0 $1.85
iVeliki vojni atlas
fojskojoah se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh veldril.
Obsega 11 raznih zemljevidov* S
CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EV&OPE |1J0, VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJB> DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA cm»T SVET, GENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO, n OKNA JE 16 CENTOV.
Naročila ln denar pofljttt m:
Slovenic
Company
Now
.T.
.V; A