PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 15 Maribor, petek 30.3.2018
OBČINA DORNAVA
182. Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2017
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) in 16. člena statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slov. občin št. 30/14), je občinski svet Občine Dornava na 23. redni seji, dne 29.03.2018 sprejel
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2017
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Dornava za leto 2017.
2.	člen
Zaključni račun splošnega dela proračuna je na ravni podskupin kontov izkazan v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Realizacija proračuna 2017
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2,037.980
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1,911.983
70 DAVČNI PRIHODKI	1,680.449
700 Davki na dohodek in dobiček	1.526.984
703 Davki na premoženje	131.107
704 Domači davki na blago in storitve	22.246
706 Drugi davki	112
71 NEDAVČNI PRIHODKI	231.534
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	80.017
711 Takse in pristojbine	2.643
712 Denarne kazni	3.924
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714 Drugi nedavčni prihodki	144.950
72 KAPITALSKI PRIHODKI	21.276
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	12.920
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč nematerialnega premoženja	8.356
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	104.721
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	104.721
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	2,407.586
40 TEKOČI ODHODKI	783.358
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 589
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	169.999
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	25.867
402 Izdatki za blago in storitve	574.076
403 Plačila domačih obresti	13.416
409 Rezerve	0
41 TEKOČI TRANSFERI	697.387
410 Subvencije	0
411 Transferi posameznikov in gospodinjstvom	496.285
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	54.776
413 Drugi tekoči domači transferi	146.326
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	872.394
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	872.394
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	54.447
431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorač. uporab.	0
432 Invest. Transferi proračunskim uporabnikom	54.447
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	- 369.606
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Realizacija proračuna 2017
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA	
KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	
750 Prejeta vračila danih posojil	
751 Prodaja kapitalskih deležev	
752 Kupnina iz naslova privatizacije	
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	
(440+441+442)	
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	
440 Dana posojila	
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE	
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	
C. RAČUN FINANCIRANJA	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Realizacija proračuna 2017
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	477.288
50 ZADOLŽEVANJE	477.288
500 Domače zadolževanje	477.288
VIII. ODPLAČILO DOLGA (550)	106.354
55 ODPLAČILO DOLGA	106.354
550 Odplačilo domačega dolga	106.354
IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU	1.328
(III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)-(II.+V.+VIII.)	
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	370.934
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.)	369.606
XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU	- 1.373
PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo)	
3.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2017 sestavljajo splošni del in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Dornava za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
4.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-16/2018 Datum: 29.03.2018
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
OBČINA GORJE
183. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2018
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 590
Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17) in 6. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/14) ter v skladu z Letnim programom športa Občine Gorje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) objavljam
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI GORJE ZA LETO 2018
1.	Naziv in sedež neposrednega uporabnika:
Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje.
2.	Prijavitelj:
Na javni razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki so kot izvajalci letnega programa določeni v 8. členu Zakona o športu in izpolnjujejo pogoje določene s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje.
3.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa so vsebine ter strokovne in razvojne naloge v športu določene z Letnim programom športa Občine Gorje za leto 2018, in sicer:
a.	interesna športna vzgoja otrok in mladine,
b.	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
c.	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju),
d.	športna rekreacija,
e.	šport invalidov,
f.	sofinanciranje športnih trenerjev in
g.	sofinanciranje nabave opreme.
4.	Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2018:
Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v Občini Gorje v letu 2018 so za razpisane vsebine ter razvojne in strokovne naloge določeni v Pravilniku o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje.
5.	Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago:
Okvirna višina sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog v športu v Občini Gorje v letu 2018 je 27.000 EUR, in sicer: PP 20080103 Šport otrok in mladine 6.000 EUR; PP 20080104 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 9.000 EUR; PP 20080106 Športna rekreacija in šport invalidov 4.000 EUR; PP 20080107 Sofinanciranje profesionalnih trenerjev v športnih društvih 5.000 EUR; PP 20080204 Nabava opreme za športna društva 3.000 EUR.
6.	Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva:
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2018.
7.	Rok, do katerega morajo biti predložene vloge:
Vloge morajo biti poslane ali dostavljene na naslov Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, najkasneje do 11. maja 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila (najkasneje) zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti priporočeno ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Vloga mora biti predložena v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »Ne odpiraj - razpis za šport
2018«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Vloga mora biti dostavljena skupaj z zahtevano dokumentacijo in prilogami v ovojnici, označeni na zgoraj predpisani način. Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije, bodo izločene iz nadaljnjega postopka.
8.	Datum odpiranja vlog:
Strokovna komisija bo vloge odprla 17. maja 2018 v sejni sobi Občine Gorje ob 9.00. uri. Odpiranje vlog je javno.
9.	Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa:
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog.
10.	Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani pridobijo informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo:
Vse informacije, razpisna dokumentacija in navodilo, kako izpolniti in oddati obrazce, so na voljo na spletnem naslovu www.gorje.si v katalogu informacij javnega značaja in v zavihku »Razpisi in natečaji«. Podrobnejše informacije in razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prijavitelji dobijo na sedežu Občine Gorje pri Moniki Breznik (tel.: 04 575 18 04, e-pošta: monika.breznik@gorje.si).
Številka: 41010-0007/2018-3 Datum: 16.03.2018
Občina Gorje Peter Torkar, župan
OBČINA GORNJI GRAD
184. Sklep o subvenciji cene storitve Pomoč na domu
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (UG slovenskih občin, št. 08/16) in tretjega odstavka 17. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), v zvezi z obvestilom izvajalca o uskladitvi cene št. 410-2/2017, z dne 1.3.2018 in sklepa upravnega organa št. 122-6/2018-2, z dne 13.3.2018, je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 24. redni seji, dne 22. marca 2018 sprejel naslednji
SKLEP
1.	Občinski svet Občine Gornji Grad določi, da Občina Gornji Grad iz sredstev proračuna subvencionira 8,96 EUR, kar predstavlja 59,73% cene storitve pomoči na domu, in sicer od 01.03.2018 dalje.
2.	Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep št. 12211/2009, sprejet na 23. redni seji občinskega sveta, dne 28.5.2009.
Številka: 03201-0024/2014-2018-5 Datum: 22.03.2018
Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 591
185. Sklep o imenovanju direktorja Javnega komunalnega podjetja Komunala d.o.o. Gornji Grad
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (UG slovenskih občin, št. 08/16), 28. člena Statuta javnega komunalnega podjetja Komunala d. o. o. Gornji Grad (objavljenega na oglasni deski Komunale 28.03.2011) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 24. redni seji, dne 22. marca 2018 sprejel
SKLEP
Na mesto direktorja Javnega komunalnega podjetja Komunala d. o. o. Gornji Grad se imenuje kandidat Purnat Zdenko.
Župana Občine Gornji Grad se pooblašča za podpis pogodbe o zaposlitvi, s katero se z izbranim kandidatom uredijo medsebojne pravice in obveznosti.
Številka: 03201-0024/2014-2018-3 Datum: 22.03.2018
Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan
OBČINA KIDRIČEVO
186. Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Kidričevo
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 31. člena Statuta občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16) je Nadzorni odbor Občine Kidričevo na 28. redni seji, dne 21.3.2018 sprejel
POSLOVNIK O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE KIDRIČEVO
I. Splošne določbe
1.	člen
(vsebina poslovnika in uporaba izrazov)
S tem poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora Občine Kidričevo (v nadaljevanju: nadzorni odbor).
V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (sedež in žig)
Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Kidričevo in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Kidričevo ter deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, Kidričevo.
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, in sicer z napisom »OBČINA KIDRIČEVO« ob zgornjem robu žiga in z
napisom »NADZORNI ODBOR« ob spodnjem robu žiga ter z grbom občine v sredini.
II.	Javnost dela nadzornega odbora
3.	člen (javnost dela)
Delo nadzornega odbora je javno.
Sklepi in poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti.
Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da svoja poročila s priporočili in predlogi pri opravljenem nadzoru objavlja na spletni strani Občine Kidričevo ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne predstavljajo informacij zaupne narave. Javnost svojega dela zagotavlja tudi s predložitvijo sklepov in poročil s priporočili in predlogi občinskemu svetu.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
III.	Pravice in dolžnosti nadzornega odbora
4.	člen (konstituiranje)
Na prvi (konstitutivni) seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.
Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti, v primeru odstopa ali v primeru neizvolitve ga nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora.
5.	člen (naloge predsednika)
Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:
•	vodi in organizira delo odbora;
•	sklicuje in vodi seje;
•	predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora;
•	predlaga člane, ki bodo opravili nadzor;
•	podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora;
•	skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora;
•	skrbi za izvajanje določil tega poslovnika;
•	sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi občinskega sveta in občinsko upravo;
•	po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta; obvezno pa, kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 592
6.	člen (naloge članov)
Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.
Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti administrativnega sodelavca ali predsednika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti administrativnega sodelavca ali predsednika nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in so določeni z zakonom. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
7.	člen (pomoč za delo)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi zunanji strokovnjak ali izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od nadzorovane osebe, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela.
8.	člen
(pravica do nadomestila za delo)
Predsedniku in članom nadzornega odbora pripada za opravljanje njihove funkcije sejnina ali nagrada v skladu z veljavnim Pravilnikom o plačah funkcionarjev Občine Kidričevo, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
9.	člen
(administrativni sodelavec)
Nadzorni odbor za svoje mandatno obdobje na predlog župana imenuje javnega uslužbenca občinske uprave kot administrativnega sodelavca nadzornega odbora.
Administrativni sodelavec nadzornega odbora opravlja naslednje naloge:
•	pripravlja vabila in opravlja administrativna opravila za sklic in potek seje;
•	pomaga pri pisanju zapisnika nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora;
•	skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora;
•	obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih;
•	obvešča člane nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine.
IV. Načrtovanje dela nadzornega odbora
10.	člen (letni program dela)
Nadzorni odbor v skladu s statutom občine samostojno določa svoj letni nadzorni program dela. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni.
V. Način odločanja nadzornega odbora
11.	člen (seje)
Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine članov odbora, v skladu s sprejetim programom dela. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Če v 15 dneh po podani pobudi iz prejšnjega odstavka tega člena ne skliče seje predsednik nadzornega odbora, jo lahko skliče namestnik predsednika ali tudi katerikoli član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.
Izjemoma se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, namestnik predsednika v primeru njegove odsotnosti ali katerikoli član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.
V	zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča.
12.	člen (vabilo in gradivo)
V	vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.
Vabilu mora biti priloženo:
•	zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo;
•	gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda.
Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje.
Vabilo za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma vsaj pet dni pred datumom seje.
Vabilo za izredno sejo mora biti z gradivom vročeno članom nadzornega odbora vsaj tri dni pred sejo.
Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora po navadni ali elektronski pošti na dogovorjeni naslov.
13.	člen (sklepčnost in odločanje)
Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov je obvestil administrativnega sodelavca ali predsednika nadzornega odbora, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži.
Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora. Odločitev oz. sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih članov nadzornega odbora.
Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno z dvigom rok.
O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov prisotnih članov.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 593
14.	člen (določitev dnevnega reda)
Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan.
Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje.
Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje pred glasovanjem o celotnem dnevnem redu.
Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor glasuje pred glasovanjem o celotnem dnevnem redu.
Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.
Seja poteka po točkah dnevnega reda.
15.	člen
(potrditev zapisnika zadnje seje)
Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poda pregled sklepov zadnje seje nadzornega odbora in poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, nakar nadzorni odbor potrdi zapisnik prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje.
Zapisnik je potrjen, če nanj ni bilo pripomb ali je bil potrjen po dopolnilih.
16.	člen
(obravnava točk dnevnega reda)
Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega odbora -poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določi predsednik nadzornega odbora.
17.	člen (omejitev razprave)
Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno.
Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji.
18.	člen (preložitev razprave)
Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora.
19.	člen (zaključek razprave)
Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.
Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oz. stališč na isti ali na naslednji seji.
Predsednik nadzornega odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.
20.	člen (red na seji)
Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora.
Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec sme na seji nadzornega odbora govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora opomni.
Če se razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Odstranitev s seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora.
21.	člen (zapisnik seje)
Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:
•	zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve;
•	navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno);
•	prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih;
•	ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red;
•	poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika;
•	potek seje z navedbo poročevalcev in razpravljavcev;
•	izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik;
•	morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih;
•	izid glasovanja o posameznem sklepu;
•	sklepe nadzornega odbora.
Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.
Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji nadzornega odbora. Zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora oz. predsedujoči. Zapisniki in gradiva se do konca mandata nadzornega odbora hranijo pri administrativnem sodelavcu nadzornega odbora v občinski upravi, po preteku mandata pa se predajo v zbirko dokumentarnega gradiva Občine Kidričevo.
22.	člen (dopisna seja)
Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka in če noben od članov temu ne nasprotuje, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi dostavljenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 594
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.
VI. Postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora
23.	člen
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna.
Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile ter navedbo nadzorovanje osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik, se vroči nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izdaja pooblastila za izvedbo nadzora, s katerimi opredeli člane nadzornega odbora, ki bodo izvedli posamezni nadzor.
24.	člen
V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovani subjekti dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, po potrebi fotokopije dokumentov, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
25.	člen
Po opravljenem nadzoru pripravi član nadzornega odbora, ki je zadolžen za nadzor, predlog osnutka poročila in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo še poda predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru, ki se nadzorovani osebi v roku 8 dni po sprejemu posreduje z osebno vročitvijo.
26.	člen
Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine.
Nadzorovana stranka ima pravico v roku 8 dni od vročitve osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v 30 dneh od prejeme le-tega.
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane stranke pripravi nadzorni odbor poročilo s
priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno.
Če nadzorovana stranka ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek poročila poročilo s priporočili in predlogi.
Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
27.	člen
Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu, županu in po potrebi tudi Računskemu sodišču RS in pristojnemu ministrstvu.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter o tem poročati nadzornemu odboru.
28.	člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet.
29.	člen
Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti se šteje:
•	če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oz. višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev;
•	sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna;
•	razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;
•	druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj;
•	ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Kidričevo je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila storjena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe.
30.	člen
O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 595
vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo s priporočili in predlogi.
VII.	Konflikt interesov
31.	člen
Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če:
•	je odgovorna oseba zakonit zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena;
•	je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane stranke;
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke;
•	je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor;
•	je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane stranke.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovane stranka ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru v pisni obliki. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino prisotnih članov.
VIII.	Arhiv in dokumentacija nadzornega odbora
32.	člen
Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora imajo vsi člani nadzornega odbora in administrativni sodelavec nadzornega odbora.
Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.
33.	člen
Skladno z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega gradiva nadzornega odbora zadolžen administrativni sodelavec nadzornega odbora.
Z vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora administrativni sodelavec nadzornega odbora seznaniti predsednika nadzornega odbora.
IX.	Končne določbe
34.	člen
Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh svojih članov.
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.
35.	člen
Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom se uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Kidričevo in predpisov s področja delovanja nadzornih odborov občin. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med statutom in tem poslovnikom se neposredno uporabljajo določila Statuta Občine Kidričevo.
36.	člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/07).
37.	člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-3/2018 Datum: 21.03.2018
Občina Kidričevo Marijana Vesenjak, predsednica Nadzornega odbora
OBČINA MAJŠPERK
187. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 33. redni seji, dne 21. 3. 2018, sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI MAJŠPERK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (namen odloka)
Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb:
•	- zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
•	- obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 596
• - odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Majšperk (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
(uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7.	način obračunavanja storitev javne službe,
8.	javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe),
9.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
10.	kazenske določbe,
11.	druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
4.	člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
-	zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: ES) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS),
-	zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,
-	uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«,
-	zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
-	zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«,
-	zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
-	zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
-	zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi,
-	zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,
-	izboljšati dostop do storitev javne službe,
-	zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov,
-	osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem
odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
6. člen (opredelitev pojmov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.	Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2.	Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
3.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti.
4.	Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva.
5.	Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
7.	Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
8.	Izvajalec javne službe je oseba, ki je s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
9.	Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe.
10.	Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
11.	Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
12.	Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.
13.	Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki.
14.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 597
15.	Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke.
16.	Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
17.	Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo.
18.	Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
19.	Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
20.	Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
21.	Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
22.	Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
23.	Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe.
24.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
25.	Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem
kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. 26. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe.
(2)	Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
(3)	V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(4)	Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina.
7.	člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1.	občina,
2.	izvajalec javne službe,
3.	povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:
•	biva v svojih ali najetih nepremičninah,
•	je lastnik počitniške hiše,
•	opravlja poslovno dejavnost,
•	upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),
•	organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
4.	Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
8.	člen
(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
•	strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
•	opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.
(3)	Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.
9.	člen (subsidiarno ukrepanje)
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 598
mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2)	Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi.
(3)	Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
10.	člen
(oblika izvajanja javne službe)
Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer:
•	na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali
•	brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo.
11.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine.
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
1.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
2.	Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov
3.	Frekvenca prevzemanja odpadkov
4.	Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov
5.	Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje
6.	Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru
7.	Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
8.	Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
9.	Javne prireditve in čistilne akcije
10.	Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki
11.	Obračun storitev ravnanja z odpadki
12.	Reklamacijski postopek
13.	Izterjava
14.	Nadzor na terenu
15.	Prehodne in končne določbe
(3)	Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine.
12.	člen (izvajalec javne službe)
(1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji.
(2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe.
VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
13.	člen
(odpadki, ki so in niso predmet tega odloka)
(1)	Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni.
(2)	Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne 6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skaldu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014).
VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
Vrsta in obseg storitev javne službe
14.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer:
•	storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih;
•	storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki;
•	storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;
•	storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 599
(3) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
15.	člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)	Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
•	pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb
•	pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
•	pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3)	Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4)	Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5)	Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6)	Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
Zbiranje komunalnih odpadkov
16.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
•	ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
•	kosovni odpadki,
•	odpadki z vrtov, parkov in pokopališč,
•	odpadki iz tržnic,
•	odpadki iz čiščenja cest,
•	mešani komunalni odpadki,
•	biološko razgradljivi kuhinjski odpadki,
•	izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(3)	Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge:
•	zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
•	zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika,
•	zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
•	zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
•	predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
•	izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
•	oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
•	ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(4)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(5)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom.
17.	člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1)	Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
•	redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«
•	redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«,
•	redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«,
•	redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
•	redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč,
•	redno prevzemanje odpadkov iz tržnic,
•	redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest,
•	redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
•	redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3)	Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.
18.	člen (biološki odpadki)
(1) Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 600
(2)	Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov.
(3)	Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.
(4)	Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča.
(5)	Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi 1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(6)	Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem.
(7)	Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom.
19.	člen (zbiralnice ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira:
•	odpadni papir in karton,
•	odpadno embalažo iz papirja in kartona,
•	odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter
•	odpadno embalažo iz stekla.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat.
(3)	Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(4)	Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
(5)	V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(6)	Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(7)	Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
20.	člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2)	Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.
(3)	Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini.
(4)	Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje,
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(5)	Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni.
(6)	Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje.
(7)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
21.	člen
(premična zbiralnica nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira:
•	nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2)	Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(3)	V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
(4)	Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov.
(5)	Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
22.	člen
(urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice)
(1)	Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
(2)	Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 601
(3)	Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(4)	V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(5)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
23.	člen
(zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, za prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) se uporabljata dva sistema:
•	Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih.
•	Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike.
(2)	Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za:
•	gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
•	gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,
•	obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava,
•	pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.
(3)	Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za:
•	povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ).
24.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah.
(2)	Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.
(4)	V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ.
25. člen
(velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke)
(1)	Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2)	Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(3)	Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotovi izvajalec javne službe.
(4)	Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 602
plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06).
26.	člen (zbirno mesto)
(1)	V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov.
(3)	Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(4)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine.
27.	člen
(prevzemna mesta in transportne poti)
(1)	Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
(2)	Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3)	Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku.
(4)	Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi.
28.	člen
(relacija zbirno - prevzemno mesto)
Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza.
29.	člen
(načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega
odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
30.	člen (začasna prevzemna mesta)
(1)	Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2)	V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
31.	člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih)
(1)	Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(3)	Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu.
32.	člen
(skupna zbirna/prevzemna mesta)
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
33.	člen (zbirni center)
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije:
•	nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo,
•	kosovne odpadke,
•	izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami,
•	zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in,
•	manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 603
(2)	V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve.
(3)	Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku.
34.	člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1)	Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(2)	Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
(3)	Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
•	uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(4)	V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(5)	Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(6)	Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati.
35.	člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1)	V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv.
(2)	Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov.
(3)	Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje.
(4)	Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(5)	Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
36.	člen
(javne prireditve in čistilne akcije)
(1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za:
•	ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla),
•	mešane komunalne odpadke ter
•	biološke odpadke.
(2)	Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve.
(3)	Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku.
(4)	Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom.
(5)	Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
(6)	Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve.
37.	člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
(1)	Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2)	Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3)	Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
38.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno.
(2)	Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika.
(3)	Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika.
(4)	Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka.
(5)	Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 604
pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca. (6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij.
Obdelava komunalnih odpadkov
39.	člen
(obdelava mešanih komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki.
40.	člen
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
•	ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla),
•	biološke odpadke,
•	kosovne odpadke,
•	nevarne odpadke.
41.	člen
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče.
Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov
42.	člen
(odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov)
(1)	Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2)	Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
(4)	Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov.
POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
43.	člen
(splošne obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
•	nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka,
•	redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem,
•	urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,
•	zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki,
•	evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov,
•	druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti:
•	ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
•	ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
•	ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in
•	ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
44.	člen
(register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku.
(2)	Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati.
(3)	Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.
45.	člen (javna obvestila)
(1)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:
•	navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe,
•	obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
•	ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
•	lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke,
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 605
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
•	prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
•	prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
•	drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom,
prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,
varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada,
možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje,
načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe,
drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom.
46. člen
(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)
(1)	Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z:
•	ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
•	hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem,
•	pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
•	načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in
•	tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
•	prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,
•	izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,
•	varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
47.	člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico:
•	do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
•	do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke,
•	do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2)	Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
•	nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika,
•	ugotovi, da so se v obdobju zadnjih treh mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih.
(3)	Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku.
48.	člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
•	obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe,
redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe, zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu, zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti,
vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto,
zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta,
uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
49.	člen (prepovedi)
(1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano:
•	prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom,
•	mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
•	mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov,
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 606
•	postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije ((odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino,
•	prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
•	prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
•	sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
•	nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
•	odlagati odpadke ob zabojnikih,
•	odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije,
•	prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine,
•	prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode,
•	prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
•	prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
•	brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov,
•	pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje,
•	opustiti uporabo storitev javne službe,
•	ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je
prepovedano.
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
50.	člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
•	plačila uporabnikov za storitev javne službe,
•	sredstev od prodaje ločenih frakcij,
•	drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu,
•	občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe.
51.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME,
POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
52.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1)	Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo:
•	zemljišča in objekti zbiralnic,
•	zemljišča in objekti zbirnih centrov,
•	zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah,
•	zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,
•	zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
•	druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe.
(2)	Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(3)	Objekte iz tretje, pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(4)	Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
53.	člen
(oprema izvajalca javne službe)
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:
•	vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila),
•	delovni stroji,
•	premične zbiralnice nevarnih frakcij,
•	posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06),
•	vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,
•	druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE
54.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe.
(3)	Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 607
gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.
(4)	Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(5)	Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk.
NADZOR
55.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
56.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
KAZENSKE DOLOČBE
57.	člen (prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
•	v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena),
•	na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena),
•	ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena),
•	ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena),
•	če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena),
•	če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena),
•	ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena),
•	prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena),
•	meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena),
•	meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena),
•	postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena),
•	prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena),
•	prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena),
•	sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena),
•	namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena),
•	odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena),
•	odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena),
•	prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena),
•	prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena),
•	prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena),
•	prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena),
•	brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena),
•	piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena),
•	opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena),
•	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena),
•	ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 608
službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena).
(2)	Z globo 200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
(rok za pripravo pravilnikov po tem odloku)
Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu.
59.	člen
(rok za zagotavljanje storitev po tem odloku)
Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene.
60.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 31/12).
61.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-4/2017-15 Datum: 21. 3. 2018
Občina Majšperk Darinka Fakin, županja
188. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl.US, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB, 118/06, 36/08, 58/09, 20/11, 40/12, 57/12, 2/15-odl.US, 47/15, 46/16, 49/16-popr., 25/17-ZVaj) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17), je Občinski svet Občine Majšperk, na 33. redni seji, dne 21. 3. 2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK
1. člen
V prvem odstavku 2. člena Odloka o ustanovitvi javnega
vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovna šola Majšperk (Uradni list RS, št. 60/07, 106/09, 101/10, 27/12 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/14) se številka »32b« spremeni v številko »32 B«.
2.	člen
V	2. odstavku 2. člena se v 3. alineji, spremeni številka »6c« v številko »6 C« in črta se besedilo »Majšperk 32b, Ptujska Gora 74«.
3.	člen
V	1. odstavku 6. člena se v 4. alineji, spremeni številka »6c« v številko »6 C«.
4.	člen
Poglavje 2.c) Vodja enote vrtca skupaj s 27. členom se črta in nadomesti z novim besedilom: »2.c) Pomočnik ravnatelja vrtca pri šoli 27.člen
V	vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja.
Imenovanje, obveznosti in pristojnosti pomočnika ravnatelja vrtca pri šoli določa zakon.«
5.	člen
V	28. členu se doda nova druga alineja, ki glasi »programski učiteljski zbor,«.
6.	člen
Doda se nov 28.b člen, ki glasi:
»Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v izobraževalnem programu, in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa. Programski učiteljski zbor vodi strokovni delavec, ki ga določi ravnatelj. Programski učiteljski zbor:
•	opravlja naloge v zvezi z načrtom in izvedbo ocenjevanja znanj in
•	opravlja druge naloge, ki jih na podlagi podzakonskih aktov o ocenjevanju znanja določi šola.«
Ostala dva člena se ustrezno preštevilčita.
7.	člen
Drugi odstavek 34. člena se spremeni in glasi: »Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v javni šoli oziroma vrtcu se objavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov za šolo ravnatelj v soglasju s šolsko upravo na območju katere ima šola sedež, za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem.«
8.	člen
V	37. členu se črta beseda »minister« in nadomesti z besedno zvezo »občina ustanoviteljica«.
9.	člen
Vse ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene.
10.	člen
Spremembe odloka, se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 0320-1/2010-6 Datum: 21. 3. 2018
Občina Majšperk Darinka Fakin, županja
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 609
OBČINA MAKOLE
189. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 20. redni seji dne 28.03.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2018
1.	člen
12. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2018) se spremeni tako, da se glasi:
»12. člen
(obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu)
Za financiranje projekta Ureditev LC 440101 - Odsek Mostečno - Ložnica se občina lahko zadolži do višine 89.502 EUR.
Za financiranje projekta Pločniki Pečke - sofinanciranje DRSI se občina lahko zadolži do višine 108.499 EUR.«
2.	člen
Ta odlok se uporablja takoj od sprejema, začne pa veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-3/2018-23 Datum: 28. marca 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
190. Odlok o 2. spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Makole
Občinski svet Občine Makole je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/97, 70/08-ZV0-1B, 108/09- ZPNačrt-A, 80/10 -ZUPUDPP ter 106/10 - popravek ZUPUDPP, 57/12 in 109/12, 35/13- sklep ustavnega sodišča. 76/14- odločba ustavnega sodišča; v nadaljevanju ZPNačrt), določil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 3., 4., 5., 7., 8., 9., 11. in 110. člena Statuta občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016 ) na svoji 20. redni seji dne 28.03.2018 sprejel
ODLOK
O 2. SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MAKOLE
I. Uvodne določbe
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejmejo 2. spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
5/2013, 39/2013- 1. SD OPN, 20/2016- odlok o razveljavitvi odloka o 1. SD OPN; v nadaljevanju odlok). Spremembe in dopolnitve se nanašajo na tekstualni in grafični del strateškega in izvedbenega dela odloka.
(2)	Dopolni oz. spremeni se 13., 14., 21., 22., 23., 37., 39., 44., 66., 99., 124., 127., 128., 129., 130., 135. in 136. člen odloka.
(3)	Nadomesti se karte strateškega dela odloka, kot je to opisano v 20. členu tega odloka.
(4)	Nadomesti se karte izvedbenega dela odloka, kot je to opisano v 21. členu tega odloka.
II. Strateški del
2. člen
V	petem odstavku 13. člena odloka se črta celoten drugi stavek.
V	tretjem stavku se besedo »Mešane« nadomesti z besedo »Komunalne«.
3.	člen
V	drugem odstavku 14. člena se v zadnjem stavku črta besedilo »in prekategorizira iz lokalne v regionalno cesto«.
4.	člen
V	prvem odstavku 19. člena se črta prvi stavek.
5.	člen
V	četrtem odstavku 21. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu elektroenergetskih daljnovodov ( 468. člen Energetskega zakona EZ-1; Ur. l. RS, št. 17/2014), ki znaša za napetostni nivo 400 in 220 kV 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) ter 40 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje tako:«
V	4. odstavku se v četrti alineji v zvezi z navedbo približevanja delov teles, ročic gradbenih strojev ali drugih predmetov faznim vodnikov za napetostni nivo 220 kV namesto 3,75 m navede 4 m.
V	petem odstavku se drugi stavek dopolni tako, da se glasi:
»Na reki Dravinji se glede na možnosti in ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev predvidi gradnjo malih hidroelektrarn.«
6.	člen
V	šestem odstavku 22. člena se črta sedmi stavek in deveti stavek.
V	novem sedmem dosedanjem osmem stavku se črta besedilo » Neuporabne in posebne«.
7.	člen
V	drugem odstavku 23. člena se v v drugem stavku črta besedilo » in center za začasno ločeno zbiranje trdih odpadkov pred odvozom v reciklažo«.
II. Izvedbeni del
8.	člen
V	37. členu odloka se zamenja preglednico z novo preglednico:
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 610
območja stanovanj		
SS	stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim	10,5 ha
SK	površine podeželskega naselja, namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju	69,7 ha
območja centralnih dejavnosti		
CU	osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so površine, namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju	2,1 ha
CD	druga območja centralnih dejavnost, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj	1,3 ha
območja proizvodnih dejavnosti		
IG	gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim	3,7 ha
IK	površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	0,1 ha
posebna območja		
BT	površine za turizem	1,2 ha
območja zelenih površin		
ZS	površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem	4,1 ha
ZP	parki	2,9 ha
ZD	druge urejene zelene površine, kot so zaščitni pasovi in vedutno varovanje	0,5 ha
ZK	pokopališča	0,5 ha
območja prometne infrastrukture		
PC	površine cest in druge prometne površine	16,4 ha
PO	ostale prometne površine	0,1 ha
območja energetske infrastrukture		
E	Površine, namenjene izvajanje za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike	0 ha
območja okoljske infrastrukture		
O	površine, namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo ter ravnanja z odpadki	0,2 ha
območja razpršene poselitve		
A	površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij	50,6 ha
Av	površine vinogradniških objektov oz. objektov za hrambo pridelka, orodja, škropiv in zavetje pred vremenom	1,3 ha
območja kmetijskih zemljišč		
K1	najboljša kmetijska zemljišča	605,9 ha
K2	druga kmetijska zemljišča	992,9 ha
območja gozdnih zemljišč		
G	gozdna zemljišča	1883,1 ha
območja voda		
VC	celinske vode	43,7 ha
9. člen
V 39. členu odloka se v preglednici enot urejanja prostora za 56. vrstico doda novi vrstici, ki se glasita:
56.a Zunaj naselja ZN11	Ločeno območjeK2	OPN	99 - 104. člen;
kmetije Rebršak	111 - 121. člen
(v grabi)
56.b Zunaj naselja ZN12	Nad Stopnim K2	OPN	99 - 104. člen;
111 - 121. člen
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 611
10.	člen
V	44. členu se v 5. odstavku se v besedilu v zvezi z ukrepi za preprečitev približanja ročic strojev vodnikom daljnovoda 220 kV namesto 3,75 m navede 4 m.
11.	člen
V	66. členu odloka se črta drugi odstavek. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
12.	člen
V	četrtem odstavku 99. členu Odloka se peto alinejo dopolni tako, da se glasi:
„ - Rekonstrukcije lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, prepusti in protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste)."
Šesto alinejo se dopolni tako, da se glasi: „ -Postavitev začasnih objektov, (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču), od tega:
•	cirkus, če so šotori in drugi elementi montažni,
•	začasno tribuno za gledalce na prostem."
Sedmo do deveto alinejo se nadomesti z novo sedmo alinejo, ki se glasi:
Nezahtevne in enostavne objekte, od tega:
•	objekti, ki se uvrščajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in podporni zidovi, vendar le na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu,
•	pomožni objekti v javni rabi, od tega: (nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, pomožni cestni objekti; oboje le ob rekonstrukciji lokalne ceste),
•	podporni zid (dopustno le v okviru agromelioracije),
•	mala komunalna čistilna naprava,
•	nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno in odpadno vodo s prostornino, manjšo od 50 m3),
•	vodnjak,
•	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (dopustni vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest),
•	vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanja (dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik),
•	pomožni kmetijsko- gozdarski objekti:
•	° grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, napajalno korito, krmišče,
•	° če znaša razdalja med fasadama novega in obstoječega legalno zgrajenega objekta kmetije, kjer se prebiva, manj kot 20 m oz. brez lokacijskih omejitev v EUP ZN11 in ZN12: kozolec (enojni in dvojni), kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesna goriva, ležeči (koritasti) silos, stolpni silos, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, grajeno molzišče,
•	° ne glede na prejšnjo alinejo je možno ob soglasju lokalne skupnosti na kmetijskem zemljišču za namen predstavitve etnološke dediščine postaviti dvojni kozolec (toplar) v večji oddaljenosti od objektov kmetij,
•	pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti)."
Sedanja deseta alineja postane osma alineja.
V	petem odstavku se v drugi alineji besedno zvezo „komunikacijski vodi" nadomesti z besedno zvezo „komunikacijska omrežja".
13.	člen
V	124. členu se za obstoječim besedilom doda nov 11. odstavek, ki se glasi:
»(11) Pri širitvi naselja Makole je potrebno na stiku območja stanovanj z območjem okoljske infrastrukture (Centralna čistilna naprava Makole) v EUP MA12 zagotoviti ustrezen odmik in zeleni pas.«
14.	člen
V	prvem odstavku 127. člena se spremeni navedbo meril listov 1, 2 in 3 grafičnega dela Podrobnih PIP za EUP MA9 (komunalna cona Makole):
»GRAFIČNI DEL:
•	Izsek iz grafičnega dela kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju 1: 2.500,
•	Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem 1: 2.500,
•	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1: 2.500,«.
15.	člen
V	prvi alineji prvega odstavka v 128. členu se v prvem stavku črta besedilo »in centrom za začasno zbiranje trdih komunalnih odpadkov po vrstah pred odvozom v reciklažo (CLZKO)«.
Črta se celoten drugi stavek.
V	drugi alineji se v zadnjem stavku črta besedilo »in zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov pred odvozom na odlagališče.«
V	tretji alineji se besedno zvezo »in CLZKO«, ki se pojavi na dveh mestih, črta.
V	peti alineji se v celoti črta zadnji stavek.
V	šesti alineji se v prvi podalineji črta tretji do šesti stavek.
V	drugem odstavku se v prvi alineji črta v prvem stavku črta besedilo »v priključku dvosmerne interne ceste komunalne cone«.
V	celoti se črta tretji do osmi stavek.
V	drugi alineji se v celoti črta prvi do šesti stavek.
V	tretji alineji se v prvem stavku črta besedilo »in ob obeh straneh dvosmerne interne dovozne ceste do uvoza«.
V	drugem stavku se črta besedilo »ob interni cesti«.
16.	člen
V	prvem odstavku 129. člena se v 4. alineji v celoti črta drugi do četrti stavek.
V	drugem odstavku se v črta prvo, drugo in peto alinejo. Dosedanja tretja in četrta alineja postaneta prva in druga alineja, dosedanja šesta alineja postane tretja alineja. V dosedanji tretji alineji se v prvem stavku črta besedilo »prepust pod interno dovozno cesto cone«.
V	tretjem odstavku se v prvi alineji v prvem stavku črta besedilo »ter center za začasno zbiranje trdih komunalnih odpadkov pred odvozom v reciklažo.«
V	celoti se črta drugo alinejo. Dosedanja tretja do sedma alineja postane druga do šesta alineja.
V	dosedanji tretji alineji se črta prvi stavek.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 612
V	dosedanji četrti alineji se črta besedilo »do CLZKO in«.
17.	člen
V	prvem odstavku 130. člena se v v prvi alineji črta besedilo »interne ceste cone«
V	četrti alineji se črta besedilo » CLZKO in«.
V	drugem odstavku se v prvi alineji črta besedilo »in za objekte visokih gradenj na območju.«
18.	člen
V	drugem odstavku 135. člena se črta prvo alinejo. Dosedanjo drugo alinejo se spremeni in dopolni tako,
da se glasi:
»Nivelacija območja cone ob ČN z izvedbo utrjene podlage za asfaltiranje.«
V	tretji alineji se črta besedilo » ob CLZKO in« ter besedilo »izgradnja CLZKO z do 10 mesti za kesone in z nadstrešnico;«
V	tretjem odstavku se črta prvo alinejo. Dosedanje druga do peta alineja postanejo prva do četrta alineja.
19.	člen
V	prvem odstavku 136. člena se v drugem stavku črta besedilo »interne ceste,«.
V	drugem odstavku se črta besedilo » nadstrešnice in«.
V	tretjem odstavku se črta besedilo »(v CLZKO od kote gornje ploščadi)«.
20.	člen
Nadomesti se sledeče karto grafičnega dela strateškega dela OPN iz drugega odstavka drugega člena odloka:
•	Zasnova okvirnih območij naselij, območij celovite prenove, sanacije razpršene gradnje in razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve (karta št. 3),
•	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5).
Karti sta sestavni del tega odloka.
21.	člen
Nadomesti se sledeče karte grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka tretjega člena odloka :
•	pregledna karta občine Makole z razdelitvijo na liste (M 1: 25 000),
•	pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000),
•	prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (listi 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10 in 14; vse v merilu 1: 5 000),
•	prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (listi 2, 3, 4, 6, 7, 8 in 10; vse v merilu 1: 5 000),
•	prikaz urejanja komunalnega območja v Makolah (8 kart; karte 1, 2 in 3 v merilu 1:2.500; karte 4, 5, 6, 7, in 8 v merilu 1:500).
Nadomesti se legendo izvedbenega dela OPN. Karte in legenda so sestavni del tega odloka.
IV. Prehodne in končne določbe
22.	člen
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Makole, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
23. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 900-3/2018-20 Datum: 28. marca 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
191. Pravilnik o spodbujanju razvoja na področju turizma na območju Občine Makole
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/2018) ter 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet občine Makole na svoji 20. redni seji, dne 28.03.2018 sprejel
PRAVILNIK
O SPODBUJANJU RAZVOJA NA PODROČJU TURIZMA NA OBMOČJU OBČINE MAKOLE
1.	člen
S tem pravilnikom so določeni pogoji, merila in postopki za izvedbo javnega natečaja za izbiro projektov za spodbujanje razvoja turizma na območju Občine Makole.
2.	člen
Za določitev projektov, ki se bodo spodbujali, je potrebno izvesti postopek natečaja. Besedilo natečaja mora vsebovati:
•	navedbo pravilnika, po katerem poteka izbor,
•	prijavne obrazce in seznam obveznih prilog oziroma seznam obvezne vsebine vsakega natečajnega predloga,
•	rok, kraj in način sprejemanja natečajnih del,
•	pogoje za sodelovanje na natečaju,
•	število članov komisije,
•	višino sredstev namenjenih za spodbujanje razvoja turizma
•	način razglasitve rezultatov,
•	kriterije ocenjevanja.
Razpisovalec javnega natečaja je Občina Makole.
3.	člen
Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki prebivajo oz. imajo sedež na območju Občine Makole. Investicija se mora izvajati na območju Občine Makole.
4.	člen
Razpis se objavi na spletni strani občine.
5.	člen
Petčlansko komisijo za ocenjevanje in končni izbor imenuje župan in sicer:
•	2 člana na predlog turističnih društev, ki delujejo na področju občine
•	3 člane po lastni izbiri.
Člani komisije in njegovi ožji družinski člani (starši, sestre, bratje, mož, žena, zunajzakonski partnerji ter otroci) ne morejo sodelovati na natečaju.
6.	člen
Komisija za ocenjevanje in končni izbor pred
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 613
ocenjevanjem pregleda vse prispele predloge in izloči tiste, ki ne ustrezajo pogojem natečaja. Vsak prijavitelj lahko sodeluje z največ 2 predlogoma investicije v tekočem letu.
7.	člen
Komisija pri ocenjevanju upošteva celotno dokumentacijo glede projekta, ki je prispela. V primeru nejasnosti ali pomanjkljivosti, lahko komisija od predlagatelja zahteva, da v roku 8 dni dopolni svojo vlogo.
Komisija ima pravico, da pred ocenjevanjem pozove vse prijavitelje, da predstavijo prijavljene projekte pred komisijo.
8.	člen
Komisija bo prejete natečajne predloge ocenjevala po naslednjih kriterijih:
•	finančna konstrukcija projekta in (1-10 točk)
•	zagotavljanje lastnih sredstev za izvedbo projekta (1-10 točk)
•	povezanost projekta z že obstoječo in potencialno turistično ponudbo (1-10 točk)
•	turistično promocijska vrednost za kraj (1-10 točk)
•	izvirnost (1-10 točk)
•	možnost trženja projekta (1-10 točk)
•	možnost uspešne realizacije projekta (1-10 točk)
9.	člen
Vsak član komisije oceni vsak prispeli izdelek po posameznih kriterijih z oceno od 1 do 10, pri čemer je 1 najnižja ocena, 10 pa najvišja. Seštevajo se točke po vseh kriterijih od vseh članov komisije. Največje število točk, ki ga lahko posamezni član komisije podeli posameznemu predlogu, je 70.
10.	člen
Komisija praviloma izbere enega do največ tri projekte za spodbujanje, ki so najvišje ocenjeni, si pa pridržuje pravico, da ne izbere nobenega. Projekt mora doseči najmanj 40 točk povprečno na ocenjevalca, da je lahko izbran. Odločitev o številu izbranih projektov sprejme komisija z dvotretjinsko večino glasov.
Na podlagi izbire komisije, izda Občinska uprava odločbe o izbiri oz. neizbiri posameznih projektov. Zoper odločbo je možna pritožba na župana Občine Makole.
11.	člen
Izbrane projekte Občina Makole spodbuja na način, da soinvestira v investicijski del projekta v višini največ 70 % bruto vrednosti investicije. V deležu v katerem Občina soinvestira, ostane predmet investicije last Občine Makole.
Občina ne soinvestira v del investicije, ki predstavlja neposredno vlaganje v nepremičnino, ampak samo v premični del (stroji, naprave, oprema, ipd).
Višino sofinanciranja predlaga strokovna komisija ob predlogu izbire projekta.
Nagrada prijavitelju je največ 15-letna brezplačna uporaba in posest predmeta investicije, ki ga je sofinancirala Občina Makole. O dolžini dobe najema se glede na naravo investicije sporazumno dogovorita prijavitelj in Občina.
Po preteku te dobe se vrednost predmeta investicije oceni, prijavitelj pa ima možnost, da predmet investicije po tej vrednosti odkupi, vzame v dolgoročni najem ali ga vrne v posest Občini Makole.
Najkasneje v letu dni po zaključku investicije se mora pričeti izvajati dejavnost v zvezi s turizmom oziroma
postranska dejavnost turizma (registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji, popoldanska obrt, s.p., d.o.o., ...).
O sofinanciranju investicije in o brezplačni uporabi se pred izvedbo investicije sklene pogodba. Prijavitelj lahko odstopi od izvedbe investicije kadarkoli do podpisa pogodbe. Prijavitelj se v pogodbi zaveže, da bo predmet investicije javno tržil celoten čas brezplačnega najema.
Sredstva namenjena za spodbujanje projektov so vsako leto predvidena v okviru proračunske postavke 014324 Spodbujanje turističnih projektov.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvajata Občinska uprava in Nadzorni odbor občine. V primeru ugotovitve nepravilnosti Občinska uprava izda ustrezno odločbo. Zoper odločbo se lahko prijavitelj pritoži županu.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-3/2018-21 Datum: 28. marca 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
192. Pravilnik o spremembi Pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Makole
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 20. redni seji dne 28.03.2018 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBI PRAVILNIKA O MERILIH ZA IZDAJO SOGLASJA ZA PODALJŠAN OBRATOVALNI ČAS GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ, NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST V OBČINI MAKOLE
1.	člen
V 4. členu Pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2017) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na območju zunaj strnjenega stanovanjskega naselja lahko gostinski obrati v podaljšanem obratovalnem času poslujejo do 6. ure naslednji dan.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-3/2018-22 Datum: 28. marca 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 614
193. Sklep o imenovanju Občinsko volilno komisijo
Na podlagi 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016 ) je Občinski svet Občine Makole na 20. redni seji dne 28.03.2018 sprejel naslednji
SKLEP
1.
V Občinsko volilno komisijo Občine Makole se imenujejo: Predsednica: Branka Doberšek Keršič, Pečke 49 d, Makole
Namestnica predsednice: Tamara Kovačič, Jelovec pri Makolah 82, Makole Članica: Nada Šket, Pečke 31a, Makole Namestnica članice: Milena Vantur, Savinsko 23, Majšperk
Članica: Suzana Žerak, Savinsko 45, Majšperk Namestnica članice: Sabina Zanič, Štatenberg 61, Makole
Članica: Klavdija Kodrič, Pečke 50b, Makole Namestnica članice: Magdalena Mlaker, Ložnica 21, Makole
2.
Mandatna doba članov občinske volilne komisije traja štiri leta.
3.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-3/2018-19 Datum: 28. marca 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
OBČINA VITANJE
194. Javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih zemljišč »pod Kompošem«
Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje na osnovi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 11/2018), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 34/2011, 42/2012, 24/2013 in 10/14) ter Načrta Razpolaganja z stvarnim premoženjem Občine Vitanje, ki ga je Občinski svet Občine Vitanje sprejel dne 28.12.2017, objavlja naslednjo
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ »POD KOMPOŠEM«
I.	Naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje, tel. št. 03/757 43 50;
e-pošta: info@vitanje.si
II.1	Predmet prodaje in izklicna vrednost:
Gradbene parcele se nahajajo na obrobju naselja Vitanje v Antonovi ulici v smeri Brezna:
P/1
Stavbno zemljišče, parc.št. 219/2 k.o. 1095 - Vitanje, z ID znakom 1095 219/2 v skupni površini 1126 m2. Izklicna cena znaša 39.410,00 EUR.
P/2
Stavbno zemljišče, parc.št. 219/3 k.o. 1095 - Vitanje, z ID znakom 1095 219/3 v skupni površini 622 m2. Izklicna cena znaša 21.770,00 EUR.
P/3
Stavbno zemljišče, parc.št. 219/4 k.o. 1095 - Vitanje, z ID znakom 1095 219/4 v skupni površini 650 m2. Izklicna cena znaša 22.750,00 EUR.
P/4
Stavbno zemljišče, parc.št. 219/5 k.o. 1095 - Vitanje, z ID znakom 1095 219/5 v skupni površini 664 m2. Izklicna cena znaša 23.240,00 EUR.
P/5
Stavbno zemljišče, parc.št. 219/6 k.o. 1095 - Vitanje, z ID znakom 1095 219/6 v skupni površini 726 m2. Izklicna cena znaša 25.410,00 EUR.
P/6
Stavbno zemljišče, parc.št. 219/7 k.o. 1095 - Vitanje, z ID znakom 1095 219/7 v skupni površini 1134 m2. Izklicna cena znaša 39.690,00 EUR.
I. faza komunalne ureditve (kanalizacija, vodovodno omrežje in cestno omrežje v makadamski izvedbi) bo urejena v roku enega leta od prodaje prve parcele.
Komunalna ureditev II. faze (z javno razsvetljavo, elektriko, priključki na ogrevanje, telekomunikacije, asfaltno cesto) bo Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje zagotovila sama glede na potrebe preko upravljavcev teh vodov in jih kupcem oziroma investitorjem ne bo potrebno dodatno plačati.
II.2 Pogoji prodaje:
1.	Stavbna zemljišča se prodajajo po načelu videno -kupljeno.
2.	Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnin na območju Republike Slovenije in v roku podajo pravilne ponudbe.
3.	Pisna ponudba za nakup mora vsebovati naslednje sestavine:
•	podatke o kupcu (ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča fizične osebe oz. naziv ter sedež pravne osebe);
•	navedbo davčne in EMŠO (fizične osebe) oz. matične številke (pravne osebe);
•	navedbo nepremičnine, ki je predmet ponudbe, ter ustrezno površino zemljišča;
•	višino ponujene cene (brez DDV), ki ne sme biti nižja od izhodiščne.
•	K ponudbi je potrebno predložiti:
•	fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta za fizične osebe, izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. izpisek iz poslovnega registra za s.p., ki ne sme biti starejši od 30 dni;
•	pooblastilo, overjeno pri notarju, v primeru, da se ponudba poda po pooblaščencu.
•	Ponudba se šteje za popolno, če vsebuje vse zgoraj navedene sestavine.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 615
4.	Ponudnik lahko ponudbo za nakup nepremičnine umakne ali dopolni do roka za sprejem ponudbe, ki je določen v razpisu.
5.	Ponudniki, ki ne bodo oddali popolnih ponudb, bodo pozvani k dopolnitvi, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo. Če ponudba tudi v roku, določenem za dopolnitev, ne bo popolna, je prodajalec ne bo upošteval.
6.	Prepozno prispele ponudbe, ponudbe pod izklicno ceno in ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh razpisnih pogojev, ne bodo upoštevane. Ponudbe, ki bodo prispele po roku za oddajo ponudb, bodo zapečatene vrnjene ponudniku.
7.	Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar najmanj v višini izhodiščne cene. S ponudniki, ki bodo podali enakovredne ponudbe (enaka višina kupnine ob izpolnjevanju vseh pogojev), bo prodajalec izvedel pogajanja. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno.
8.	Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, ali katerimkoli ponudnikom, je izključena.
9.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh od datuma javnega odpiranja ponudb. O najugodnejšem ponudniku bo odločil župan s sklepom. Odločitev župana je dokončna.
10.	Izbrani ponudnik mora najkasneje v petnajstih dneh od prejema sklepa o izbiri in poziva skleniti prodajno pogodbo.
11.	Celotno kupnino mora kupec poravnati v 30 dneh od sklenitve pogodbe oz. izstavitve računa. Rok plačila celotne kupnine je bistvena sestavina pravnega posla.
V izklicni ceni ni zajet 22 % DDV, ki ga plača ponudnik oziroma kupec.
12.	Vse stroške v zvezi s pogodbo nosi ponudnik oziroma kupec. Vsak ponudnik lahko odda ponudbo samo za eno gradbeno parcelo.
13.	Občina Vitanje lahko brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do sklenitve pravnega posla prekine oz. ustavi postopek prodaje, ne da bi za to navedla razloge.
III. Rok, naslov in informacije za predložitev ponudbe: Ponudba mora biti dostavljena na naslov: Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, s pripisom »NE ODPIRAJ-JAVNA PONUDBA ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ »POD KOMPOŠEM«. Na ovojnici mora biti naveden naziv oz. ime ponudnika.
Kot uradni rok objave se šteje objava v Uradnem glasilu Slovenskih občin, 30.03.2018.
Pravočasne bodo ponudbe, ki bodo prispele v zaprti ovojnici na zgornji naslov do vključno 14. 4. 2018. Javno odpiranje ponudb bo 18. 4. 2018 ob 12.00 uri na sedežu organizatorja v sejni sobi Občine Vitanje. Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oz. pisnim pooblastilom ponudnika.
Podrobnejše informacije o javni ponudbi lahko dobite na Občini Vitanje pri mag. Barbari Mikuš Marzidovšek na
tel. št. 03/757 43 55 v času uradnih ur. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru.
Številka: 478-005/2'18-001 Datum: 30.03.2018
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
OBČINA ZAVRČ
195. Popravek razpisne dokumentacije za javni razpis o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Zavrč za leto 2018
Na podlagi 6. in 14. člena Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin 22/2011), Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2018, 11/2018) in Odloka o proračunu občine Zavrč za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.60/2017), župan občine Zavrč objavlja:
POPRAVEK RAZPISA O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE ZAVRČ V LETU 2018
I.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN), individualnih ali skupinskih, velikosti do 50 Pe (populacijskih ekvivalentov) na območju občine Zavrč.
II.	Upravičenci do sofinanciranja
Za sofinanciranje po tem razpisu lahko zaprosijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Zavrč, ki so lastniki stanovanjskih objektov na območju občine Zavrč in so kupili ter vgradili MKČN od 1. 1. 2017, vendar najkasneje v 3 letih od nakupa in vgradnje.
Sredstva se ne morejo pridobiti za stanovanjske objekte na območju aglome-racij in na območjih kjer je že zgrajena ali se planira izgradnja javne kanalizacije. Praviloma mora biti MKČN izven predvidenih območij aglomeracij na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije.
Izjemoma se lahko sredstva pridobijo tudi za objekte na območju aglomeracij, kjer se ne predvideva izgradnja javne kanalizacije. V takšnih primerih mora biti na podlagi soglasja izvajalca gospodarske javne službe razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen;
V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo.
III.	Upravičeni stroški in višina sofinanciranja
Višina razpisanih sredstev za leto 2018 je 20.000,00 EUR in je zagotovljena v proračunu občine Zavrč za leto 2018 na proračunski postavki 150204 Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 616
Upravičeni so stroški nakupa MKČN do 50 PE, v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpa-dne vode. DDV ni upravičen strošek. Upravičeni stroški se dokazujejo s plačanimi računi dobavitelja čistilne naprave oziroma izvajalca del.
Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje MKČN znaša do 50 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.400,00 EUR na stanovanjski objekt za postavitev male ko-munalne čistilne naprave pri zamenjavi obstoječe greznice z malo komunalno čistilno napravo ali pri novogradnji. Za objekte, ki ležijo znotraj aglomeracij, na območjih kjer pa se gradnja javne kanalizacije ne predvideva, višina pomoči znaša do 70 % upravičenih stroškov, oziroma največ do 2.000 EUR na stanovanjski objekt. Sofinancira se po-stavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt kot tudi postavitev ene MKČN za več stanovanjskih objektov.
IV. Pogoji upravičenosti za pridobitev sredstev
1. Pogoji pri izgradnji MKČN:
•	da enostanovanjska ali večstanovanjska stavba leži izven območja aglomeracij in da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini;
•	da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali potrdilo, da je stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967 ali da je stanovanjski objekt vpisan v kataster stavb ali v register nepremičnin. V kolikor pa je v zemljiški knjigi za stanovanjski objekt vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje Inšpektorata, pa lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do sofinanciranja;
•	MKČN mora biti praviloma izven predvidenih območij aglomeracij ali izven območij na katerih je že izvedena ali se predvideva izgradnja kanalizacije;
•	MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode;
•	MKČN je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen;
•	lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje;
•	upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice na katerem se načrtuje postavitev MKČN;
•	čistilna naprava mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja (v času vložitve zahtevka);
•	upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MkČN, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorji;
•	v primeru biološke čistilne naprave je potrebno zahtevku za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi;
•	ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji izvajalca javne službe;
•	sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine;
•	upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat, v kolikor je upravičenec že prejel javna
sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen.
2. Čistilna naprava mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam:
•	čistilna naprava mora biti izdelana v skladu z enim od gradbenih standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustreznim a testom oziroma certifikatom;
•	čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov;
•	za čistilno napravo mora biti izdelano poročilo o opravljenih prvih meritvah, iz katerega mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
V.	Vsebina vloge
Upravičenec mora vložiti vlogo (izpolnjen obrazec z zahtevanimi prilogami). Za izplačilo sredstev upravičenci vložijo vlogo na predpisanem obrazcu ter predložijo obvezne priloge:
•	fotokopijo računa ali predračuna za nakup MKČN;
•	dokazilo, da je objekt, h kateremu je zgrajena MKČN, zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi s področja gradnje - gradbeno dovoljenje, ali izjavo oziroma potrdilo, da ima objekt, zgrajen pred letom 1967, na podlagi določil 1. odstavka 197. člena ZGO-1, uporabno dovoljenje ali da je stanovanjski objekt vpisan v kataster stavb ali v register nepremičnin. V kolikor pa je v zemljiški knjigi za stanovanjski objekt vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje Inšpektorata, pa lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do sofinanciranja ;
•	dokazilo o lastništvu stanovanjskega objekta oziroma zemljišča - izpisek iz ZK, ali da se razpolaga z zemljiščem na podlagi katere druge stvarnopravne pravice na katerem se načrtuje postavitev MKČN;
•	upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalna čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorjem (priložiti samo v primeru skupne MKČN);
•	certifikat oziroma listino o skladnosti MKČN z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode;
•	mnenje izvajalca gospodarske javne službe (Komunalno podjetje Ptuj d.d.), da je MKČN izven predvidenih območij aglomeracij, oziroma na območjih kjer javne kanalizacije ni in na katerih se ne predvideva izgradnja javnega omrežja, ali da bo MKČN postavljena na območju predvidenih aglomeracij, vendar objekt na javno kanalizacijsko omrežje ne bo priklopljen.
VI.	Rok in način prijave
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 617
Izpolnjeno vlogo vlagatelji vložijo z vsemi dokazili osebno ali priporočeno v zaprti kuverti po pošti na naslov: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, s pripisom »NE ODPIRAJ - RAZPIS MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE 2018«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane.
Razpis je odprt do porabe sredstev za leto 2018, oziroma najkasneje do 1. 9. 2018. V primeru predčasnega zaprtja razpisa bosta datum in ura zaprtja razpisa objavljena na spletni strani občine.
VII. Postopek obravnave vlog in odobritve
1.	Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z raz-pisnimi pogoji vodi tri članska komisija, imenovana s strani župana občine Zavrč (v nadaljevanju: komisija), ki bo prispele vloge pregledala in strokovno ocenila. Popolne in pravočasno prejete vloge do 15. v posameznem mesecu bo komisija obravnavala v tem mesecu po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Komisija pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev. O izidu se vse vlagatelje obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev.
Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na predpisanem obrazcu, je razumljiva in ima priložene vse potrebne priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno pozove k dopolnitvi. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na seznam, glede na prejem dopolnitve. V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog, kot je na voljo sredstev, se sredstva razdelijo popolnim vlogam, glede na vrstni red datuma in ure prejema do porabe razpoložljivih sredstev.
S sklepom se zavrže vloge:
•	katere so prispele po zaključku razpisa,
•	ki niso oddane na predpisanih obrazcih,
•	nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno.
S sklepom se zavrne vloge:
•	ki so neutemeljene,
•	ki so vsebinsko neustrezne,
•	ki ne izpolnjujejo pogojev za prijavo
•	ko ni več razpoložljivih sredstev.
2.	O dodelitvi sredstev se na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev izda sklep. Zoper sklep o dodelitvi sredstev je mogoča pritožba pri Županu občine Zavrč, v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
3. Upravičenci na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev na občino pošljejo zahtevek za izplačilo z vsemi zahtevanimi prilogami najkasneje do 1. 11. 2018. Pred vložitvijo zahtevka mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi ter priloženo poročilo o opravljenih prvih meritvah. Po predložitvi vse dokumentacije, se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca 30. dan od podpisa pogodbe.
VIII.	Nadzor in sankcije
Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Nadzor nad izvajanjem namenske porabe proračunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja občinska uprava. V primeru, da se ugotovi, da dodeljena sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov, ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe in so nastale nepravilnosti pri uporabi sredstev, je upravičenec oziroma prejemnik sredstev dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva izplačila upravičencu, do dneva vračila sredstev.
IX.	Razpisna dokumentacija in informacije:
Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani: http://www.zavrc.si, zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni občine Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, v času uradnih ur.
Dodatne informacije glede razpisa se lahko pridobi po elektronski pošti: danica@zavrc.si ali na telefonu: 02 761 18 04, v času uradnih ur, kontaktna oseba: Danica BRATUŠA in Janko LORBEK.
Glede mnenja, da je MKČN izven predvidenih območij aglomeracij na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije, za tehnična vprašanja in informacije glede obratovanja ter vgradnje MKČN in poročila o prvih meritvah oziroma pridobitve pozitivno opravljene prve meritve obratovanja, pa se obrnite na predstavnika izvajalca obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod v občini Zavrč to je Komunalno podjetje Ptuj d.d., telefon: 02 78 05 460 (mag. Jernej Šomen).
Številka: 430-1/20018-003-001 Datum: 26. 3. 2018
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
OBR-A
VLOGA - SOFINANCIRANJE MKCN 2018
1. Osnovni podatki lastnika	
Ime in Priimek:	
Stalni naslov:	
EMŠO:	
Davčna številka:	
Banka, št. bančnega rač.:	
Telefon: e-pošta:	
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 618
2. Podatki o obstoječem objektu						
Naslov:						
Vrsta objekta:						
Katastrska občina:				Parcelna številka:		
Ustrezno obkroži in dopolni:						
a) Obj ekt zgraj en leta:			St. gradbenega dovoljenja:			
b) Objekt zgrajen pred letom 1967						
Čiščenje se bo izvajalo (ustrezno obkroži):_
a)	En objekt - ena MKČN ^_
b)	Več objektov - ena MKČN (vpišite ime in priimek, naslov, k.o. in parc. št. soinvestitorjev)_
3 . Podatki o MKČN	
Proizvajalec:	
Tip:	
Način čiščenja:	
Katastrska občina:	Parcelna številka:
Vrednost brez DDV v EUR	Vrednost z DDV v EUR
	
Podpis:...............................
A. OBVEZNE PRILOGE K VLOGI
PRILOGA 1: fotokopija računa ali predračuna za nakup MKČN;
PRILOGA 2: dokazilo, da je objekt, h kateremu je zgrajena MKČN, zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi s področja gradnje - gradbeno dovoljenje, ali izjavo oziroma potrdilo, da ima objekt, zgrajen pred letom 1967, na podlagi določil 1. odstavka 197. člena ZGO-1, uporabno dovoljenje ali dokazilo da je stanovanjski objekt vpisan v kataster stavb ali v register nepremičnin. V kolikor pa je v zemljiški knjigi za stanovanjski objekt vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje Inšpektorata, pa lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do sofinanciranja;
PRILOGA 3: dokazilo o lastništvu stanovanjskega objekta oziroma zemljišča - izpisek iz ZK, ali da se razpolaga z zemljiščem na podlagi katere druge stvarnopravne pravice na katerem se načrtuje postavitev MKČN;
Datum:
PRILOGA 4: upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalna čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorjem (priložiti samo v primeru skupne MKčN);
PRILOGA 5: certifikat oziroma listino o skladnosti MKČN z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode;
PRILOGA 6: mnenje izvajalca gospodarske javne službe (Komunalno podjetje Ptuj d.d.), da je MkčN izven predvidenih območij aglomeracij, oziroma na območjih kjer javne kanalizacije ni in na katerih se ne predvideva izgradnja javnega omrežja, ali da bo MKČN postavljena na območju predvidenih aglomeracij, vendar objekt na javno kanalizacijsko omrežje ne bo priklopljen.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 619
OBČINA ZREČE
196. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti -Vinter
Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO) ter 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 17. redni seji dne 28.3.2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO NASELJE OB ILIRSKI POTI - VINTER
I.	Splošni določbi
1.	člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1)	S tem Odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16 - popr.) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2)	Podrobni načrt je izdelal API arhitekti, d.o.o., pod številko projekta API-604/946.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2)	Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini Zreče.
II.	Opis prostorske ureditve
3.	člen
(predmet podrobnega načrta)
Na območju prostorskega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
•	izgradnja šest (6) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,
•	izgradnja cestnih priključkov na obstoječe cestno omrežje,
•	izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane stanovanjske objekte,
•	prestavitev obstoječe struge Gregorčevega grabna ter fekalne in meteorne kanalizacije,
•	odstranitev obstoječega drevja na lokaciji,
•	ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
4.	člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje prostorskega načrta se nahaja vzhodno od Zreč ob občinski javni poti JP985281 Ilirska-Brinjeva
gora. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji, bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. V naravi je območje večinoma zatravljeno s posamičnim drevjem.
(2)	Območje podrobnega načrta obsega dele parcel št.: 453/6 in del 1362/4, k.o. Zreče. Površina območja meri približno 0,46 ha.
(3)	Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe in vodnogospodarske ureditve.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5.	člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1)	Območje obravnave se nahaja vzhodno od središča naselja Zreče. Severno je obstoječa pozidava individualnih stanovanjskih hiš. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja povezano preko obstoječe javne poti JP985281 Ilirska-Brinjeva gora, na katero meji območje urejanja.
(2)	V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča znotraj območja podrobnega načrta.
(3)	Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
IV.	Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor
6.	člen
(namembnost območja podrobnega načrta)
Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture.
7.	člen (dopustni posegi)
(1)	Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:
•	izgradnja šest (6) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,
•	odstranitev obstoječega pomožnega objekta,
•	odstranitev obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
•	izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture,
•	regulacija Gregorčevega grabna,
•	odstranitev obstoječega drevja na lokaciji,
•	ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
(2)	Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta.
8.	člen
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 620
(1)	Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve strokovnih podlag.
(2)	Umestitev objektov in naprav je določena:
•	z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za vsak objekt posebej,
•	z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
•	z gradbeno linijo (GL) na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti z najmanj eno točko,
•	s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
•	s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru in
•	z višinskimi kotami terena in objektov.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1)	Velikost posameznih objektov je določena z:
•	gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele in z gradbenimi linijami, na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti vsaj z eno točko fasade,
•	dimenzijami horizontalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem,
•	dimenzijami vertikalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem, pri čemer pomeni: K klet, P pritličje, M izkoriščeno podstrešje,
•	točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(2)	Načrtovani objekti so osnovne tlorisne dimenzije 13,00 x 8,00 m povečan ali zmanjšan za dopustno toleranco in prizidek garaža tlorisne dimenzije 6,50 x 3,50 m ali 6,50 x 6,50 m. Objekti so zasnovani kot dvo ali tri etažni in imajo vkopano klet (K), pritličje (P) in izkoriščeno podstrešje (M). Prizidki so pritlični, lahko so podkleteni (K+P).
(3)	Klet objektov je v celoti vkopana.
(4)	Za vse objekte se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani vzporedno z novo predvidenimi med sosedskimi mejami.
(5)	Za velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih objektov, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
•	Tloris: podolgovat (razmerje stranic najmanj 1:1,2); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.
•	Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.
•	Streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta,
pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim objektom.
10.	člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1)	Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob načrtovanih stanovanjskih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna stavba - garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve.
(2)	Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za nezahtevni ali enostavni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega plana.
(3)	V primeru gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je razmerje med zazidano površino osnovne stavbe skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter celotno površino gradbene parcele, ne sme presega 0,4.
(4)	Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo pritličje. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov so praviloma ravne ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.
11.	člen
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1)	Na gradbenih parcelah predvidenih enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine.
(2)	Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so ozelenjene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je načeloma predvidena z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov največje višine 1,70 m, ki so lahko postavljeni na parcelno mejo. Zidovi so kamniti, betonski obloženi s kamnom ali betonski, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni.
(3)	Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Ograja mora biti živa meja ali žična ozelenjena ograja, dopustna je lesena, kovinska in delno zidana ograja, visoka do 1,50 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti.
(4)	Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi.
12.	člen
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme)
(1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo: • elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje ...),
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 621
•	elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
•	svetilke, usmerjevalne in obvestilne table.
(2) Vsa oprema je oblikovno enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno oblikovani, skladno z urbano opremo naselja.
V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
13.	člen
(cestno omrežje in parkirne površine)
(1)	Prometno se območje navezuje na javno pot JP985281 Ilirska-Brinjeva gora, ki se navezuje na širše prometno omrežje.
(2)	Varovan pas obstoječe javne poti znaša 4 m. V varovanem pasu občinske ceste je za vsak poseg potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(3)	Na obravnavanem območju se uredijo novi cestni priključki širine najmanj 3,00 m za dostop do posameznih hiš.
(4)	Parkirne površine se zagotavljajo na gradbenih parcelah objektov. Parkirne površine so peščene, tlakovane s tlakovci ali travnimi ploščami.
(5)	Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti sprememb oziroma poslabšati obstoječega stanja javne poti.
(6)	Po končanih delih je investitor dolžan vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na javni poti oziroma v njenem varovanem pasu povrniti v prvotno stanje.
(7)	Vsi bodoči lastniki objektov znotraj podrobnega načrta morajo sami skrbeti za vzdrževanje cestnih priključkov.
14.	člen (pešpoti in kolesarske steze)
Na obravnavanem območju peš in kolesarski promet poteka po cestah, zato se omeji hitrost vozil na največ 30 km/h.
15.	člen
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1)	Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti -gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2)	Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se kablira.
(3)	Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(4)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda
predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
16.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Za oskrbo s pitno vodo se preko hidro postaje izvede priključke od predvidenih stavb na javni magistralni vodovod DN80, ki se nahaja južno od območja.
(2)	Na področju naselja ob Ilirski poti - Vinter je potrebno ustrezen tlak v hišni napeljavi zagotavljati z napravo za zagotavljanje ustreznega tlaka v hišni instalaciji.
(3)	Vodovod je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. Posamični vodovodni priključki lahko potekajo bližje predvidenim objektom ob soglasju upravljavca. Upoštevati je potrebno lokacijo, kjer bo zgrajena tlačna postaja »Skaza«.
(4)	Ustrezen tlak v hišni napeljavi je potrebno zagotoviti z napravo za zagotavljanje ustreznega tlaka v hišni inštalaciji.
(5)	Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
17.	člen (kanalizacijsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju podrobnega načrta mora biti v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena, fekalna in meteorna kanalizacija.
(2)	Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se deloma rekonstruira oziroma prestavi obstoječ vod javne kanalizacije Zreče - ločen sistem.
(3)	Za odvod meteornih vod se deloma rekonstruira oziroma prestavi obstoječ vod javne kanalizacije Zreče -ločen sistem po strokovnih podlagah idejni projekt Ureditev Gregorčičevega grabna od naselja ob Ilirski poti Vinter do iztoka v Dravinjo št. 237/2017.
(4)	Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah oziroma locirani tako, da bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela. Posamični deli kanalizacijskega omrežja in priključkov lahko potekajo bližje predvidenim objektom ob soglasju upravljavca.
(5)	Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija predana v upravljanje.
(6)	V primeru gradnje kleti morajo investitorji sami financirati črpališča.
(7)	Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom - postopek L.
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 622
(8)	Odvajanje padavinskih voda iz utrjenih površin je potrebno načrtovati in izvajati na način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok v vodotoke. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(9)	Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin ter vseh ostalih površin, ki so lahko potencialno onesnažene z olji in maščobami, je treba pred spustom v meteorno kanalizacijo oziroma meteorne odvodnike predhodno očistiti v standardiziranih lovilcih olj skladno s predpisi.
18.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za napajanje predvidenih objektov in naprav na območju podrobnega načrta z električno energijo se zgradi nov nizkonapetostni (NN) kabelski izvod iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Zreče 10 (t-573 OE Slovenska Bistrica) do posameznih novih NN priključno merilnih omaric na zemljiških parcelah namenjenih gradnji stanovanjskih objektov. Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Slovenska Bistrica.
(2)	Novo NN elektro omrežje za napajanje predvidenih objektov se izvede s kabli NN 0,4 kV, do priključnih omaric predvidenih objektov in naprav. Kabli se položijo v kabelske jarke globine 0,8 m. Na delih pod povoznimi površinami in pri manjših razdaljah od dovoljenih najmanjših razdaljah od druge GJI, bo izvedena kabelska kanalizacija.
(3)	Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov ter upoštevati tipizacije in pravilnike za gradnjo v njihovih varovalnih pasovih.
(4)	Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica.
(5)	Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
19.	člen (javna razsvetljava)
(1)	Na območju urejanja podrobnega načrta se glede na usmeritve občine Zreče lahko rekonstruira obstoječe ali uredi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke se postavijo v zelenici ob cesti na kandelabrih višine približno 5 m. Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji.
(2)	Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
20.	člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1)	V bližini obravnavanega območja potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK omrežje.
(2)	Novi TK vodi se uredijo iz obstoječega omrežja ob mejah gradbenih parcel, cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave.
(3)	Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom
upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
21.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju, kjer v neposredni bližini poteka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje S5-190 mbar. Za oskrbo predvidenih stanovanjskih objektov s plinom se zgradi nov priključni plinovod, ki se priključi na obstoječ plinovod, ki poteka ob cestišču Ilirske poti. Po potrebi se obstoječ plinovod lahko rekonstruira, prestavi ali drugače prilagodi predvidenim ureditvam.
(2)	Sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, to je ob trasi javne poti, pri čemer se upošteva vse vzporedne in vertikalne odmike, skladno z zakonodajo s področja tehničnih pogojev za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter skladno s smernicami upravljavca.
(3)	Izgradnjo priključnih plinovodov lahko izvaja le operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščene inštitucije.
(4)	Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik operaterja distribucijskega sistema. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko in vedno dostopno za odčitavanje in nadzor.
22.	člen (ogrevanje)
(1)	Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir ogrevanja je zemeljski plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka, uplinjeni les in drug alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki urejajo način ogrevanja na območju Občine Zreče ter se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2)	Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
(3)	V primeru ogrevanja s toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda in je vrtina globlja od 30 m ali v primeru ogrevanja z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda za kar je treba izvesti vrtino, mora investitor pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemne vode pred izdajo vodnega soglasja. Za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote mora investitor, pred izdajo vodnega soglasja, pridobiti tudi vodno dovoljenje.
23.	člen
(pogoji zbiranja in odvoza ter deponiranje odpadkov)
(1)	Pri ravnanju z odpadki, je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Zreče.
(2)	Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se nahaja ob objektih tako, da je mogoč dovoz iz javnega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor tako, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja). Natančna lokacija zbirnih in odjemnih mest se določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt ali skupino objektov.
(3)	Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture ter pri gradnji novih objektov, se odstranijo izven ureditvenega
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 623
območja podrobnega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju podrobnega načrta ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov. (4) Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
VI.	Merila in pogoji za parcelacijo
24.	člen (parcelacija)
(1)	Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo.
(2)	Parcele, določene s tem podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
25.	člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(2)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoječe arheološke ostaline.
VIII.	Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
26.	člen (pogoji ohranjanja narave)
(1)	Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti.
(2)	Na celotni površini, ki je po dejanski rabi gozdno zemljišče in je na njej predvidena umestitev objektov, je potrebno posekati vse gozdno drevje. Zaradi izravnave in po potrebi tudi nasipavanja planuma se bodo spremenili pogoji za rast gozdnega drevja.
(3)	Za sajenje dreves naj se uporablja avtohtone listavce.
(4)	Pred izvedbo posameznih objektov naj se v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in soglasju lastnikov izvede selektivna sečnja na sosednjih gozdnih
površinah, pri kateri naj se odstrani oslabelo in nestabilno drevje ter uredi nov gozdni rob.
(5) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
27.	člen (varstvo zraka)
(1)	V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
•	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
•	preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
•	upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
•	če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen,
•	zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2)	Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi virov energije.
28.	člen (varstvo tal)
(1)	Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2)	Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
29.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči.
(2)	V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Predvideni objekti oziroma njihovo
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 624
obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
30.	člen (varstvo voda)
(1)	Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(2)	Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode.
(3)	V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke.
(4)	Vsi novo predvideni stanovanjski objekti in drugi nezahtevni objekti morajo biti od predvidene trase vodnih ureditev odmaknjeni 5 m.
31.	člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1)	Razsvetljava se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2)	Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3)	Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4)	Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
32.	člen
(varstvo pred poplavo in erozijo)
(1)	Za območje podrobnega načrta je bilo izdelano Geomehansko poročilo št. 2887/2013, ki je sestavni del tega podrobnega načrta. Ob upoštevanju določb geomehanskega poročila za predvideno gradnjo ni pričakovati erozijske ogroženosti.
(2)	Za območje podrobnega načrta sta bila izdelana hidrotehnični elaborat št. 201/2016 ter idejni projekt Ureditev Gregorčičevega grabna od naselja ob Ilirski poti Vinter do iztoka v Dravinjo št. 237/2017, ki sta sestavni del tega podrobnega načrta. Ob upoštevanju določb hidrotehničnega elaborata in idejnega projekta za predvideno gradnjo je območje podrobnega načrta poplavno varno.
33.	člen (varstvo pred potresom)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, pospešek tal je do 0.125. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg.
34.	člen (varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z
ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(2)	Na ureditvenem območju podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja ali z zadostno kapaciteto vode iz gasilskih vozil.
(3)	Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu.
35.	člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2)	Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3)	Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršnih koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4)	Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorbcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
36.	člen (etapnost prostorske ureditve)
Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni načrt je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. Gradnja in obnova gospodarske javne infrastrukture (GJI) se izvaja pred ali sočasno z gradnjo
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 625
objektov. Pred uporabo objektov je obvezna priključitev na meteorno in fekalno kanalizacijo in čistilno napravo. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se lahko dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej.
X.	Drugi pogoji in zahteve za izvajanje
37.	člen (drugi pogoji)
(1)	Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2)	Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje.
(3)	Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
XI.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
38.	člen (dopustna odstopanja)
(1)	Podrobni načrt določa okvirne tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah.
(2)	Kot tolerance so dovoljene:
•	sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev,
•	povečanje načrtovanih objektov so + 10%, dopustna višinska odstopanja načrtovanih objektov so + 10%,
•	zmanjšanje načrtovanih objektov - 20%,
•	dopustna je opustitev kletne etaže,
•	na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta,
•	spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca.
40.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
41.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0008/2012-123 Datum: 28.03.2018
Občina Zreče Boris Podvršnik, župan
197. Zaključni račun proračuna Občine Zreče za leto 2017
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13 popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS 1617 in 13/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16), je Občinski svet Občine Zreče na 17. redni seji, dne 28.3.2018 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ZREČE ZA LETO 2017
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine ZREČE za leto 2017.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine ZREČE za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine ZREČE za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
XII. Končne določbe	3. člen
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov 39. člen	določa v naslednjih zneskih:
(vpogled )
Podrobni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice.
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
		SPREJETI	VELJAVNI		INDEKS	INDEKS
		PRORAČUN	PRORAČUN	REALIZACIJ	REAL/	REAL/
KONTO	OPIS	2017	2017	A 2017	SP	VP
	S K U P A J P R I H O D K I					
I.	(70+71+72+73+74)	6.440.795,42	6.440.795,42	6.438.444,48	99,96	99,96
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	5.798.819,11	5.798.819,11	5.806.224,74	100,13	100,13
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	4.618.167,00	4.618.167,00	4.624.310,73	100,13	100,13
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	3.602.167,00	3.602.167,00	3.602.167,00	100,00	100,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	602.500,00	602.500,00	631.793,73	104,86	104,86
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	393.500,00	393.500,00	374.905,64	95,27	95,27
706	DRUGI DAVKI	20.000,00	20.000,00	15.444,36	77,22	77,22
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 626
	NEDAVČNI PRIHODKI					
71	(710+711+712+713+714)	1.180.652,11	1.180.652,11	1.181.914,01	100,11	100,11
	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI					
710	OD PREMOŽENJA	264.780,96	264.780,96	267.473,20	101,02	101,02
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	4.000,00	4.000,00	3.965,85	99,15	99,15
712	DENARNE KAZNI	8.323,73	8.323,73	9.748,24	117,11	117,11
	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN					
713	STORITEV	791.132,06	791.132,06	794.772,64	100,46	100,46
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	112.415,36	112.415,36	105.954,08	94,25	94,25
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	354.430,00	354.430,00	354.947,89	100,15	100,15
	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH					
720	SREDSTEV	69.700,00	69.700,00	69.700,00	100,00	100,00
	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN					
722	NEEOPR. DOLG. SREDSTEV	284.730,00	284.730,00	285.247,89	100,18	100,18
73	PREJETE DONACIJE (730+731)	22.650,00	22.650,00	15.400,00	67,99	67,99
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	22.650,00	22.650,00	15.400,00	67,99	67,99
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	264.896,31	264.896,31	261.871,85	98,86	98,86
	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH					
740	JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	253.022,80	253.022,80	249.998,34	99,80	99,80
	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽ.PRORAČ.					
741	IZ SRED.PRORAČ. EU	11.873,51	11.873,51	11.873,51	100,00	100,00
	S K U P A J O D H O D K I					
II.	(40+41+42+43)	6.643.321,16	6.643.321,16	6.049.607,17	91,06	91,06
	TEKOČI ODHODKI					
40	(400+401+402+403+409)	2.613.683,87	2.645.966,97	2.477.458,80	94,79	93,63
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	549.967,00	549.903,37	547.959,46	99,63	99,65
	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA					
401	SOCIALNO VARNOST	86.112,00	86.175,63	85.916,96	99,77	99,70
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	1.841.875,47	1.874.158,57	1.715.299,30	93,13	91,52
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	65.229,40	65.229,40	58.361,38	89,47	89,47
409	SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE	70.500,00	70.500,00	69.921,70	99,18	99,18
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	2.409.654,07	2.412.616,61	2.406.006,92	99,85	99,73
410	SUBVENCIJE	104.396,83	104.396,83	109.396,34	104,79	104,79
	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN					
411	GOSPODINJSTVOM	1.577.193,00	1.576.339,94	1.567.624,70	99,39	99,45
	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC.					
412	IN USTANOVAM	282.233,24	282.570,67	279.631,33	99,08	98,96
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	445.831,00	449.309,17	449.354,55	100,79	100,01
42	INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	1.475.552,24	1.440.306,60	1.034.497,29	70,11	71,82
	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH					
420	SREDSTEV	1.475.552,24	1.440.306,60	1.034.497,29	70,11	71,82
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI (431 + 432)	144.430,98	144.430,98	131.644,16	91,15	91,15
	INVES. TRANSF. PRAV. IN FIZ. OSEBAM,					
431	KI NISO PR.POR.	45.304,00	45.304,00	15.304,00	33,78	33,78
	INVESTICIJSKI TRANSFERI					
432	PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	99.126,98	99.126,98	116.340,16	117,36	117,36
	PRORAČUNSKI PRESEŽEK					
III.	(PRIMANJKL.) ( I. - II. )	-202.525,74	-202.525,74	388.837,31	-191,99	-191,99
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
KONTO	OPIS	SPREJETI PRORAČUN 2017	VELJAVNI PRORAČUN 2017	REALIZACIJ A 2017	INDEKS REAL/ SP	INDEKS REAL/ VP
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
750	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
752	KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
440	DANA POSOJILA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
441	POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
442	PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 627
I_I DELEŽEV (IV.-V.)_I_I_I_I_I_I
C. RAČUN FINANCIRANJA
KONTO	OPIS	SPREJETI PRORAČUN 2017	VELJAVNI PRORAČUN 2017	REALIZACIJ A 2017	INDEKS REAL/ SP	INDEKS REAL/ VP
VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	96.286,46	96.286,46	96.286,46	100,00	100,00
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE	96.286,46	96.286,46	96.286,46	100,00	100,00
501	ZADOLŽEVANJE V TUJINI	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA	256.747,40	256.747,40	257.571,79	100,32	100,32
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	256.747,40	256.747,40	257.571,79	100,32	100,32
551	ODPLAČILA DOLGA V TUJINO	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-362.986,68	-362.986,68	227.551,98	-62,69	-62,69
	X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-160.460,94	-160.460,94	-161.285,33	100,51	100,51
	XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	202.525,74	202.525,74	-388.837,31	-191,99	-191,99
	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016 (del 9009 Splošni sklad za drugo)			710.748,25		
4. člen
Zaključni račun proračuna Občine ZREČE za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4100-0001/2016-15 Datum: 28.03.2018
Občina Zreče Boris Podvršnik, župan
Št. 15/30.3.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 628
OBČINA DORNAVA
182.	Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2017
OBČINA GORJE
183.	Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2018
OBČINA GORNJI GRAD
184.	Sklep o subvenciji cene storitve Pomoč na domu
185.	Sklep o imenovanju direktorja Javnega komunalnega podjetja Komunala d.o.o. Gornji Grad
OBČINA KIDRIČEVO
186.	Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Kidričevo
OBČINA MAJŠPERK
187.	Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk
188.	Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk
OBČINA MAKOLE
189.	Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018
190.	Odlok o 2. spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Makole
191.	Pravilnik o spodbujanju razvoja na področju turizma na območju Občine Makole
192.	Pravilnik o spremembi Pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Makole
193.	Sklep o imenovanju Občinsko volilno komisijo
OBČINA VITANJE
194.	Javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih zemljišč »pod Kompošem«
OBČINA ZAVRČ
195.	Popravek razpisne dokumentacije za javni razpis o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Zavrč za leto 2018
OBČINA ZREČE
196.	Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko
naselje ob Ilirski poti - Vinter Stran	197. Zaključni račun proračuna Občine 625
588	Zreče za leto 2017
Stran 589
Stran
590
591
Stran 591
Stran 595
608
Stran 609
609
612
613
614
Stran 614
Stran 615
Stran 619