Juliui ftlotenftkl d&tf&ik | <f Zcdtaicnih driaTmh.
Vito* ta tm leto... $3.00 < Ima 10.000 naročnikov
GLAS

ARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TKLKTOH nUKHl: 4687 COETLAKDT.
■ntarad u Seoond-Claai MatUr,
SI, 1908, aft tke Port Offlee at Haw York, M. T., rad« tka Act of Congnfli of March 3, 187». TXLCFOH FIlilNl: 4887 OOETLA1TO1.
NO. 60. — ŠTBV. 60.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 13, 1915. — SOBOTA, 13. MARCA, 1915.
VOLUME Illil. LETNIK
VELIKA BITKA PRI PRASNIŠU NA RUSKO POLJSKEM.
NEMCI ZATRJUJEJO, DA SO NA CELI ČRTI ZMAGALI.
RUSKE BOJNE LADIJE SE NAHAJAJO PRED 60SP0R0M.
NAD TEDNJAVO OSOVEC SEJE POJAVILO NEKAJ NEMŠKIH ZRAKOPLOVCEV, KI SO METALI BOMBE V MESTO. POLOŽAJ V KARPATIH NEIZP REMENJEN. IZJAVA GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSE DNIKA. BOLGARI SO ZAČELI UTRJEVATI MEJO. NEKO POSKOČILO PRAVI, DA STA DVE DARDANELSKI UTRDBI POPOLNOMA RAZDEJANI. KOMPROMIS MED NEMČIJO IN ITALIJO. SAMOMOR RUSKEGA POVELJNIKA. ZAVEZNIKI SO IZKRCALI NEKAJ VOJAKOV, KATERE SO PA TURKI POBILI DO ZADNJEGA MOŽA.
f
Velika bitka pri Prasnišu.
Berlin, NViaeija, 12. marca. — 1/ današnjega |>oroeila, ki ga je izdal veliki general ni štab, j« razvidno. da se je bila pri Prasnišu vroča bitka, v kateri so bili Nem-«-i zmagovalci. Poročilo se glasi :
V gozdovih pri Avgustovu so
bili Rusi poginoma potoleeni. V je! i smo ver kot tri tisoč mož,
zaplenili tri težke topove in deset strojnih pušk. Med jetniki se nahajata tudi dva ruska polkovnika.
Severno od Ostrolenke srno vjeli dva častnika in 220 vojakov.
Ruski generalni štab je sporočil, da so Rusi dvakrat zmagali in sicer pri Grodnu in pri Prasnišu, kar pa ni resnica. Nerncj so
me. Pred nekaj dnevi so izkrcali Francozi iu Angleži 2<mmi mornarjev. ki so imeli nalogo prodreti pri polotoku <>alipolis do C arigrada. Turki so jih pobili do zadnjega moža.
Obstreljevanje utrdb. Carigrad, Turčija, 12. marca. Poveljniki angleških iu francoskih bojnih ladij, so se sedaj že do dobra prepričali, da zavzetje Dardanel in Carigrada ni taka malenkost, kot so si mogoče mislili. Turške posadke se zelo junaško obnašajo; skoraj vsak strel, ki ga oddajo vojaki, pogodi svoj cilj.
Neki ameriški dopisnik je bil navzoč pri obstreljevanju utrdbe Kilid Bahr. Obstreljevanje se. je se najprej umaknili, pozneje so"za*Tl0 oU en«jstih zjutraj in je pa približali Prasnišu na de-|tr^a,° ^Jo štirih popoldan. Mate-set kilometrov.	Irijalna škoda je bila maleukost-
>	na. Glavno ulogo je igrala velika
Samomor ruskega ooveljnika.	bojna ladija "Agamero-
Berlin. Nemčija, 12. marca. —("on".
NVki tukajšnji easopis je dobil iz Petrograda poročilo, da se je ustrelil poveljnik desete ruske armade, general Sievers. To armado so Nemci pri Mazurskih jezerih razkropili.
Obstreljevanje Osoveca. Petrograd, Rusija, 12. marea.'
Poulradno se poroea : — Položaj j-
Roško brodovje ob Bosporu.
London, Anglija. 12. marca. — Tuka jr^njim diplomat i en i ni krogom je iz zanesljivega vira zna-no. da bo začelo rusko črnomor-sko brodovje obstreljevati utrdbe pri Bosporu. Zavezniki bodo toraj napadli Carigrad od dveh strani. Rusi od severa. Francozi
ce, kateril ni dosedaj vezala vojaška dolžnost. Car je bil samo zategadelj pred kratkim v Hel-singlorsu, da bi Fince pripravil na to presenečenje. Tozadeven u-kaz bo v kratkem izdan.
Stališče novega, grškega kabineta.
Pari*, Francija. 12. marca. — Grški ministrski predsednik je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu: lz poročila, ki ga je
Angleži so zavzeli vas Neuve Chapelle.
Uničevanje angleških trgovskih parnikov.
Položaj v Mehiki postaja vedno resnejši.
Japonska in Kitajska.
Angleži se nahajajo sedaj v po- Od časa izbruha vojne je potopi- V Mexico City so čete Zapate u-sesti te vasi ter so odbili vse vpri- la nemška mornarica nad 130 an- bile odličnega Amerikanca, John zor j ene protinaskoke.	gleških trgovskih ladij.	B. McManus-a iz Chicaga,
NAPAD NA WESTENDE.
Angleške bojne ladije so obstreljevale Westende, a so se kmalu umaknile pred topovi Nemcev.
TORPEDIH ANA KRIŽARKA.
OPLENJENA HIŠA.
Angleško pomožno križarko ' Ba- \ Nad sto inozemcev je bilo ranje-yano' je najbrž potopil nemški nih pri izgredih, katere so vprizo-
Berlin, X emčija. 12. marca. — Xemski generalni stab je objavil danes sledeče poročilo glede dogodkov na zapadnem vojnem pozonišču: "Dve sovražni bojni ladiji v spremstvu dveh terped-nih t'olnov sta obstreljevali včeraj Westende ob belgijski obali Oddali sta sedemdeset strelov, ki pa niso napravili nobene škode. Ko so stopile naše baterije v akcijo. so se sovražne bojne ladije
umaknile.
Angleži, ki so zasedli Neuve Chapelle, so tekom pretekle noči Večkrat prodrli v iztočni smeri, a se jih je pognalo nazaj. Severno od Neuve Chapelle smo včeraj istotako odbili par angleških
podmorski čoln.
i/dalo ministrstvo, je razvidno, naskokov. Z boji v tem distriktu kakšno politiko bo zasledoval nov se še vedno nadaljuje, grški kahinet. Mi moramo na V Champagne je bilo včeraj vsak način ostati nevtralni, ker mirno. V Vogezih je divjal mo-
to je edina rešitev Grške. Tudi j »rej šn j i kabinet je zasledoval skoraj ravnotako politiko, razlika je le ta, da mi z vsemi državami enako simpatiziramo, dočim prej-'

n« Rusko Poljskem in v Caliciji je za nas še precej n«?oden. N'ad trdnjavo Osovee se je pojavilo več nemških zrakoplovov, ki so
metali Itomhr v mesto, katere pa niso na okopih napravile noben«1 Škode.
Na desnem bregu reke Visle smo izstrelili iz zraka neki sovražni zrakoplov.
V okolici Pilice je dobila nemška armada precejšnja ojačenja. Nemci ne nameravajo več prodreti naših bojnih črt, ampak se hočejo zavarovati pred našimi napadi.
Grozen mraz.
Berlin. Nemčija, 12. marca. — Operacije avstrijskih čet v Karpatih zelo ovira slabo vreme. Neprenehoma sneži, mraz je pa skoraj tak. da ga ni mogoče prenašati. Ponavadi kaže toplomer 15
stopinj poti ničlo. •
Avstrijski uspehi.
Berlin, N eračija. 12. marca. — Dopisniklnekega tukajšnjega lista, ki se nahaja v Karpatih, je sporočil sledeče:
— Rusi si na vse načine prizadevajo, da bi prodrli avstrijske bojne črte v Karpatih, toda do-aedaj se jim 5e ni posrečilo. Pri CJorlicah Avstrijci dobro napredujejo in so zavzeli več zelo važnih Rtrategičnih postojank.
Pri Inovlocu se je vršil včeraj vroč boj med našo in sovražniško artilerijo. Po preteku treh ur je morala sovraŽniška artilerija 11-tihniti.
Obstreljevanje Dardanel.
Berlin, Nemčija. 12. marca. — Iz Carigrada poročajo, da Turki nočindan utrjujejo utrdbe pri Dardanelah in da se vrše vsa delo pod vodstvom nemških inženirjev.
Izkrcanje čet.
Berlin, Nemčija, 12. marca. — Francosko in angleško brodovje še štirinajst dni obstreljuje Dsr-dsnele, p« kot vse kaže, dosedaj še ve<?ao brez vsakega uspeha. Operacije zelo ovira megleno vre-
in Angleži pa od juga.
Zavezniško brodovje pred
Smirno.
London, Anglija, 12. marca. — Neka Reu ter jeva brzojavka iz Aten naznanja, da je rekel gover-ner mesta Smirne sledeče; Pred pristaniščem se je pojavilo francosko in angleško brodovje. Še danes bo izdan razglas, da se mora začeti z utrjevanjem mesta. Civilno prebivalstvo že sedaj poživljam, da naj se poda v notranjost dežele. Stnirno bomo branili do zadnje kaplje krvi.
Utrdbe razdejane.
Atene, Grško, 12. marca. — Z otoka Tenedos poročajo: Utrdba Dardanus je Čisto razdejana, u->trdba Hamidijeh je pa tako porušena. da je ne bo mogoče več popraviti. V sredo je obstreljevalo zavezniško brodovje Chanak Kale in tako poškodovalo mesto, da je prebivalstvo pobegnilo v notranjost dežele. Obstreljevanje se je vršilo na razdaljo 16.000 jardov.
Posebno odposlanstvo.
London, Anglija, 12. marca. — Neki tukajšnji brzojavni agentu-ri so sporočili iz Amsterdama, da je poslal nemški cesar Viljem v Bukarešt. Sofijo in Atene posebno odposlanstvo, ki ima nalogo odlikovati vse višje grške, bolgarske in rumunske častnike. Odposlanstvu načeljuje knez Wedel.
Grška kraljica bo v najkrajšem času dospela v Amsterdam.
Romunska ne zaupa zaveznikom.
Berlin, Nemčija. 12. marca. — Nek i rumunski časopis pravi, da bi bilo rumunske trgovine za vedno konec, če bi pripadle Darda-nele Rusom, ker gre skozi Darda-nele dve petini rumunskega eks-porta. Politika trosporazuma navdaja Rumunsko z nezaupanjem.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 12. marca. —
šnji ministri niso
Francija se nikakor ne sme pritoževati nad (Jrško, ker mi Grki vemo, kaj je hvaležnost in smo tudi Franciji iz dna srca hvaležni.
Grška in Bolgarska.
London, Anglija, 12. marca. — Iz Soluna poročajo, da je začela bolgarska vlada utrjevati višine pri Janthi. To mesto leži v neposredni bližini grške meje. Vse u-trdbe bodo opremljene s težkimi topovi.
Angleško poročilo.
London, Anglija, 12. marca. — Iz Haaga poročajo, da se je Nemčiji posrečilo pregovoriti Italijo, da bo ostala nevtralna. Kljub odločnemu nasprotovanju avstrijskega cesarja se je Avstrija vseeno odločila, da bo dala Italiji nekaj ozemlja, seveda le v tem slučaju, da zmaga.
Vionilist Brodsky prost.
Benetke, Italija, 12. marca. — Po posredovanju ameriškega poslanika na Dunaju, F. C. Penfiel-da, je avstrijska vlada izpustila na prosto slavnega violinista dr. Adolfa Brodskega. Umetnik je 1 rodom Rus.
"Zeppelin". Ženeva, Švica, 12. marca. — Ko je izbruhnila vojna, je odredila nemška vojaška uprava, da se zgradi nekaj novih balonov Zep-pelinovega sistema. Dosedaj je končan deveti, katerega so poslali v Kolin. Ta balon je nekoliko manjši od prejšnjih.
Španska prepovedala izvoz živil.
Madrid, .Špansko, 12. marca. — Z ozirom na sedanji evropski položaj je prepovedala španska vlada izvoz živil, ker se boji, da bi ne primanjkalo v doglednem času hrane. Po raznih španskih provincah se vrše demonstracije.
Buska vlada je naročila 40,000 ton tračnic.
Pittabargh, Pa., 12. marca. — Ruska vlada je naročila v Združenih državah 40,000 ton tračnic. Večji del teh bodo izdelali v tovarnah Carnegie in Cambria Steel Company.
čan snežni vihar ter so bile vsled tega ustavljene vse večje operacije/'
Pariz, Francija, 12. marca. — V današnjem popoldanskem po-
Smrt bivšega avstrijskega nadvojvode.
V Monako vem je umrl včeraj Ferdinand Burg, prejšni avstrijski nadvojvoda Ksrol.
svetnega zakladničarja.
Zvesnt zaklad niča r. McAdo.

■JMIimoA
Ruski car namerava poklicati pod podvrgel v Providence bolnici'v Wash-orožje vse kmete, kakor tudi Fin- Lngtooo operaciji na slepiča.
ročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o uspehih belT gijske armade. V poročilu se glasi: "Dve diviziji belgijske armade sta v smeri proti Schorbakkel.
južnoiztočno od Nieuport. prodrli za 500 metrov. Na ostali fronti se ni pripetilo ničesar važnega.*'
V večernem poročilu se omenja angleške uspehe v okolici Xeuve Chapelle ter se poroča o zavzetju nekega nemškega zako-pa pri Lombaertzyde. V Champagne so zavzeli Francozi par za-kopov ter osvojili pri Mesnil-les-FTurlus in na višinah pri 3Iaas del ozemlja. katero so bili izgubili prejšni »lan. Pri Reiehackerkopf so odbili Francozi neki nemški naskok ter pridobili kakih 200 metrov na ozemlju.
Poslanska zbornica je sklenila danes, da se vpokliče novince letnika 1916.
Angleži so zavzeli Le Pinette.
London. Anelija, 12. marca. — Oficjjelni informacijski urad je sporočil danes, da je zavzel .1. angleški armadni zbor vas La Pinette. V poročilu se tudi opisuje rezultat številnih nočnih bojev ter se glasi: "V noči od 11. na 12. marec sta odbila 4. in indijski zbor več protinaskokov sovražnika, ki je imel pri tem velikanske izgube. V nočnem nasko-kn si je osvojil 3. zbor z malimi izgubami vas Le Pinette. Pri tem se je ujelo 60 Nemcev. Gosta megla je pozneje ovirala nadaljne operacije.
Pričetek splošne ofenzive.
Uspehe angleških čet pri Neuve Chapelle se označuje v angleških listih kot znak splošne angleške ofenzive, ki se obrača proti močnim nemškim postojankam pri La Bassee. Domneva se tudi. da bodo Nemci prisiljeni vprizar-jati na tem mestu protinaskoke, za kar pa bi morali dobiti ojačenja. To pa se označuje kot cilj angleške ofenzive. Nemce se namerava na zapadni fronti tako zaposliti, da ne bodo mogli oja-čiti svoje armade na Rusko-Polj-skem. kjer se rt vno pripravljajo na prodiranje ob Visli.
Mesto Lille kaznovano za demonstracijo.
Berlin, Nemčija. 12. marca. — Ker so prebivalci mesta Lille ob priliki prihoda francoskih vojnih jetnikov vprizorili demonstracijo, so naložile nemške vojaške oblasti mestu globo 500.000 frankov, katero je treba plačati do 20. marca. Razventega pa je prebivalcem prepovedano muditi se izven stanovanj in hiš v Času od 5. ure zvečer in 7. ure zjutraj.
Berlin, Nemčija. 12. marea. — "Mittags-Zeitung" je objavila I danes poročilo, dsi je nemška mornarica od časa izbruha vojne pa j do danes potopila 111 trgovskih parnikov. štiri pomožne križar-ke. eno jadernico. osem rušilcev min in en vojaški transportni pa rn i k. V to število niso vštete razdejane angleške bojne ladije.
London, Anglija. 12. marca. — ' Admiral iteta je danes zvečer ob-!javila, da je bila pomožna kri-žarka "Bavano". dočim se je nahajala na patrulni vožnji ob obrežju. zadeta od nemškega torpe-.da ter da se je potopila. Razbijte dele križarke ter trupla po-'sadke se je našlo dne 11. marca. I Od posadke 3500 ton vsebujoče j križarke se je redilo le 26 mož.
Poveljnika, tri častnike in štiri može posadke je sprejela na krov patrulna ladija ''Tarn" in 18 mož je pripeljal v pristanišče parnik Bal merino"'.
Kapitan McGarrick parnika "Castlereach ** je sporočil ob svojem prihodu v Belfast, da je zapazil v četrtek zjutraj veliko množino razbitih delov ladije ter trupla. ki so bila opremljena z rešilnimi pasovi. Njegovo preiskavo je preprečil neki podmorski čoln. ki se je prikazal ter 20 minut zasledoval parnik.
j Parnik "Lapland" ni v nevarnosti.
London, Anglija. 12. marca. — Red Star črta je deinentirala dahneš poročilo, da je došla z "Lap-lancla"? brezžična brzojavka, v kateri se je glasilo, da je zasle-
jdoval neki nemški podmorski čoln ta parnik. ko je odšel iz pristanišča Liverpool. "Lapland" 'je odplul dne 11. marca iz Liver-Ipoola ter ima na krovu veliko
(ameriških potnikov.
Družba pravi, da se ni slišalo ničesar o parniku. odkar je od-plul in da se raditega domneva, da je. na krovu vse dobro.
Potop velikega parnika.
Galveston, Tex., 12. marca. — Iz Liverpoola se je danes brzojavnim potom sporočilo, da se je potopil angleški parnik "Indian 'City", ki je odplul dne 18. febr. od tu proti Havru ter imel na krovu 14,025 zavojev bombaža. Posameznosti glede potopa se ne navaja.
Anglija poroča o nemški izgubi.
London, Anglija, 12. marca. — Posestnik ribiškega parnika 'Alex Chastise' je brzojavil danes iz North Shields, da se je neki nemški podmorski čoln zapletel v vrvi ter da se je tekom dvajset minut potopil s celim moštvom vred.
"Daily Express" poročevalec v Haagu poroča, da se je nemški admiraliteti v skrivnem poročilu iz Cuxhaven sporočilo, da se dvanajst nemških podmorskih čolnov ni vrnilo k mornariški postojanki. Med temi jih je bilo osem največjega in najnovejšega tipa. V Berlinu se baje že posvetujejo o tem, da bi ustavili kampanjo z nemškimi podmorskimi čolni.
Razširjena lista kontrabanta.
London, Anglija, 12. marca. — Kakor se je zaznalo danes, je pri-dejala angleška vlada listi kontrabanta še sledeče predmete: Volno, cin, ricinovo olje, parafin, baker, jod, kože vseh vrst, usnje j v vojaške svrhe, amoniak in nje-'ga soli. anilin in njega sestavine. | Nadalje se je stavilo na listo absolutnega kontrabanta krmo za živino ter vsa olja in masti.
rili vojaki Zapate.
Washington, I). C.. 12. marca. John B. McManus iz Chicaga, odličen Amerikanec v Mexico City, j je bil včeraj ubit od čet Zapate, ko so slednje zasedle mehiško glavno mesto po odhodu generala Obregona in Carranzistov.
Brazilski poslanik je dane.; sporočil državnemu department!!, da vihra ameriška zastava nad hišo
McManusa t«*r da je vrata zapečatil brazilski konzul.
Oficijelna poročila, ki so došla od drugih poslaništev, pravijo, da se je oropalo neko angleško hišo in da je bilo ranjenih več sto oseb tekom nemirov, ki so nastali pri prihodu Zapatovih čet.
<ieneral Salazar, krajevni poveljnik. je obljubil brazilskemu poslaniku, tla bo kaznoval one. ki so odgovorni za smrt Amerikanca McManusa.
C.lasi se, da se je ubilo McManusa iz maščevanja, ker je baje preje ubil tri Zapatiste.
Poročila glede dogodkov v mestu si zelo nasprotujejo. Nekateri pravijo, da je McManus prvi streljal na Zapatiste. ko so slednji skušali vdreti v njegovo hišo. dočim pravijo drugi, da so Za-patisti prvi streljali.
Klobuk McManusa je bil preluknjan od krogel j in iz tega se sklepa, da se je vršil spopad iz bi ižine. Potem ko je padel, se je
oplenilo njegovo hišo. O zadevi se je takoj obvestilo generala Barona in Guerra. ki sta obljubila, da bosta uvedla preiskavo.
Tajnik Brvan je predložil tekom kabinetne seje predsedniku AVilsonu brzojavke glede umora McManusa ter izjavil, da se pričakuje nadaljnih poročil grlede kaznovanja onih. ki so odgovorni za umor. Do tedaj se ne bo dvignilo nikakega protesta, vendar pa se bo uvedlo natančno preiskavo. Situacijo se smatra v Beli hiši za zelo resno.
Sedaj se je definitivno izvedelo, da jc zapustil general Obre-gon s svojimi četami v sredo zvečer Mexico City in da so zjutraj prišle v mesto čete Zapate.
Los Angeles, Cal.. 2. marca. — 2000 Mehikancev je naskočilo včeraj Narodno palačo v Mexico City ter skušalo oprostiti 250 katoliških duhovnikov, ki so tamkaj zaprti. Tozadevno poročilo je došlo danes semkaj. Sledili so nemiri, tekom kojih je bilo ranjenih številno oseb.
Inozemci niso v nevarnosti?
Vera Cruz, Mehika. 12. marca. Carranza je izdal danes izjavo, da so uživali inozemci v Mexico City popolne garaneije. dokler so se mudili v mestu konstituci-jonalisti ter da se niso vršili ni-kaki izgredi, katere se sedaj pripisuje četam Carranze. Izpraz-njenje mesta je postalo glasom iste izjave potrebno vsled splošnih operacij armade Carranzistov.
Nastop Japonske proti Kitajski je se* ilaj malo manj oster, vendar pa utllia-
jajo japonske rele v .Mandžurijo.
Pekin, Kitajska, 11'. inan-a. — Xa-*t<>i» Ja|M>iiske napram Kitajski je ^e-«laj nekoliko bolj umerjen in ^i<-er ule-«le žalitev Ja|«iiiske. o katerih se že •Iva nifseea razpravlja v Pekinu. Ker je Jai»ouska že pristala na predlog Ki-|tajske, da se xeiwratno razpravlja ^Le-ide Mandžurije in Mongolije, so sedaj japonski zastopniki ustmeno informi-jrali kitajsko vlado, rta IknIo imjNiln«*-ma opustili par svojih prejšni h žalitev. Sploh pa se pripravlja Ja|>onska na to. jda modificira klavzule glede koncesij jHanang. Ta.veli in I»ing Siang rovov in da revidira -voje zahteve glede jajn.ii-skih prebivalcev in trgovcev v Mandžuriji in Mongoliji. Kolifereuce se še ved-llo vršijo.
Jokohama. 1^. marea. — Od | m Ciljanje japonskih «Vt v Mndžnrijo in severno Kitajsko je obrnilo pozornost dežele j na pogajanja, ki se vrše *-daj med Ja-
ponsko in Kitajsko. I.isti s«, mnenja, ^l.i znai-ij«. ta vojaška srihanjn priprave
|/J1 vse Slučaje. ;tko hi Kif.'u>k:i ne ln»-
iteia ugoditi zahtevam JajN»n-ke.
Tokio. Ja|x>iiska. 1-. marea. — Vo-jašk« priprave smatra javnost kot zna-. men je nestrpnosti vlade, ker skuša Ki-[rajska zavleči pogajanja glede koncesij.
Ix»ndon. Anglija. IU. marea. — "Angleška vlada ne dviga nolienega ugovora proti razširjenju jaiMitiskili interesov na Kitajskem, a to le |Mm1 |»ogojein, da niso vsled tega razširjenja ogroženi interesi Anglije." Tako je odgovoril danes v poslanski zbornici Neil J'riiurose, iHMltajnik zunanjega urada, na neko tozadevno vprašanje.
-O--
Dinamit na potniškem vlaku.
Chicago, III.. 1J. man-a. — Agenti Tajne službe so danes skušali najti z d i na m i toni nai»o]iijeii kovček, ki se baje nahaja na vlaku, vozečemu proti Sari Franeinco. Ki>v/Vj: je baje last Ur.
Hfrflenheima iz \ew Torka, katerega se je včeraj v sr. Louis aretiralo rail i prevažanja eksplozivnih snovi. 1 tetek-tivi so izjavili, da se nahaja kovčeg z
<linamitorn na nekem vlaku zaparino <*l
Kansas City.
Delo* anje prohibicijonistov.
Olympia. Wash.. 1l'. marca. — lUi dni trajajoče zasedanje zakonodaje se je
veeraj odsrodilo ne <la l>i se sprejelo Ipredlotre. s katero naj bi se voltlcem
J pri prihodnjih volitvah predložilo v glasovanje amendment za uvedi*) sjiloš-ne prohibicije. Vsi naiH>ri prohlbicijo-[nistov v t<-ni oziru s<i ostali hrezusiteš-
ni. —
j 'luneaii, Alaska. 1"J. marca. — Itcpre-Izeiitant Smuv je vložil včeraj v poslanski zbornici teritorijalne zakonodaje jpredi<igo. v kateri se uveljavlja popolno prepoved opojnih pijač za teritorij. Predlogo se je izrcn-ilo komiteju z:i javno zdravstvo, vzgojo, karanteno in mo-ralo.
Velika stavka v Chicaga.
Chicago, 111.. 12. marea. — Na Lumber Exchange |>o*lopju so ustavili danes zidarji delo. ker se je izključilo člane Lathers unije. Dompeva se. da je ta stavka pričetek velikega boja v tej stroki.
Posredovanje predsednika.
Washington, I>. C.. 12. marca. — Predsednik Wilson se je posvetoval danes z delavskim tajnikom Wilsonom in štirimi zastopniki posestnikov rovov v Ohiju glede stavkarskega položaja v tej državi. Pozneje se je reklo, da bo predlagal predsednik, naj se konča stavko s (»omočjo razsodišča.
Prestonburg, Ky.. 12. man-a. — 500 premoga rje v Colonial Coal & Coke Co. je včeraj prenehalo z delom, sledeč vzgledu delavcev Prestonburg in Middle Creek Co.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško^ Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi so* daj sigurno v roke naslovnikov«
Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order*'! ter priložite natančni Vaš našlo?! in one osebe, kateri »e ima izpla«
Sati.			
	Oui;		i
K	9	K	$
	.90	120....	20.4#
10....	1.80	130. m«	22.1C
16.	2.65	140....	23.80
20....	3.50	150....	25.50
25....	4.35	160....	27.20
30. m »m	5.20	170....	28,90
35«•••	T. 05	180....	30.60
40....	6 90	190....	32.30
	7.75	200....	34 00
50....	8 50	250...,	42.60
65....	9.35	300....	51.00
60....	10.20	350....	59 50
65....	11.05	400«.««	68,00
70....	11.90	460....	76.50
75....	12.75	600,...	84.0f
80....	13.60	600,...	100 80
85....	14.45	700....	117.60
90....	15.30	800....	134.40
96...«	16 15	ooo....	161.20
	17 00	1000....	168.09
no....	18 70		
Ker se	cene m	iaj Jaka spreminjaj«	
naj rojaki vedo«		|WiJ» na nai	oglaa.
tvkdka mm bakhto,
8J OortUadt St, *m
7
GLAS NAHODA, 13. MARCA, 1915.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned ud published by the
Uovenic Publishing Co.
i* corporation.) jf /LNK SAKSER, President. l^fL IS BENEDIK, Treasurer, &
f^are of Business of the corporation arid
addresa^s of above officers : R Cartlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Z* e»»lo leto velja Ust za Ameriko in
Can ado........................$3.00
- p A leta ...................... 1.50
* leto za meeto New York........4.00
" p>i It-ta rs mesto New York ... 2.00 •* Vvro'iotawe leto...........4.50
-C
>» leta.............2.55
trtleta.i.......... 1.70
AS NARODA" izhaja vsak dan isvzemdi nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("\ >ice of the People")
ej every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
r< ■
i*a in osobnoati »ene pnobčujejo. tr - . ago vol i p66iljati p© —
Money Order. nprcm*fnb. krega naročnikov pro-
o, i a ee nans tudi prejinj« Icr^aliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
opisom in poiiljatvam naredite ta naslov: viLAS NARODA**
rt,*nJt St., New York City.
Teief'jo 4C87 Cortlandt.
.^ASSCCT
a
C
A
U
io pspodstvo.
bedastoča pa je, ako se išče vzroka tega razpoloženja v krščanskem značaju prednikov sedanjih Angležev, Kot take navaja Cramb Normane, prejšnje prebivalce Skandinavije, ki so leta 866 udrli v Anglijo. S tem pa podaja angleški profesor nemškim šovinistom roko z razliko, da pripisuje Angležem isto svetovno misijo, katero pripisujejo prusaški Nemci Nemčiji.
Učeni profesor je spisal še več sličnih knjig in poleg njega so nastopili še drugi angleški pisatelji, ki so hoteli angleškemu jin-goizmu obesiti nekoliko idealen plašč. V vseh teli spisih pa najdemo enako brutalno naziranje, da blaži vojna človeštvo in da je najvišje in najplemenitejše delovanje naroda. To so naziranja, s katerimi so nemški nadpatrioti do nezavednosti pitali nemško občinstvo.
Najti je ljudi, ki so mnenja, da so take knjige pripomogle do izbruha vojne. To je napačno. Vojne so bile od nekdaj boji' za večjo oblast. Vladarji vseh narodov so se vedno skušali polastiti bogastva drugih narodov. Ako ni šlo to zlepa, pa s silo. Sedanja vojna za svetovno gospodstvo ni ničesar drugega. Knjige, in naj so še tako zapeljivo pisane, ne delajo vojn, temveč gospodarske razmere in mednarodni odnošaji dajejo povod, da se piše slične knjige.
Sedanja vojna bi divjala, ako bi Bernhardi, Treitschke, Nietzsche in Cramb ne napisali niti ene besedice.
Našim čitateljem.
Glas Naroda" si je vedno pri-
ma železnična proga v tako velikem delu sveta! Pomisliti moramo, da je Sibirija večja kot cela naša Evropa in da morejo imeti od ene same železnice le najbliž-
zadeval, da nudi svojim citate-	nji kraji nekaj koristi. Z dolgo ljem dobre poučne članke in po- vožnjo se pa les tako podraži, da vesti. Slovenskemu ljudstvu so se ne izplača prevažanja. Zaradi obi-
zlasti priljubili zgodovinski ro-	lega lesa in pomanjkanja stavb-
—o—
mani m povesti, zato smo se odločili, da pričnemo priobčevati v našem listu krasen, velezanimiv zgod o vinski roman iz Neronovih časov
AKTA,
ki ga je spisal slavni francoski pisatelj Aleksander Dumas star. Že pisateljevo ime jamči, da je roman "Akta." delo, ki bo vzbujalo pri naših čitateljicah in či-tateljili splošno zanimanje in ki «-a zato ni treba še posebej priporočati.
Kdo je Akta ? Akta je krasna grška deklica, doma iz Korinta na Grškem. Pri tekmovalnili igrah se zaljubi v skrivnostnega pevea, s katerim pobegne v Rim. Sele tu spozna,čegave roke da je zašla in kdo da je ta skrivnostmi njej neznani pevec in zmagovalec* v korintskih igrah, ki je znal premotiti njeno deviško srce.
V Rimu nas pisatelj seznanja s poganskim življenjem, seznanja nas z mogočnim in kratim rimskim imperatorjem, cesarjem Ne-ronom, pred čigar tiranstvom je trepetal ves tedanji svet. Pisatelj nam s svojim spretnim peresom očrta vse njegove krutosti in zločine, ki jih je ta blaznež zagrešil celo proti lastni materi. Toda dan plačila pride tudi za krutega tirana. Pisatelj nam v živih barvah slika tedanje zgodovinske dogodke, propadanje Neronove slave, punt v njegovi lastni vojski in Letošnjo zi- k(>n^no njegovo smrt, ki si jo v
Mansfield, Ohio. _________
»jne je bilo več- mQ imamQ ppay obilo časa zatQ obupu zada sam sebi. Toda pisa-
spiMh generala pridnQ prpbiram0 nam priljublje- tel«> naS	tudi z
zgodovinarja Treit- ni Hst Glgs Naroda? ki nam pri. svetom, ki se je začel tedaj porajati. \ katakombah, skritih podzemskih
drugih nemških pisa-
je cele izpise pa o rojakih ki se prkožnjejo čez finskih hodnikih, se zbirajo komentarji z(Slabe delavske razmere. Tndi tu- k™tjani, tu se seznanimo z nji-kaj ni nič boljše, dasi imamo več hov,m glavarjem svetim aposto-
riobeilo s ličnejšimi . da se dokaže, kako so nzvnela do blaznosti voj-' :ij<- v Nemčiji in ka-iko pripomogla k izbru-V teli spisih se je pred-(it rmane kot pleme, ki :.o za svetovno gospod-S" mri j o, v ožjem smislu wt deželo, ki naj bi pri-(jermanstvu do svetov-[>odstva.
je, da
•bina je
naša novice o evropski vojni in
tovarn. Kdor dela. se ima še pre-eej dobro, a tudi brezposelnih se
lom Pavlom, ki vneto razširja nove nauke in ki slednjič položi gla-

so take knjige, prodrla potom v šole in preprosti na-iko pripomogle k temu, vzbudilo v Nemčiji nad-iio blaznost, ki nam po-številne prikazni, ki so ile posebno pričetkom
vojne.
Ta m mej u je
pano sle
Nc in j a
i patriotizem pa se ne o-r iinole na Nemčijo. V viš-rih Rusije je močno zasto-uziranje, da so poklicani nski narodi k svetovnemu g sp» l>tvu. To naziranje je dobilo nove hrane z zadnjim razvojem \ »jne iu upom, da zasede Rudija Carigrad.
M. r-.kdo bi lahko rekel, da sta mčija in Rusija vojaški državi da je duh militarizma, ki vzga-take bolestne izrodke fantazije. 1 to naziranje pa najdemo za-sl -pano tudi v deželi, katero je k i..... j -u.it rati za militaristično, «l.ivrav.mo ima najmočnejšo mor-nnriro. Ta dežela je Anglija. Tudi v Angliji >,,» pisali odlični možje knjige, ki glede nadpatriotizma in h;ej-.-nenja po svetovni nadvladi v ničemur no zaostajajo za nemškimi šovinističnimi spisi.
Kuvookar je izšla v New Yorku nova izdaja dela angleškega pro-J't >orja Cramb-a, ki je bilo spisano pred mnogoomenjenimi spisi generala 1 le rn h a rdi-j a. Delo je izšlo tekom burske vojne ter nosi na.-lnv; "Izvor in nameni angleškega imperijalizma".
Pr.i\ kot besedičijo Vsenemci o vzvišeni kulturni misiji prusaške-ga Gennanstva, tako zatrjuje angleški "Jingo": Namen Angležev je razširjenje misli o prostosti po celem svetu. To temeljno stremljenje se je izvajalo že stoletja, duši ravno nevede. Vse prejšnje vojne so služile v to, da pripravijo narod na njegovo oprostilno misijo. Da so prišle take misli na svetlo ravno ob priliki burske vojne, je nekoliko več kot ironija.
ne manjka, ki hodijo vedno od Vo Pod rabljevo sekiro in žrtvuje tovarne do tovarne, pa za prazen.življenje za nauke svojega Uee-nič. Naselbina je še precej lepa,!nika- V ta zgodovinski okvir je samo malo Slovencev nas je tu-jDumas vPletel doživljaje nesreč-kaj, namreč štiri družine in pa'ne .dekllce Akte> kl Prid^ na ce-štirje samci. Vzrok je seveda ta, sarjev dv°r m Petane Neronova ker tovarne premalo obratujejo, 11Jl'blca- KaJ se zoPet z*odl žnJ°-vendar upamo na boljše čase. Vre- Ah se vrne se kdaJ v *V0J° domo" me imamo prav lepo in gorko ter' vino< ah na^de v sebi toliko brez snega. Pozdrav vsem rojakom! — Anton Kordiš.
De Pue, 111. — Tukaj je dosti ljudi brez dela, ki niso delali celo zimo, torej je neresničen dopis, ki ga je pisal rojak F. Omerza, ki trdi, da veliko delavcev potrebujejo. Ce se bo kaj na bolje obrnilo, bom že naznanil. Pozdrav! — John Oberch.
Ircntcn, Minn. — Tu nas je ja-ko dosti, pa še ti, kar nas je, smo največ pečlarji. To pa zato, ker ni Slovenk tu in ker so slabi časi. Imamo tudi Slovenca, ki je za bossa, ali po naše priganjača. Na 20. februarja smo imeli žalosten dan, ker je ubilo v jami rojaka Frank Ravnikarja, doma od Kamnika. Celo zimo ni delal, na 19. febr. je začel in 20. febr. je že ležal na mrtvaškem odru. Ko je razkladal karo, ga je ubil hlod (timber). Tako je plačilo kapitalistov za delavca. Pozdrav rojakom, njemu pa mir in pokoj v tuji zemlji! — John Suhadolc.
Stroga kazen za dobavitelje čevljev armadi.
Vojni poročevalec graške "Ta-gespost" piše: Dobavitelje slabili čevljev naši armadi nameravajo strogo kaznovati. Izvedli so strogo preiskavo. Dognali so, da so izdelovali čevlje iz skorje dreves in iz papirja. Čevlje so izde lovali na Ogrskem. Krivce bodo kaznovali z brezobzirno stro gostjo. ^
Čez 10,000 usmiljenih sester na bojiščih.
Občudovanja vredne junakinje krščanske usmiljen ost i — usmiljene sestre — so se takoj, ko je izbruhnila svetovna vojna, prostovoljno ponudile, da priteko na pomoč ubogim in obnemoglim ranjencem na bojišču. Od 35,000
moči, da ubeži Neronovim krempljem ? Ali najde kdaj zopet mir svoje prevarane duše?
Vse to izvedo naše ljubeznjive čitateljice in čitatelji, ako bodo pridno čitali ta roman, ki v marsičem spominja na svetovnozuani Sienkiewiczev '"(Juo vadiš", ki pa je bil spisan mnogo pozneje n<igo "Akta".
Upamo, da bo našemu čitatelj-stvu s tem romanom kar najbolje ustreženo.
Kakšna je Sibirija in njeno
usmiljenih sester iz reda sv. Vin Ako se je Še kdaj vojevalo vojno.cencija Pavlanskega se jih je čez z namt iioiB, da se podjarmi prost 10,000 oglasilo, da v resnici po-
in junaški narod, potem Se je VO-' IrawiiA Wn.	:™
jevalo to sramotno osvojevalno vojno.
Presenetljivo je, da govori učeni gospod profesor o fatalistični misiji, kateri morajo hote ali ne-
hote slediti Angleži. Naravnost vojakom.
kažejo to, kar vedno izpovedujejo — krščansko usmiljenost napram trpečim. Sedaj ao usmiljen-ke zavzele svoja mesta in njih materinska skrb je, olajševati strašne bolečine ubogim ranjenim
Dolenjec Rohrman, ki se peča z gospodarstvom in je v to svrho napisal že več poučnih člankov, pod tem naslovom piše v "Dol. Novicah" sledeče:
Sibirija nam je znana dosedaj le kot dežela ruskega prognan-stva. Po teh samotnih in mrzlih krajih, ki leže v severnem delu Azije, se pokore ruski politični zločinei za svoje grehe in napake. Neizmerne in nepregledne so te ravne poljane, tako, da jim ni konca ne kraja.
Ta zloglasna dežela nam je postala danes veliko bližja. Neštete misli se obračajo od nas v te zapuščene kraje, odkar se pošiljajo v njo naši vjetniki, naši vojaki, naši rojaki. Pogostoma se zamislimo v te kraje, mudeč se v duhu z našinci, ki čakajo ondi nestrpno skorajšnje vrnitve v domače kraje, nazaj med svoje ljudi.
Dasi velja Sibirija kot pusta in neprijazna dežela, ima vendar tudi marsikaj dobrega na sebi. Kakor se bere, je ta dežela silno bogata na prirodnih zakladih. Tam se koplje zlato, srebro, baker in razne druge žlahtne rudnine. Tam so veliki premogokopi in petro-lejovi vrelci. Neizmerni so dalje gozdovi po teh krajih. Les sam pa nima nobene prave ■vrednosti, ker manjka ugodnih trgovskih zvez in železnic. Zgradila se je sibirska železnica, ki veže to o-gromno deželo od enega konca do drugega, ali kaj pomaga ena aa~
nega kamenja so sibirska mesta vsa lesena. Vse hiše so lesene. Najbolja zanimivo pri tem je to, da se ves les žaga na rokah, ker nimajo, po teh krajih še nobenih žag na vodo ali pa da bi jih gonila kaka večja sila. Mesto Jeni-sejsk na primer ima 12,000 prebivalcev, okolu 1000 lesenih hiš, pa nobene žage.
Zanimive so razmere na kmetih. Tam je precej drugačno življenje kakor pri nas. Veliko sveta je tam še neobdelanega, tako, da bi tam imelo prostora lahko še več kot milijon kmetskili rodbin. Ker je zemlja po teli krajih črna in zelo rodovitna, ima Sibirija pričakovati še boljšo bodočnost. Značilno za Sibirijo je to, da je malo obljudena. Zato je prazna in pusta. Značilno je pa tudi to, da tamkajšnji prebivalci niso prosti posestniki svojih zemljišč kakor pri nas. ampak da so le nekaki zasačni užitkarji, kakor nekaki najemniki. Lahko bi jih imenovali kolonisti. To so naseljenci, katerim se zemljišča odmerijo, da jih nekaj časa zase obdelujejo in uživajo. Po preteku gotovega časa se zemljišča nanovo razdele in odmerijo posameznim rodbinam. Značilno je dalje tndi to, da prebivajo ti kmetje v svojih naselbinah (vaseh) skupno in. da si drug drugemu po potrebi pomagajo. Ta način gospodarstva je podoben nekdanji "vaški marki" na Nemškem in se imenuje tukaj kakor tudi na Ruskem 4"mir". To je "kmetska občina" (gmajna) v prvotnem pomenu besede, ki obsega eno samo vas, eno samo naselbino.
Te vasi se pečajo s poljedelstvom in živinorejo. Oboje je do skrajnosti priprosto in prvotno, tako da nima ondotno poljedelstvo nič poučnega za nas, a je v toliko zanimivo, da saj vidimo, kako zaostali so še kmetovalci po teh krajih. Najbolj zanimivo je to, da tam sploh nič ne gnoje svojih njiv, ampak da spravljajo gnoj proč v velike kupe, kjer čaka, da ga dež in voda po malem odpeljujeta. Ti kupi se delajo najraje kraj potokov, da izgledajo včasih kakor nasipi proti po-vodnjim. Na njivah sejejo žito, po več let na tisti njivi, in če noče žito več dobro storiti, puste njivo v pralii in obdelajo drug, dosedaj prazen prostor za žito. Tako po potrebi menjajo in kolo-barijo na svojih zemljiščih. Eden del njiv je vedno na počitku, ker imajo prostora več kakor ga je treba.
Zelo slaba in revna je tudi živinoreja po teh krajih. Čez poletje se vaška živina redi skupno na paši, kjer jo pase črednik, ki je navadno na konju. Doma nimajo živine v hlevih, ampak v odprtih šupah. Tam zadostuje, da je živina pod streho in zavarovana pred dežjem. Za zimo se te Šupe obijejo ob straneh z deskami, tako da so za silo zavarovane pred ostro burjo in pred snežnim me-težem. Proti mrazu, ki je v Sibiriji zelo hud ter znaša tudi po 40 stopinj Celzija in več, je pa živina seveda vse premalo zavarovana. V teh šupah tudi ni nobenih staj in jasli, tako da mora živina krmo, ki se ji nameče, po tleh pobirati. Da se na ta način veliko krme pohodi in ponesnažiA ni treba posebej poudarjati. Posušena krma se ne spravlja pod streho, ampak na prosto v kope. Užitek, ki ga imajo ondotni pre-
Raznoterosti.
Prctialkcholna postava v Italiji.
V Italiji se je uveljavila nova protialkoholna postava, ki uvaja licenco za točenje likerjev in žganja; ob praznikih in ob volitvah ter vsem mladoletnim pod 16. letom, kakor tudi pijancem in umobolnim je prepovedano točiti alkoholne pijače. Prepoveduje se tudi izdelovanje in uvoz absinta.
Kcliko francoskih duhovnikov je že umrlo v vojni?
Dosedaj je francoskih duhovnikov v vojni umrlo že čez 2000. Med temi je tudi nekoliko redovnikov. Duhovniki se izmed vseh vojakov v vojni po hrabrosti najbolj odlikujejo. Druge bojevnike s svojim zgledom hrabrijo in jim ob času smrti delijo zakramente. Na Francoskem kakor na Laškem morajo tudi duhovniki služiti v vojski kakor drugi občani.
. SWI
Kako so se ruski častniki naučili madjarsko.
Budimpeštanskemu listu "Az Est" (Večer) javlja njegov po ročevalec Frane Molnar: V manj šili bojih pri Gorlicah so naši ne davno pri vasi Ropa ujeli več ruskih častnikov in jih privedli semkaj v Grybow, kjer naši čast niki skrbe za njihovo prehrano. Ta naloga se je poverila poročniku Nikolaju Szikori, ki jim je pri obedu ponudil vrč rdečega vina. Eden izmed ruskih častnikov, neki nadporočnik, je pa odgovoril v najčistejši madjarščini: "Za livaljujem se za vašo prija-ziiost, toda ne pijem vina." Naš poročnik je sedaj začudeno vprašal: "Kje pa ste se, gospod nadporočnik, naučili madjarsko?*' Ruski nadporočnik je. odgovoril: "Bil sem dve leti v- Carigradu, kjer sem veliko občeval z Madjari; nato sem se začel učiti madjarske slovnice in se že v Carigradu popolnoma naučil čitati in pisati." "Toda tudi vaša izgovorjava je izredno popolna." "Da, potem sem eno celo leto prebil v nekem trdo madjarskem mestu." "Kot aktiven ruski častnik?" ga je začudeno vprašal naš poročnik. "Gotovo", odgovori Rus; "v ruski armadi je mnogo častnikov, ki ravno tako dobro govore madjarsko kakor jaz in skoro vsi so se jezika naučili na isti način kakor jaz." Na vprašanje, da-li je prebil na Ogrskem leto dni zgolj radi jezika, je molčal.
Vojni vjetniki za gospe dar ska dela.
Dunajski listi javljajo, da bode v kratkem izšel vladni razglas, v kojem bo natančno navedeno, pod kakimi pogoji bo mogoče dobiti vojne vjetnike za gospodarska dela. Pošiljalo se bode po 200 in 200 vojnih vjetnikov, in sieer samo na večja posestva; mogoče tudi, da bo vlada pošiljala vjetnike posameznim občinam, da za-eno opravljajo tudi dela na malih gospodarstvih.
Fabrikant se je ustrelil.
Chicago, IU., 11. marca. — Fabrikant Christian F. liaxmeyer iz Carrick, Pa. se je ustrelil danes v nekem vlaku, prihajajočem z zapada. Motiva samomora dosedaj ni bilo mogoče dognati.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Frank Joger, Orient, HI. —
Trst — starodavni Rimljani so ga imenovali Tergeste — je prišel 1.1 1382. pod Avstrijo; od leta 1797.! do 1805. pa je bil zaseden po Francozih in je spadal od 1. 1S09. do 1814. k francoski Ilirski pro-j vinci, ki jo je ustanovil Napo-' leon. -Od leta 1719. do 1891. je bil Trst prosta luka, leta 1849. pa je postal neposredno-državno mesto.
bivalci od živine, je tudi silno lz/fii Ieta 1867' tvori z okolie<) sv0" majhen. Ni čuda tudi, da je živi- JO lastno kronovino m P^3 v
na v rasti zatrta in podobna našim bušam.
Kakor vidimo, je sibirsko kmetijstvo prastaro in ne kaže nobenega napredka. V novejšem času se dela tudi v Sibiriji na to, da se preneha dosedanji gospodarski način s pomočjo užitkarjev, da se odpravijo "vaške občine" in da se po našem izgledu prepuste zemljišča v last posa'meznim kmetskim rodbinam, kakor se to godi že nekaj časa sem na Ruskem, ker je upati, da se bodo sibirski kmetje kot lastniki in prosti posestniki bolj poprijemali dobrega gospodarstva kakor pa kot užitkarji.
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK v ZDR. DRŽAV NAROČITE SE NANJ!
avstrijski parlament (državni zbor) po pet poslancev. — Iz teh zgodovinskih podatkov razvidite, da Trst še nikdar ni bil italijanski.
J. G., Cleveland, O. — Natančen naslov dopisnikov je bil pri-občen v 55. št. Glas Naroda z dne 8. marca.
V TEM VOJNEM ČASU
smo izdali zanimiv ranile vojnih kojig in razglednic. migiinih predmetov, spominskih žepnih nožev. britev, vsakovrstnih knjig: in le veliko važnih predmetov. Pošiljamo ga rojakom zastonj. Pišite ponj.
SLOV. KNJIGARNA, 533 Washington St., Milwaukee, Wis.
Za slovenska grafofonske plošče, Columbia grafofone^ zlatnino in aiebrnino obrnite se name.
Zimski kašelj -
kateri se ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ali katerega ste vsled kateregakoli vzToka zanemarjati — se lahko hitro olajša in bolnik spravi zopet k zdravju, ako se uporabi
Severa9s Balsam v for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo tešilno vrednost je izkazal v mnogih tacih siučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moja mala hiVrka je imela kaJclj že od zime. Dali smo ji Severov Balzam za Pljtifa in i:o smo porabili dve steklenici, je kaSelj popolnoma izeinil. Mi imamo Severov« Pripravke veilnu pri roki iu 11 so Severov
Regulator, Severov Zivljen-ki Balzam. Severov Nerv.v ton. severov Želodčni grm«V. Severove Jetrne krnel-ji.-e in Severov o Gotbard.ko OJje. Vsi ti so izburui pripravki. •	.Io>ephlne Rtitajozuk.
21 E. bui^tou St., Iiudsou. Pa.
Zoper kašelj,
oslovski kaSelJ. vnetje sap-cika. hripavoct in davico po-kufite Severov Balzam zi I'ljuJa.
Ceua 25 in 50 centov.
Ako ste m prehladili,
poskusite Seven's fold and Grip Tablet« [Severo-ve Tablete zoper iireliUd iu hripo].
Cena 25 centov.
Spomladanski opahki,
in enake srbeče ku2ne bolezni lahko hitro in uspe*-m> odpravi Severn's Skin ointment iSeverovo Mazilu zoper kožne bolezni.)
Cena 50 centov.
Severove Pripravke
imajo naprodaj lekarnarji
vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Ako jih ue morete dobiti, nan/ijte jih ul cms.
i
W. F. SEVERA CO.,
CEDAR RAPIDS IOWA
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
A. J. TERBOVEC, Frontenac,
(7—11 ▼ sob)
]e najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC'^e: 6 steklenic $ 0 ."0
2'-' steklenic IIJ.OO V ZALOGI IMAMO tndi čisti domači TROlMXJEVEC In SEIVOV-KA kuhana v naši lastni tlistileriji.
Naše cene so siedet-e: Tropin jo vec j»er gal.	$2.50, $2", in S.T00
Slovovitz pvr gal.................(M)
Tropinjevec zal>oj	"
Slivovi t Z Z.lboj .. "GO" Rye Wliiskey
."» let star, zaboj
$ t».00 $11.00
Rodeča Ohio vina per gal.....C5c.f G0<\, G.Tc.
Catawba in Delaware j«*r gal.......75c.—SOc.
Za 5 in 10 gal. t«'-<m1o računamo $1.(30, za 2o gal. $2.no, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj s«? priloži «l«-iiar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0
1
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(12REŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga. predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki nagih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. (Ta ponudba ugasne 31. deeembra 1915.)

Slovenska Društva
po vseh Zjed in jenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.

Kans.1
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLtAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
•B—S-
GLAS NARODA. 13. M ABC A, 1915.
——. - »

RUSSIAN * t
BLACK SEA
FIGHTERS j
on THEIR. WAY » TO the.
The. I
tri
5vi ati telia
VIEW Of the. BOSPHORUS LOOKING TOWARD BLACK SEA ♦ •
The.
PCAeOUL
GCO R.Q>
PO&EDOMOSETS
T/ffc, »EV5TAFI -
Ivan Blatnik
o-
T/re-ROSTI5LAV
FRANC dOŽEFOVIM SUŽNJEM V ALBUM.
Ranjki Kranj«-*- j« iim l pos«-)»efi <Lir zato. <la je koval dopise i\» tiHi-u svojega uredništva za stvari, za katere drugače ni mo-dohiti pristašev. Tako je tudi l«»j. Vedno je hil pa posebno r.-.Vn v i/!»»-ri | s«-vii<»tiiiiiov. Tli <o tudi to pet. ko j«- podpi-.Jo/»-t'o\ Sloven.«-*. reete suienj. Si«-er sam osebno nil »vm! \ Frane Jožefa. toda ker j.- g. Si kser priskočil "lovtjiski stvari, misli! si je ranjki Kranjec, tu je za 1 itisiH in Sak^t-rju toplo zaušnico.... Toda j g«»«'-ni mu j«- to pot prekrižal račune... »j U /t nekaj iztisov cleveiandskcg a slovaškega pol-• tik.t '. I n Inik tega lista i/daj«- za katoliškega
24. februarja. stran >. piše doslovno: \ i > m n* i j«- /alo»t>-u pojav. «la j«- češko-katoliško časopisje v Klic riki zavzelo v evropskem boju 'avstrijsko' stališče. Mi smo tudi katoliki, toda kot taki nimamo nobenega poveda vne-mati se ne sa Habsburžane, ne za njihovo državo; in kot S'ovani. /■ -limn si z vsakim utripom svoje«/;, ste«. da bi bila Avstro-Ogrska
T/?e PANTELIMON	♦
i svetu napovedali sveto vojno. Zato pa ima tem večji krščansko Kusijo. Zakaj, tega ne umetno. Kajti negle-je med nami in pravoslavnimi le ma j«" k • * 11 a razlika in d.t stremimo po združenju katoliškega zapada in pravoslavnega v/h od a in si ga želimo. j«- treba uvaževati. da je i ruski človek, poln gloliokc in tn^iie vere. .ločim je navzlie katoliškega imena Avstro Odrska skozinskozi preje, bna o.| svobodomiselstva, brez-- i »•» versk«- mlai'tiosti. in dri j.- imenoma na Ogrskem med višjim in nižjim duhovništvom več nevercev in svobodomiselcev, hinavskih kristjanov, nego sorazmerno v kateremkoli drugem sta-ii i m civilnem zvanju. « V j.- lepodovstvo narodna duša. tedaj je diip,a «Vškega in nemškega naroila tako malo katoliški, kakor je duša mladoturkova mohamedanska.
Z rusko zmago se bo ož i vo tvoril in okrepčal verski duh tudi vropskem zapadu. kateri danes gine «U v popolni neveri ali v ki mlsčnosti. Avstro-Ogrska je še zdavnaj prenehala biti katoliška država. V njej vladajo prostozidarji in Židi. in katoliško sveCcnistvo si je moralo kupiti od njih toleranco za ceno svoje svobode. Katoliški Škoti iuienoma na Ogrskem, so služabniki, lakaji madžarske prostozidarske vlade. Škof ondi postane samo tak svečenik. kateri se s prisego zaveže, da bode zatiral nemadiarske narodnosti in <la bo verno služil ma.i/arskemn šovinizmu. (V je tak škof res katolik, prepustimo "Narodu" v razsodbo, toda toliko je gotovo, da so razmere v katoliški hijerarhiji (!!!) nemoralne < kje j«' urednik A. S.> in morajo prav k milu dovesti eerkev in vero na Ogrskem v popolni prepad. Na Avstrijskem so morebiti razmere za spoznanje br.ljše, to.la tudi tam se morajo škofi ''prilago.leva-ti «l.i lii ne zapravili vladne na k'on jen ost i. In svetna iuteligenea
ima samo dvome, eitiea z en«- na drugo stran, j«* v.-rsko mlačna _
ve«" i na j** docela odpadla.
Za tako katoliško Avstro Ogrsko se pravi katolik ne more navduševati. In če z«« motrimo stvari s političnega, moralnega ali v«*i ^k.-ga stališča, morimo priznati. «la s»- Bim ni brigal za Slovane Nemcem in Avstrijcem na ljubo fkako žalosti o pesem morejo v ti zadevi peti Rusini in Slovaki, g. urednik A. S.). T«>«la če pade Avstrija, in bo.le Nemčija oslabljena, stopijo Slovani v tako orjaškem števila pred vrata Rimi. da bodo uslišani. In kateri pravi katolik — Slovan, bi si tega ne želel * Kateri katolik — Slovan bi si ne želel, da hi se konečno znebili v naši cerkvi nemške politike, katera je vedno zasledovala sebične, narodne namene in tem ustižnjila i koristi Cerkve?
Hode en p«stir in ena čreda, rekel je Kristus. Bode! Toda pro-je treba o«I jasli pngnati nemškega volka in madžarsko volkuljo!
Na vzhodu s«> je pojavila hetlehemska zvezda!''
Skoda, da ni več Kranjea med živimi. Kranjeu in njegovim nevednim sebičnim turškim so patrijotom v stid smo poslovenili gorenji članek. N«>, morebiti je bil poseben zgodovinski vzrok v tem. «la je Kranjec potegnil za sultanom... De gustibus...
V uradni Avstriji velja samo nekaj za katoliško — to je pa pangermanzka politika. 1'radna Avstrija se še deloma drži Petrove mreže zato, ker samo v ti mreži se še dajo za Avstrijo loviti ribe kakor je bil Kranjec in ribiee kakor so njegovi Prane Jo-žefovi sužnji. O. J a ger jo je ženijalno zadel, ko je zapisal, da je v Avstriji eerkev samo črna garda dunajskega generalštaba. Pisec teh vrstic nima prav nikakih predsodkov zoner ka^oličanstvo in je odločno zoper to, da bi bila naša Liga proti verska M j si i pa. da je samo svobodna cerkev v svobodni državi prava cerkvena politika --tako kot na primer v Ameriki. Vse drugo je xastarelo
in preperelo. dandanes nevzdržljivo, ker n. pr. žandarji lahko gonijo ljudi iz cerkva med vojake, v eerkev Boga molit jih pa ne
mer«'jo. Zato ne bo nik.lar žandarjev «lovolj. Tu odločuje samo « "Danes si pa pozen. Tinček.
prosta človeška volja. Tega n«- spoznajo in nik.lar ne bo«lo igno- I>.,|g,» u- ž«* čakam"'
rant! Kranjčevega kalibra. privržen« Kranjea. ki j- toliko «lal "Veš. ata. saj sem hitel. Mama
/a kat< l]>ko cerkev kolikor n. pr. gori opisana madžarska duhov- je komaj opol.lne skuhala, ker je seina.	'
sla pomagat k učiteljevim. Iu
Tinček upre vprašajoče svetle o-či v obetov obraz. " Selijo se. pa so prosili mamo, naj jim pomaga. pa j«- šla... Kajne, da je j • ra vi"
i "Prav. prav — v«-š, pa je tudi ata lačen, ko čaka, le povej ji!"
S smehljajem na ustih se pošali oče. Sinku veli. naj sede in si pomakne košarico k sebi. Iz nje vzame dva okajena, z rjavo žico prepletena lončka, velik kos kruha in žlieo.
Tinček sede in gleda predse tja do gredice sredi parka, ki se koplje v sol n eni h valovih. Vse polno rož je posutih po nj«>j, a tako mojstrsko, da se oddaleč skladno prelivajo iz barve v barvo. Sredi nje razprostira ozko-listna palma svoje vršiče, jih sklanja k tlom ter po«laja svoje prstke malim nežnim rožam, firedico obkolja zelena žična ograja, ob kateri kroži z belim peskom posuta steza in se spušča na štirih straneh v hladno senco po«! visoke kostanje.
Počasi zdrsne Tinček s klopi stopa h gredici. Tam na kraju pri klopi se igrata v pesku dve deklici, na klopi pa sedi mlada gospa in čita. Deklici sta oblečeni v bela krilca, ki se pod koleni končavajo v široke čipke. Iznad svetlih rjavih čevljev pokukava-jo bele nogavice, rokavici jima segajo do srede spodnjih lakti.
Strahoma pride Tinček do gredice ter se nasloni s hrbtom ob o-grajo. Široko razpre oči v neznanem čudu. ki mu sije iz njih v pol radosti, pol bojazni. Deklici se mu dozdevata krasni. Starejša stoji pri klopi, mlajša je pripo-gnjena na tla. grabi pesek na kupčke in vtika vanje zaporedoma rdeče rože. Vsi kupčki skupaj tvorijo krog. sredi katerega stoji ona sama.
Tinček zre v deklici, zre v kupčke in rdeče rože... Ličeca mu postajajo vroča. Čuti, kako mu stopa nanje rdečica, kakor bi ga kdo z mehkimi prstki božal, s takimi prstki, kot jih ima deklica: z belimi, drobnimi, nežnimi. V srcu se mu vzbuja neizvedljiva misel, a tako sladka; še nikoli ni. čutil kaj takega v sebi!... C\>1 je že mnogo o angelih, videl jih je v sanjah: drobna bela te-
M i m ogre« le naj komentiram novico, ki s. m jo posnel oni dan v U. N.. «la namreč piš«- mouakovski nemški lUt \LIochland", da se mora «lau avstrijskim Slovanom zbali s« se naših lig...) njihov.- pravice, ker so se z Nemci t; ko imenitno l»«»rili zoper Ruse. Krepak odgovor ravno sedaj prinašajo poljski listi, ki pripovedujejo, «la so ž«'leli imeti na Dunaju beguni iz Galicije svoje lastne gledališke predstave v poljskem jeziku. Mestna vlada jim jih je enostavno prepovedala. Obenem pa tudi zapira katoliško-tur-ski Dunaj svoje .Jugoslovane na tisoče, jih obeša in strelja (tudi duhovnike, g. urednik A. S., brez povoda, samo zato, ker sočustvujejo z branili križa, Srbi, ali prav za nrav, ker se jih tako sumi. Istočasno — poročajo ruski listi — se postavljajo pred žrela ruEkih topov jug-oslovanski polki prvi, za nje pa se postavlja nemške in madžarske polke, da jim nalašč streljajo v hrbet., kadar se jim zljubi Iz privatnih virov vem. da so bili zato Rusi vedno pripravljeni prizanašati v ti vojni slovanskim polkom in da so jim ponujali nešteto priložnosti, se ot.ti. Tako je bilo tudi na Srbskem... zato so truntoma metali slovanski polki orožje od s.-b«* in se predajali Srbom... Tako čitam v srbskih listih... Vidite, g. urednik <i. N.. taki ignoranti kot s«- zbirajo okoli A. S., ne bo«lo nam tako kmalu zaprli sape, ne...
Še nekaj prav hudega tobaka za nje.
Zadnja številka Catholic World, lista pavlistov v New Yor-
ku, izdaja poprej malo imenovano dejstvo, da so nemški vojaki ne samo morili katoliške duhovnike v Belgiji, jih zapirali in šikanirali inapak so. kar je sedaj potrjeno od samega kardinala-učcnja-ka Mercier-ja, oskrunili vse polno katoliških nun. Njih imena so bila prijavljena v izvestjih belgijske komisije, ki je preiskovala grozodejstva nemških Ilunov. Kardinal jih j«» «Ial iz <lelikatnih vzrokov izbrisati. To čitam v Catholic World, marčeva številka. Kdor se zato zanima, se sam lahko prepriča. Radoveden sem. če je to eminentno civilizirano grozodejstvo tudi po okusu urednika A. j S. Vidite, gospoda, navadne uboge naše delavce lahko vidite za j nos, nas ne bost«-. Iu moj znanec tu v Seattle mi je ravno danes. ■ (i. marca, zaupal, da je njegov belgijski prijatelj v našem mestu , dobil iz Belgije privatno sporočilo, po katerem je mnojro teh ne-! srečnih katoliških nun v blagoslovljenem stanu in pričakujejo poroda vsaki čas. <'e bi ne bil preje čital iste novice v Catholic World, bi mu ne bil verjel. Tako pa pribijam to dejstvo naj služi kot poper vsem takim ignorantom, kot se zbirajo okoli »mezda A. S-a.
7 ftJL TinSI/ii	nekdaj beli; hlače so črnikaste
LgOOUd D linCKUi in SP cinkasto svetijo in pričajo
__trudu dninarja Martina, ki ga
!	-	_	'spremlja že dolga leta.
Anton Gaspan.	i visoki kostanji stoje njemu na
i	desni in levi in kipijo po«l svetlo
j Od vseh strani udarjajo glaso- nebo. Tla so kroginkrog osenčena I vi zvonov, se odbijajo in hite na j v mirnem hladu, tupatam miglja (vse strani, dokler se ne poizgube na tleh košček solnca. ki se je u-}nekje daleč v ozadju. Poldan, kradel skozi košate vrhove. Solnee stoji visoko na nebu, raz- j Martin je položil roki na kole-paljeno in svetlo.	no desne noge in zre v solnčne
Dninar Martin ga ne vidi. V!kaplje, ki bleščijo na tleh pred (senci visokih kostanjev sedi in njim. Ne čujc. kako prihaja k Ičaka. Klobuk je poveznil kraj se- njemu bos deček s košarico v ro-;na klop. z desnico si briše vroče | ki. Ko pristopi deček h klopi ter Ičelo in motne oči. kot bi hotel iz- položi košarico nanjo, se zdrami i brisati trud in skrb. ki plaho zre-'Martin in se ozre v poln in rdeč |ta iz njih. Rokavi otemnele sraj-'sinkov obraz. Pogladi ^a z dla-»ce jedva dokazujejo, da so bili njo po svetlih kodrih.
! lesea, droben obrazek, bel In krasen. Nikake sence, ni na njih licih, ki bi spominjala zemskih
bitij. Srajčiee imajo tlolge, nii«*ž-no-bele in skoro prozorne. (Jori v ramenih pa se širijo na desno in levo mehke peruti. In zdaj se mu vzbuja predrzna misel v sr-eii. ki primerja ti <l«-kli« i onim prelepim sanjam, š«* več: v glavi um šumi povest o deklicah, ki so j čistejše, nedolžnej.šc iu lepše kot .sami angeli, peruti jim manjka! A nekaj pravi zamaknjenemu I fantu. «la bi bile tak«- «lekliee po-okornejše. Da. brez peruti se mu zdita ti dve dekiiei. ki se igrata v pesku pr«»«l njim. popolnoma podobni angelom....
Večja deklica dvigne. glavo. < »zre v Tinčkov obraz. Začudi s.', i'»orno j«, napravljen fant.-k. h tačice .lokolenke so že nekoliko zamazane; tudi srajca, ki jo križata «1\> pisani naramnici, ni v«'«*-1 bela. Ona se. ne čudi njegovi o-bleki. čudi se obrazu. V ozadju se širi jasno nebo. in če primerja dekli.-a fantove oči z nebom, so te mnogo čistejši*, svetloniodre in globoke. kot bi gledela v čiste studence. In nekaj čita deklica v njih: ognjeno željo, da bi smel tudi on. boren fantek, k njima v družbo, »la bi i on pomagal grebsti pesek in saditi v kupčke rdeče rože...
Ko ga deklica gleda, postaja Tinček zmeden. Vitli njene lepe oči, njen polsmehljaj na ustih, v sebi pa čuti nekaj sladkega, mamljivega, ki kroži po vseh žilah, po vselil telesu in stopa v glavo s tako močjo, da mu usta trepe-eejo...
Počasi prestopi deklica k njemu ter ga prime rahlo za roko.
T se	z nama igrati?"'
Tinčku je hudo in sladko obenem. Toplota se širi po njegovi roki, širi se dalje, globoko diha. tla se mu dvigajo sunkoma drobne prsi. Xe najde besede, le z glavico rahlo prikima.
Deklica ga vodi z roko h klopi. Tudi ona se pripogne iu veli Tinčku, naj jima pomaga. Roka se mu mrzlično trese, ko prime najbližjo rožo. Drži jo in zre v deklici, ki se mu dobrohotno smehljata.
„ "Vidiš, fantek, take rdeče rože rastejo na našem vrtu. Oj. kako lep je naš vrt! Še lepši ko ta tukaj pred nami, pa tudi več rož je po njem. Pet gredic j.« in vse so posejane z rožami. A najlepše so te rdeče rože!
Mlajša deklica podari Tinčku največjo in najlepšo rožo. ki jo je menila pravkar vtakniti v pesek.
Tedaj se premakne gospa na klopi, se okrene. razpre široko začudene oči ter skoči pokonci zagrabi deklici za roke in ju potisne h klopi. Črno, strupeno zre v Tinčka.
' Ema, zakaj pustiš zraven tega berača! Tako umazan je in bos!"...
"Ne, tetka, saj sem ga sama privedla h klopi... Tako rd bi se z nama igral... " | 'Tega ne pustim, zapomni si!' Ozre se na Tinčka, ki trepta po vsem telesu in gleda v tla. Potem prime z jezno kretnjo deklici in odhiti z njima za kostanji...
Tinček se polagoma zravna. Bled m uje obrazek, ustnice so mu posinele ter se mu tresejo. Iz Joči mu kapajo solze. V rokah pa
še drži veliko rdečo rožo s svetlo-riinieiiim očesom.
Oče ga kliče. Tinček ne čujc. Kakor pri>»ii si«»ji na mestu s sklonjeno glavo. i/, oči mu stopajo velike solze, se utrinjajo in padajo na rdečo rožo iu pesek. Cstavijajo se miinoijdoči. Čudoma zrejo v fantka ter maje jo z glavami. Večina njih misli zgo«l-bo o roži, ki j«- zrastla v parku na gredici-: fant jo j«- utrgal iu paznik ga je kaznoval. Na njihovih obrazih ni usmiljenja.
O.V ga kliče... .
Tinček s«- z.lrzn«*. potegne z roko preko či ter odide počasi k očetu.
"Tinček, proč vrzi rožo!" mu jezno veli oče.
"Poglej, kako je lepa! Dala nii jo j«- deklica tam pri klopi... Zakaj bi jo vrgel proč!?"...
Skoro jokoma govori deček. Z«li mu greh omadeževati to lepo rdečo rožo. ki mu jo je po-darila deklica, saj deklici sta bili tako dobrosrčni in tako lepi.
"Vzemi košarico, pa jo nesi domov, rožo pa vrzi proč!*'
Oče pogladi sinka po kodrih. Jezno zre. ker mu šume po glavi nesramne b«^«*«|«> gizdave gospe, smili se mu sinko, ker n«- razume Strdosrčnih besed, a hlagruje ga. jker ne ve, kaj je beraštvo. ker še j ne pozna uboštvo. Pogladi ga še j enkrat, in stopa skozi drevored j visokemu, črnemu dimniku nasproti ---
Pozno pride oče zvečer »lomov. Tiho stopi mimo kuhinje v sobo in obstane pri sinkovi postelji.
Vznak leži Tinček pogrnjen z rdečo odejo do prsi. Roki mu ležita mirno po odeji. Svetlobel je njegov obrazek, radost mu leži na okroglih licih, usta se mu smehljajo. Večkrat rahlo premakne ustnice, posmeji se v snu in komaj slišno pošepeta nerazumljive besede. V desnici trdno drži veliko rdečo rožo in sanja o dekli-cali, lepših ko sami angeli...
Skierniewice.
Ko se je začela sedanja vojna, je. baje ruski car Nikolaj II. rekel: "Ce bi vojna le Skierniewi-cam prizanesla." Lovski grad v Skierniewieah je carju najljubši. Zdaj leži ta grad že za fronto nemške armade, (irad je jako preprost in je lepa in okrašena samo cerkev, ki leži na koncu parka in je zgrajena po uzoru moskovskega Kremija. Po celem parku vodijo ceste in tod in tam stoje lesene koče. Lovski revir je od mesta Skierniewice oddaljen kako uro hoda in ima jako mnogo divjačine. četudi ne toliko, kakor beloveški revir, ki je tudi na Ruskem Poljskem. V Skiemiewi-škem lovskem gradu so se 15., 16. in 17. septembra 1884. mudili cesar Frane Jožef I., car Aleksander III. in nemški cesar Viljem TI. Z njimi so bili njihovi prvi ministri, a posvetovanja niso rodila zaželjenega sadu. Leta 1913.. ko je hil ear zopet na tem gradu, je krožila po listih vest, da pojde tja tudi pokojni prestolonaslednik Fran Ferdinand z velikim spremstvom, a ta vest je bila dementirana in je ta slučaj po-: kazal vsi javnosti, da je od leta |1908. poostreno razmerje med Avstrijo in Rusijo postalo prav napeto. ,
POGLED NA UHOD V BOSPOR IN NEKATERE RUSKIH BOJNIH UDU ČRNOMORSKEGA BRODOVJA.
> •.

GLAS NARODA, 13. MABCA, 1915.
JugKlovanskft
B	:
S
M, iedflsta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICIT, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN* OOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583,* Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IIL NADZORNIKI:
MIKE ZUXTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETFR šPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—Cth St., I.a Salle. 111.
JOHN' Al"SK<\ 5427 Iromer Avenue. X. 1!. ( lev.-land, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAX JUSTTX, 1708 E. 28. St., Eorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—G. St., Roek Springs, Wyo. G. J. POREN'TA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAM PA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely,
Minn.
JOEX GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči so uradnih zadev kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode
oziralo	_
Društveno glasilo: "GLAS NARODA**.
URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Sv. Alojzija, štv. 36, Conemaugh, Pa.
Pristopili: .Josip Stemberger	17928 ."><>0 27.
Kaditi« K5 17929 50«) 30.
Louis
Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio.
Suspendirani: Jernej Oblak 84 16772 1000 20. — Frank Gautroža 78 16078 1000 35. — Rudolf Gričar 88 5704 500 1H. — John Xik.se 00 12297 500 10. — Mlakar Rosilija 86 9:»3 500 21. — Ana Lovšin 7!» 9306 500 27. — Fabijančic Marija >0 9372 5oo 26. — Ilajdnik Marija 77 12048 500 32. John Mlakar 77 3871 1«><m» 28. — John Lovšin 78 4414 1000 28. — Martin Fal.ijančič 78 6033 1O00 28. — John Plut h 77 4020 1<hm> 2'». — Anton Zgone 77 11044 1000 32. Frank Hajdnik 75 11940 1<mk> 34. — Frank Krašovec 65 11M44 1000 44. — John iVeovnik 80 15727 1000 24. — Frank 1'mek !»0 15872 1000 22.
Pristopili: Jakob Debeve >7 17930 1000 28. — Anton Struna 92 17932 1000 23. — Anton Lovko 74 17931 1000 41. — Frank Modic 92 17909 500 22.
Zop.t sprejeti: Frank Volčanšek 7r» 14740 1000 32. — 1 rank Skube 89 14!»<>2 1000 22. — Marija Skube 92 16231 1<MW> 21.
Sokol, štv. 38, Pueblo, Colo.
Zopet sprejet: Anton (Jornik S4 10069 1000 24.
Sv. Marija Pomagaj, štv. 42, Pueblo, Colo.
Pristopili: Jakob Žele 8K 179:13 1000 27. — Frank Šter-le 91 179'i5 1000 23. — Frank Novak 86 17041 1000 29. John Steriuovec 95 17985 1000 19.
Suspendirani: Frank Oklešen 69 4141 1000 34. — Matija Kuk or 82 16609 1000 31. — John Štrauss 71 7295 1000 16. — John Bost j an č i č 79 12252 1000 30. — Ana Oklošen 72 9590 500 34. — Margareta Bosjančič !K) 13664 500 20.
Sv. Alojzija, štv. 43, East Helena, Mont.
Pristopila: Marija Stanieli 92 17986 KMX) 2:{. — John Ilcr 88 17! >36 1000 27.
Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio.
Pristopili: Andrej Hočevar 96 17992 500 18. — Matevž Za-krajšek 75 17973 1000 39.
Suspendiran: Matija Platnar 90 14132 1000 20. _
JL,
Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind.
Umrl: Joseph Castičnik 92 11843 500 17.
Umrla: Helena Pavel 66 10319 500 42.
Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo.
Pristopil: Tomaž <Jros 86 17937 10O0 29.
Sv. Jurja Vitezi, štv. 49, Kansas, Kans.
Suspendiran: Anton Vesel 77 12038 1000 32.
Odstopili: John Draskovic 70 15196 1000 42. — Peter Meti ved 85 16503 1000 28.
Sv. Petra, štv. 50. Brooklyn, New York.
Pristopila: Frančiška Ranch 93 17971 500 21.
Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y.
Zopet sprejeta: Katarina Mlinar 71 11251 500 38.
Suspendiran: Frank Poznič 88 11920 1000 24.
Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn.
Zopet sprejeti: Frank Domin 91 13301 1000 19. — Steve Vodopič 88 11187 1000 21. — John Vodopič 87 11055 1000 22. — Inihro Stmonič 85 12059 1000 24. — Frank Dolinar 85 14198 1000 27. — Steve Domin 88 14153 1000 30. — Frank Brozin 76 11829 1000 33.
Suspendirani: Frank Domin 91 13301 1000 19. — Steve Vodopič 88 11187 1000 21. — John Vodopič 87 11055 1000 22. — Imbro Simonovieh 85 12059 1000 24. — Frank Dolinar 85 14198 1000 27. — Steve Domin 81 14153 1000 30.
Sv. Roka, itv. 55, Uniontown, Pa.
Zopet sprejeti: Mihael Božich 77 15689 1000 seph Kašič 65 10082 1000 43. — Mihael Polovic 1000 28.
35. — Jo-81 12625
Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa.
Pristopil: Frank Dorovič 82 17970 1000 33. Suspendirani: John Drap 82 12364 1000 27. — Frank Medved 76 10141 1000 32.
Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont.
Prestopili k dr. sv. Martina štv. 105: Jožef Butala 79 767 1000 24. — Ana Butala 83 8264 500 23.
Pristopil: Josip Andolšek 88 17964 500 27.
94
Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn.
Pristopili: Anton Perko 94 17960 1000 21. — Josip Germ 17910 1000 20. .
Zopet sprejet: John Baraga 78 15420 1000 34.
Sv. Jurija štv. 61, Reading, Pa.
Suspendirani: Marko Tomec 73 17860 500 41. — George Zel k o 67 14427 1000 44.
Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, HI.
Suspendirani: Jožef Furman 76 16.S49 1000 37. — Frank Turek 93 16481 1000 20.
Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa.
Suspendirani: Nikola <'ipori«' KO 5789 1000 2<). — Franjo Kočevar 94 16043 1000 18. — -Tanko .Tagunie 86 6651 1000 21. — Mikan Štefan 86 14150 1000 23. — Ignac Zeraljak 8G 13112 1000 24. — Možar Marko 83 112T8 1000 26. — Slava Milasinčle 83 16254 lOOO 30. — Mato Kovačič 69 10495 lOOO 39. — Andrej Metzler 03 5791 1000 43. — Tomo Ga-špič 67 14151 1000 44. — Elizabeta Metzler 62 9862 500 44. — .Tanko Barkovieh 95 16839 1000 18. — Joseph Krasnar 79 16842 1000 34. — Drakutin Penič 67 14811 1000 44. — Stefan I jeder 69 16561 1000 44.
Črtan: Xikola Bradiea 74 17773 1OOO 40.
Zopet sprejeti: Nikola ('iprič 86 5789 1000 20. — Frane Hočevar 94 16043 1000 20. — Stefan Mikan 88 14150 1000 23. — Slava Maslinčič 83 16254 1000 30. — Mato Kovačič 69 10495 1000 39.
Odstopili: X i kol an Vineet i." 7:{ 5779 KrftO 33. — Vjeko-slava Vineetič 82 11730 1000 29. — Ana Leder 84 16H48 1000 27.
Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va.
Zopet sprejeti: Valentin G vara 78 15331 1000 Gvara 88 15332 500 24.
Suspendirani: John Herak 82 12965 1000 28. Po/.enel 85 3190 1000 20.
34. — F
Frank
Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O.
Suspendiran: Joseph Razdrli 74 1226!H) 1000 36. Pristopili: Josip Penarič 78 17939 1000 37. — Anton Gri-movšek 91 1793S 500 24.
Zopet sprejet: Joseph Razdrli 74 12690 1000 36.
Sv. Barbare, štv. 72, Ravensdale, Wash.
Zopet sprejeta: Antonija Derinovšek 67 9197 500 Suspendirani: Josip Blazieh 78 10357 1000 30. -poldina Blazieh 81 12933 500 26.
39. Leo-
Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsburg, Pa.
Umrla: Marija Godee 87 9234 500 21.
Zopet sprejeti: Frank Reven 86 4097 1000 19. — Frančiška Reven 86 9814 500 19. — John Vlahovič 62 7202 500 45. — Marija Brezen 91 15394 500 21. — John Brezen 84 7203 1000 28.
Suspendirani: Anton Azman 85 16276 500 28. — Mihael Smrtnik 72 1806 1000 31. — John Brežic 84 7203 1000 28. — John Ličen 79 15055 500 33. — John Osredka r 82 15216 500 30. — Frank Reven 86 4097 1000 19. — John Sejn 96 17515 500 18. — John Vlahovič 62 7202 500 45. — Marija Brezič 91 15394 500 21. — Frančiška Reven 89 9814 500 19. —
Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Pa.
Zopet sprejeti: Jože Progar Proga r 83 10463 500 24.
Suspendiran: Fran Bencetič
84 17797 1000 23. — Marija 80 17639 1000 34.
Sv. Alojzija, štv. 78, Salida, Colo.
Zopet sprejet: Louis Tekauc 93 15952 1000
Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, HI.
Suspendirani: Louis Rudman 77 10175 1000 Ojster 90 13027 1000 19. — Frank Vampelj 69 41. — Frank Stefanich 92 15050 1000 20
20.
31. — 13028
John 1000
Sv. Janeza Krstnika, štv. 82, Sheboygan, Wis.
Pristopili: Josip Povšek 80 17940 500 35. — Ignaz Zore 77 17911 1000 37. — Joseph Dragon 87 17912 1000 27. — Alois Praznik 80 17913 500 34.
Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo.
Suspendirani: Anton Marinčič 83 13590 1000 žef llatur 75 2153 1000 27.
Jo-
Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo.
Pristopili: Alois Golob 76 17914 1000 38. — Anton Arh 86 17915 1000 29.
Suspendirani: Karol Oulk 81 16662 1000 32. — Josip Kos 66 13536 1000 44. — Anton Malavec 95 17536 1000 18. — Ivan Petere 79 17380 1000 35. —Josip Sirola 77 15491 1000 35. — Paulina Culk 88 16664 500 25. — Pristopil: Anton Vertočnik 87 17966 1000 28.
Prestopil k 1000 37.
Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. _
ilr. sv. Martina štv. 44: Anton Smole 67 2995
Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon.
Zopet sprejet: Frank Ugrin 78 15112 1000 34. Suspendirani: Marko Maršič 85 11063 1000 24. — Ignae Vrane 84 11067 1000 25. — Marko Popovič 73 11060 1000 36. — Anton Bastl 65 4663 1000 41. — Mary Popovič 81 12272 500 28. — Mary Bastl 70 8608 500 35.
Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y.
Zopet sprejet: John Turšič 95 17332 500 18. — Pristopili: Rozalija Korbar 90 17943 1000 25. — Ivana Naglic 93 17942 1000 22. — Jernv Krašovec 90 17941 500
25. —
Sv. Vitezi Mihaela, itv. 92, Rockdale, HL
Suspendirani: Tomaž jCukelj 82 14938 1000 30. — Andrej Horvatin 88 16064 500 25.
^ Sv. Roka, štv. 94, Waukegan, HI.
Suspendiran: Frank Grum 82 16575 1000
31.
Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa.
Suspendirani: Frank Drobiš 91 12361 500 19 Zevnikar 89 17197 500 24. — Maks Boznik 90 23. — Jacob Di ašler 80 17083 500 33.
Feliksa, štv. 101, Walsenburg, Colo.
Pristopili: John Kostelic 87 17959 1000 28 _
ven 83 17987 1000 32.
— Matevž 17198 1000
Matija Ae-
Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O.
Zopet sprejeta: Marija Vidmar 76 17334 500 37. — Suspendirana: Frančiška Urbančič 75 15229 10(H) 36.
Jugoslovan, štv. 104, Chicago, HI.
Zopet sprejeti: Mihael Areon 87 15782 500 25 _ Mile
Podgoršek 90 17437 500 23.
Suspendiran: John Blaskovie 78 17113 500 35.
Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va.
Pristopili: Anton Jakopič 84 1797C 500 31. — Mihael Kolčne 78 17988 500 37. — Jožef Žužek 90 17989 1000 25. — Anton I.ekar 93 17944. — Louis Zalar 77 17946. — Frank Cesarman Suspendirani: Frane Hrmelj 87 Bernetič 94 17727 500 20.
Trenta 90 17945. — Fr.
84 17947. —
17C05 500 24. — Frank
Sv. Antona, štv. 108, Youngstown, O.
Pristopil: Andrej Videgar 88 17948 500 26. Odstopil: Anton Zakrajšek 84 16407 1000 29. —
Sv. Marije Trsatske, štv. 109, Keewatin, Minn.
Suspendiran: Josip Rukavina 74 15595 10<>0 :*8. Pristopil: Anton lie 90 17965 500 25.
f
Sv. Frančiška, štv. 110, McKinley, Minn.
Pristopili: Marko Katalinič 88 17950 1000 27. — Mary Katalinie 95 17949 1000 20.
Suspendirani: Jožef Jerič «2 10906 1000 26. — Florijan Gole 70 15756 500 42.
i	I
Sv. Jurja, štv. Ill, Leadwille, Colo.
Pristopil: Martin Oblak 89 17951 1000 26.
Sv. Ivana Krstnika, štv. 112, Kitzville, Minn.
Zopet Sprejet i: Paul Reliienarte Osvald 74 16303 1000 38.
SI 15365 lOOO 31. — Fr.
Slovenec, štv. 114, Ely, Minn.
Pristopili: Anton Malarieh 93 17916 500 21. — Joseph
.Takle v ieh 85 17952 500 30. — Agata Glavan 91 17953 500 o;;__
Sv. Štefana, štv. 117, Sartell, Minn.
Pristopil: John Odar 86 17954 1000 29.
Sv. Jurja, štv. 118, Cokedale, Colo.
Pristopili: Mate Matijevich 91 17955 1000 24. — Anton Ružič 73 17956 1000 42.
Suspendirani: Peter Brkljačič 91 17564 1000 23. — Geo. Duič 89 17555 1000 25.
Sv. Ane, štv. 119, Aurora, HI.
Pristopili: Jennie Lavrieh 96 17957 1000 19. Derzich 96 17958 500 19.
Julija
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred.
GEO. L. BROZICH, glavni tajnik.
Dva Hrvata v nočni borbi.
Topničar Stefan Kovačevič, ki je bil ranjen, pripoveduje takole: Bilo je zadnje dni meseca novembra, ko smo nekega jutra dobili hitro povelje da naj zasledujemo sovražnika, ki je ponoči zapustil svoje močne pozicije radi presilnega napada avstrijskih et. Naša baterija je bila takoj pripravljena za odhod ali le počasi nam je bilo mogoče napredovati, kajti cesta je bila le globoko blato. Ker konji niso mogli naprej, posebno z municijskimi vozovi, smo pa mi mladi vojaki si naložili na rame, kar je bilo mogoče, ter smo nesli, dokjer je bila nastanjena štabna kuhinja; ni mogoče povedati, koliko smo pri tem morali pretrpeti, koliko truda, napora, pa tudi koliko gla-
do 40 let staro ženo. Ker ne zapazim nobene nevarnosti, dam znamenje svojemu tovarišu, ki nekoliko zadaj počaka, ter potrkam na vrata. Vrata se odpro in s puško v roki vstopiva. Ženski ste od strahu se tresli, ker ste mislili, da sva Madžara, toda, ko ju hrvaško pozdraviva, ste se takoj pomirili. Prosila sva gospodarico, naj nama da nekoliko o-krepčila, da si dušo priveževa. Pravi, da ima samo nekaj koruznega kruha in nekoliko žganja. Ko sva se nekoliko krepčila, vprašam, koliko ^tane, toda ni hotela ničesar vzeti, vendar sva ji u-silila dva dinara. Bila nam je ja-ko hvaležna; ko smo se še nekoliko pogovarjali, pa vprašava za prenočišče. Ponudi nama malo sobico zraven kuhinje. Mislil sem. bolje še vendar, kakor pod milim nebom. Ko vprašam, ženo, če ima moža, mi odgovori, da je v voj-
du! Že utrujeni smo prišli do ne-,ski, mlado dekle pa da je njena
ke gore. ki jo je bilo treba pre koračiti. Tu so obstali konji enega oddelka ni niso mogli več naprej. Stotnik je zapovedal, da nas nekaj ostane pri tem oddelku ter da zvlečemo in znosimo vso o-pravo. na goro. Proti noči je bilo delo končano; kam pa sedaj? Pota ni poznal nikdo, črna, temna noč je onemogočila vsako poizvedovanje. Lačni smo prišli do nekaj koč, kjer je bila nastanjena štabna kuhinja; tu smo dobili nekoliko črne. kave, nato pa hajd naprej!! Toda kam? Nikdo ni vedel, kje je naša baterija; eden je kazal na to stran, drugi na drugo. S tovarišem sva jo u-darila po poti, kjer sva mislila, da se nekoliko pozna sled naših topov. Toda varalo je naju. Cesta je bila blatna, noč temna in mrzla, zato sva se odločila, da pri prvi hiši prenočiva. Še sva se pogovarjala, ko se nama od daleč nekaj zasveti; kmalu nato sva prišla do neke na pol podrte bajte, ki je bila razsvetljena. S tovarišem snameva puški, nasadiva bajonete ter se počasi bližava hišici. Tiho se priplazim prav do J okna ter zagledam v sobi mlado .deklico, zraven nje pa kakih 30
soseda. Nato naju pelje žena v nakazano sobico. Toda, ko stopiva v malo sobico, zagledava na tleh malo slame nastlane — ali groza me je obšla, bila je vsa premočena od krvi; tu zagledam v nekem kotu nekaj pušk, bile so naše vojaške, ter nekaj naših vojaških uniform. Ves presenečen nad tem prizorom zakličem nad ženo: Kaj je to? Ali ravno tedaj je že zaprla vrata ter naju zaklenila. Bila sva ujeta. Zdaj sva vedela, da naju čakajo še težke lire, toda bila sva na vse pripravljena. Ker je bila sobica mala. sva snela bajonete s pušk. pripravila patrone ter čakala, kaj nama bo prinesla prihodnost. Sedla sva na tla ter se tiho pogovarjala; kar zasliši va. da nekdo prihaja v prvo sobo in da se tam neko tiho pogovarja, kar pa nisva mogla razumeti.
Kmalu nato pa se vrata odpro in v sobo stopi narednik (feld-vebel) v uniformi 68. pešpolka; bil je črno-rumenega obraza, močnih brk in velikih o?i, bil je brez sablje, samo revolver je imel na jermenu preko ramen. Ko je vstopil, je naju pozdravil: dober večer, nato pa naju začel izpra-
ševati, kdo sva, odkod in kam, kako se nama dopade v Srbiji, kje je naš poveljnik, itd., toda midva mu nisva hotela odgovarjati. Ko je pa uvidel, da od naju ničesar ne izve, tedaj pa nama strogo zapove, naj se mu udava in odloživa orožje ter naj takoj greva z njim. Sedaj pa vstaneva midva in jaz ga vprašam, kdo da je in kaj da tukaj dela, odkod ima uniformo. "Takoj vama bom povedal in pokazal, kdo sem inr kaj tu delam", odgovori ter skoči iz sobe. Moj tovarn pa zgrabi za puško ter hoče za njim ustre-* liti, toda jaz ga posvarim, dalali-^ ko zadene ono ženo ali ono deklico, o katerih še ne veva. koliko ste krivi. Ko bi bila vedela, da ste te dve ženski sklenili naju pogubiti. bi ju bila midva že davno kaznovala.
S tovarišeeu] sva se pogovorila, ako jih pride veliko, ne pustiva nikogar v sobo dokler imava še glavi na sebi in še kaj patronov pri sebi. Trdno sva sklenila, da naju Srbi ne dobe živa v roke; saj sva vedela, kaj naju čaka od komitašev.
Ko tako čakava, zasllšiva. Ip. zopot nekdo prihaja in nato najb v prvi sobi nekdo zopet vpraša, ali se udava ali ne. V tem trenot-ku ustreli moj tovariš proti kraju. odkoder je prihajal glas. toda ni zadel nikogar. .Vato pa se vrata naglo odpro in nekdo 11-Stre.li hitro v sobo dvakrat zaporedoma. K sreči pa sva tako stala. da ni bil nikdo zadet. Z roko se dotaknem svojega tovariša ter hitro odskočiva od vrat. V tem trenotku pa že planeta dva ne-znanea kakor dva leva na naju. ali zmotila sta se. Jaz pograbim enega, moj tovariš pa drugega. Moj nasprotnik nameri name revolver. ali jaz se hitro pripognem ter ga zgrabim z eno roko za njegovo roko. z drugo roko pa mu zasadim ha jo.,, j v trebuh, da se je za val. I po tleh. Xato pa pogledam po svojem tovarišu. Zagledam ga na tleh ležati, nad njim pa lopova, ki ga je davil za vrat. Kc vidim svojega prijatelja v smrtni nevarnosti, zgrabim puško za cev ter s puškinim kopitom treščim Srba po glavi z vso silo. (la se prevrže čez mojega tovariša na tla. še enkrat ga buU nem po prsih, da je takoj na m<* stu obležal mrtev.
Ko sta bila sedaj oba mrtva, <ya pogledala, kje je ona žena in tista deklica, ali soba je bila prazna. Podala sva se nato v neko bližnjo šupo, kjer sva čakala, da se zdani. Zjutraj zagledava, kako hiti mlada deklica proti hiši. Hitro skočim naprej ter zakličem : Stoj! Močno se prestraši ter obstane. Začnem jo izpraševati, kdo sta bila ona dva, povedala mi je vse, kdo sta bila, kaj sta delala z našimi ranjenci, katere sta dohitela na potu. ko so se nazaj vračali. Zdaj sem vedel, odkod so one puške in uniforme v mali sobici. Dekle sva pridržala, dokler se ni zdanilo, nato pa sv?i jo peljala tja, kjer je bil prejšnji dan štab naše brigade. Bil je ravno brigadir tam, ko mu naznaniva, kaj sva ponoči doživela. Takoj se napoti, da se sam na licu mesta prepriča o tem. Stopi v sobo ter zagleda oba komitaša mrtva, pa tudi naše puške in uniforme ter si vse to zapiše. Tudi mlado Srhkinjo je natančno iz-praševal ter si vse zapisal. Nato sva bila poslana, da si poiščeva zopet svojo baterijo, naš stotnik naju je predlagal za odlikovanje za hrabrost. General je srbsko dekle s seboj od vedel; kaj se je z njo zgodilo, to mi pa ni znano.
Dober človek.
Nemški vojak je pisal svoji sestri sledeče pismo: Ljuba sestra ! . .. Naj ti popišem en doživljaj, ki ga žive dni ne pozabim. Juri-šali smo na francoske strelsko zakope z golim orožjem. V prvem smo vse poklali. To je bilo grozno delo. A moralo je tako biti. potem sem prišel do neke hiše. Tam je bil francoski vojak, vse svoje orožje je vrgel proč in držal v obeh rokah fotografijo, predstavljajočo mlado ženo z dvema otrokoma. Milo me je prosil r dober človek! Ljuba sestra — ta trenotek! Kri mi je zastala. Nisem ga mogel zabosti. Peljal sera ga seboj k drugim ujetnikom. _ kaj se je v meni godilo, tega nisem v stami popisati. S Franc zom je bilo morda ravno tako.
Aretiran general.
Švicarski listi poročajo: Francoski vrhovni poveljnik je odpustil generala Bonneaua iz službe ter ga dal v Besanconu zapreti. Vzrok ni znan.

|


•r	%
GLAS NARODA, 13. MARCA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMQVINE.
KRANJSKO.
puh. Poškodovane so še štiri ose-
401etnico poreko *ta praznova- be: 2 tllJca» natakarica in stara
la \ Ljubljani Karol Goršič, *ev- gostilničarjeva mati, ki se bon s Ijar^ki mojster, Hradeckega vas smrtJ'<». V okolici so vse sipe poŠt. H>. in njegova soproga Marija Poka,e- Pok * ie sli5al dYe u.rJ roj. M idler.	| daleč. VolČanšekova rodbina je
Iz pisma i* Gornjih Jeter. Dne bil* da,eč okoli.,ia <l°brem
28. februarja se je vršil nabor v i jO/n. Poklicani so vsi leta 1896. rojeni. Iz Gornjega Jezera bodo šli J. Mule, V. Ponikvar in A. Ši-bie, potem J. Petrič, J. Ix»ar in M. Mule. Imamo hud mraz in velik sneg.
V ruskem vjetništvu. Od začetka vojne pogrešani vojak 27. domobranskega pešpolka Andrej O-man iz Vevč se je sedaj oglasil iz ruskega vjetništva. Mnogo neres-
in povsod priljubljena. Mož je bil občinski odbornik in. ud krajnega šolskega sveta Na pepelnieno sredo se je vršil pogreb žrtev. Pet krst so pogrebci zaporedoma nesli na pokopališče. Tako žalostnega prizora v Brežicah že dolgo ni bilo. Nobeno oko ni bilo suho, ko so položili vseh pet nesrečnežev v skupen grob.
Duhovniške vesti. Jožef Pinter, kaplan v Celju, je imenovan voj-
ii i enega se je o njem govorilo. I* i n i ni kuratom in je odšel lakoj na
ruskega vjetništva je pisal praporščak 27. domobrr polka Vladimir Pirkovič iz Šiike, o katerem se je poročalo, da ga pogrešajo. V ruskem vjetništvu se nahajajo
>fe/ervni nadporočnik 97. pešpolka Humbert Maurin, od 47. pešpolka pa nad poročnik Oton Sehreiber in kadeta Jožef Toros in Ignaeij Vidie, nadalje avskul-tant pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Tomo Tolazzi in nadpo-r:u*;nik fvan Itigler, učitelj v Semiču.
severno bojišče. — Ignacij Brvar. kaplan v Sv. Ilju pod Turjakom, je vpoklican kot vojni kurat v Gradec. Štiri njegovi bratje so že bil i vsi v vojni službi. Izmed teh je eden (Anton) mrtev, drugi (Jožef) se pogreša. Janez je ranjen s strelom v glavo in France je bil ranjen ter se sedaj zdravi v Gradcu.
Obdelovanje polja v pomladi. Ker bo ravno letos potrebno, da kar največ obdelajo kmetje svoje polje, sta se obrnila poslanca dr. Zakaj so jokali? Na Pelo pri Korošec in dr. Verstovšek v ime-
Kranju je prišel kot prvi izmed vojakov domov ranjenec po — bergljah. Nič ni pisal, kdaj da pride; domači ga niso še pričakovali. noč «m je prinesla, ravno ko so domači večerjali. Stopil je v hišo in obstal med vratmi. Obstal je med vratmi in zaplakal kot o-trok. Takrat pa je zajokala cela hiša: žena, otroci in posli. To je bil srce pretrgajoč plač, ki ga ni bilo mogoč«> kmalu pomiriti. Ko Se je {»a polegel, so si najprvo povedali, zakaj so jokali. Mož je rekel, da se zato ni zamogel zdržati solz. ker je prišel domov, ker je mislil, da ne bo nikoli več. Žena pa je povedala, da je jokala zato, ker ga je zagledala živega, ker je tudi mislila, da ne bo nikoli več ^Jji pa zato, ker je prišel po berg-fjah.
To bo najhujše! V eni izmed ljubljanskih vojaških bolnišnic leži mlad fant, edini sin močnega posestnika na Kranjskem. V Galiciji je bil ranjen v roko, katero so mu morali odrezati v komolcu. Sedaj čaka, da mu napravijo novo i/, mavca. Oče in mati vesta samo, da je sin ranjen. Pogosto jima piš«' — z levico — in ju tolaži, da ni nič hudega. Prej noče iti domov, nego da dobi roko iz inav-ca, <lii se ne bosta oče in mati preveč prestrašila. "To bo najhujše, kar sem moral prestati, ko jima bom moral povedati, da mi manjka roka", tako pripoveduje fant. "Kaj porečejo moja mati, kako se bodo prestrašili oče! Počasi ju bom pripravili na to. Edini sin in veliko posestvo imamo, toda kaj bo posestvo z gospodarjem brez roke!*' In fant se zamisli, v njegovih očeh pa se kaže žalost, ko sluli v svojem srcu neizmerno žalost očeta in matere, ko bosta izvedela resnico. To bo najhujše!
ŠTAJERSKO.
Grozna nesreča v Brežicah. Dne
17». febr, se je dogodila v Brežicah grozna nezgoda. Volčanšek, gostilničar na kolodvoru, je imel lastno plinovo razsvetljavo, katero je povzročal karbid, ki je bil shranjen pod hišo v kleti. Vsled velikanske povodnji je prišla voda tudi v klet, kjer je bil shranjen .karbid, radi česar so se razvili po celi kleti močni plini. 15. febr. zjutraj je hotel hlapec, ne-vedoč, da je že v oda prišla čez noč v klet, karbid spraviti na varno mesto. V ta namen je vzel luč in si svetil v klet. Ko odpre vrata. He naenkrat vname ves plin, vsled česar je nastala grozna razstrelila. Razrušena je bi!a cela stavba nad kletjo z velikim pokom, ki "p je slišal več ur daleč. I "bitih je
nu Kmečke Zveze z vlogo na ministrskega predsednika, vojnega in poljedelskega ministra s prošnjo, da po možnosti odpustijo spomladi črnovojnike na dopust, dokler ne oskrbijo setve in nujnega dela. V vlogi povdarjata, da ni mogoče ženam samim dovršiti vsega poljskega dela, ki se pa mora še bolj skrbno izvršiti kakor druga leta. V tej zadevi sta te dni osebno posredovala na Dunaju poslanca dr. Šusteršič in dr. Korošec.
Semena za setve. Iz mnogih krajev se je javilo, da bo primanjkovalo semena za setve. Poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sta opozorila poljedelskega ministra in ministrskega predsednika na pomanjkanje semen in zahtevala, da skrbi poljedelsko ministrstvo, da dobijo kmetovalci po Zvezi gospodarskih zadrug. Kmetijski družbi in njenih podružnicah potrebna semena po primerni ceni.
Pcpis žita in meke. V najbližjem času bodo uradno pooblaščene osebe zapisovale, koliko žita in moke ima kdo. Vsakdo bo moral povedati resnico, sicer bi bil kaznovan. Vlada bode tudi določila, koliko sme katera družina obdržati žita in žitne moke; ostalo mora. seveda proti plačilu, biti za pozneje na razpolago, da se uporabi tam, kjer je pomanjkanje.
Pegasti legar. Od 7. do 13. febr. je bilo javi jenih 316 slučajev pegastega legarja, in sicer po 2 slučaja v Celju, Gradcu in Obervvol-zu, 228 slučajev v vjetniškem taboru v T h ale rh of u, 15 slučajev v Knittelfeldu, 28 slučajev v Šmi-helu na Gornjem Štajerskem, po 1 slučaj v Wagni pri Lipnici, K6-flachu in v Angeru pri Feldba-chu. Razven slučaja v Celju se gre za osebe, ki so prišle z bojišča.
Živi pokopani od sovražne granate. Slovenski vojak Rado Po-lak. doma iz Slov. goric, piše s severnega bojišča: Predragi stariši! Komaj pridem enkrat do tega, da Vam poročam par vrstic. Ležali smo nekega dne v okopih. Granate. šrapneli in puškine kroglje so silovito žvižgale. Bilo je, kakor bi mislil biti sodni dan. Jaz in dva druga smo ležali ob robu jarka. Naenkrat prižvižga sovražna granata in ni še minilo par sekund in bili smo vsi trije en meter pod zemljo. Granata je namreč vrgla na nas ogromno plast prsti. Tisti, ki je bil poleg mene, reče: "Gospod korporal. sedaj bomo pa vsi mrtvi." Nekaj časa smo rili kakor krti, potem pa smo utihnili in se umirili. Cez kake četrt ure so nas pijonirji odkopali. Naš stot-bi 1 o pet oseb, ki so večinoma se'nik je vprašal, koliko je mrtvih, spale. Med temi je Volčanšek, že- Hvala Bogu. ostali smo vsi zdra-
na. hčerka, ena rejenka in hlapec. Mater Volčanšeka in še eno osebo ho težko ranjeni odpeljali v bolnišnico. Mrtve so ob 8. uri izkopali izpod razvalin in jih zapeljali na pokopališče. Edini sin Volčanšeka se nahaja na bojišču. Kasneje je došlo sledeče poročilo: Hlapec, ki je šel a prižgano svetilko v klet, se zove Martin Lapuh. Mrtvi so: gostilničar Volčanšek, njegova žena, njuna 19-
vi! Na ti«to mesto, kjer smo bili i.akopani. je padel pozneje šrap-nel, torej bi bili itak mrtvi.
Lepote naše domovine premalo cenimo! Ferdinand Meško, sam-' ski posestnik v Trgovišču pri Ve-' liki Nedelji, ki služi pri 5. dra-' gonskem polku na severnem boji-J šču, piše: ...Oh, kolikokrat se spomnim na prijetni domači kraj! Nikdar tako, kakor zdaj, mi ne stopi tako živo pred očf, kako lepi
letna hčerka, 161etna rejenka Ma- so naši kraji, zares pravi raj proti rija Zlobič in hlapec Martin La- kraju, kjer se mi nahajamo. Cer-
kve so večjidel iz lesa, zelo revne. Ubogo ljudstvo je popolnoma nevedno, brez vse izobrazbe. O kakih društvih še tukaj nobenega pojma nimajo. Zares, tisti, kateri je vedno doma. ne zna ceniti lepote prelepe naše slovenske domovine! Dobro ljudstvo, vesela izobražena mladina, prijetne vasice in mesta, rodovitno polje in vinske gorice, to tvori popolnoma drugačno sliko proti krajem, kjer se nahajamo. Meni je šlo dosedaj vedno po sreči. Zares, čuditi se moram, da še živim, ako pomislim nazaj, v koliki nevarnosti sem se že prav dostikrat nahajal. Toliko vam povem, da je vojna peklo!
V ruskem vjetništva. Od srede avgusta pogrešani enoletni prostovoljec Maks Kos iz Arclina pri Vojniku se je znašel. Bil je v Galiciji v jet ter je sedaj v Petro-pavlovsku. guberniji A mol in ska v Sibiriji, odkoder so stariši 14. februarja dobili pismo.
Pilštanj. Martin Kolar iz Dren-skega rebra piše svoji ženi iz Moskve: llil sem težko ranjen in si nisem mogel pomagati, da bi zbežal. Obležal sem. Pa so prišli ruski vojaki do mene. me obvezali in odpeljali v bolnišnico. Zdaj* sem daleč v ruski deželi. Hvala Bogu. da sem tako lepo ozdravel. Zdaj sem popolnoma zdrav, nimam pokvarjenega života, ne rok. ne nog. samo rebra me še bolijo na levem kraju, kjer je bila rana. Strašno me skrbi, kako se vam godi in kako je doma, tako da mi srce od žalosti kipi. Ne bodi preveč v skrbeh za mene. Mi ne gre slabo. Najhujše je za tobak, pa sem se ga že skoro odvadil.
Slivnica pri Mariboru. 15. febr. po polnoči je vlak povozil nekega neznanega moža delavskega stanu, starega okoli 65 let. Pri sebi ni imel nobenih pisem ali znamenj, samo 10 K 78 v ter očala, ki so bila v Mariboru pri Jožefu Trutschl kupljena. Na žepnem robcu so všite črke t'. F. Neznanega moža so spravili v mrtvašnico v Slivnico.
Sv. Križ na Murskem polju. Kakor je pokazala stroga sodnij-ska preiskava, nesreče pri kopanju studenca v Murskem vrhu, radi katere je dvignilo državno pravdništvo tožbo, ni zakrivil studenčni mojster Franc Bratina v Križevcih, ampak nesrečnež sam. Sodišče je spoznalo mojstra za nedolžnega in ga popolnoma oprostilo. Vse drugo je izmišljeno.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukaj je 16. febr. umrl Tomaž Miki, veleposestnik in trgovec, star 78 let. Bil je poznan daleč na okoli.
Poljčane. Tukaj je umrl priljubljeni mož Jernej Senegačnik. Rajni je bil kovač, posestnik, prvi občinski svetovalec, ud posojiluič-nega načelstva itd. Bil je zaveden Slovenec.
Šmartno pri Slov. Gradcu. Dne 8. febr. je vlomil v župnišče v času, ko je bral župnik Ivan Lenart sv. mašo, neki Martin Skodnik in odnesel 430 K denarja. Izročili so ga sodišču.
Šmiklavž pri Slov. Gradcu. Zgodila se je velika nesreča. Pri vožnji iz Slov. Gradca se je ponesrečila veleposestnica vdova Marija Verdnik p. d. Lakovnica in Anton Vitko p. d. Popič, kmet iz Podgorja. Nad mostom, približno sredi pota med Slov. Gradcem in Podgorjem, je cesta tako nizka, da je večkrat preplavljena; tu se je zgodila tudi nesreča. Oba so našli utopljena v Suhodolšici ob Starotiškem polju. Konj Lakov-ničin je pripeljal ponoči prazen voz na dom. Ta nezgoda je vse silno pretresla. Oba ponesrečenca sta bili ugledni osebi, zlasti je bila priljubljena "Lakovska mati".
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 9. febr. je umrla Terezija Lapornik, žena tukajšnjega posestnika Martina Lapornika na Gori. Rajna je bila zvesta žena. skrbna mati in pridna gospodinja. Od deveterih otrok jih še živi pet, ki so že vsi preskrbljeni. Eden sin se nahaja kot podčastnik na severnem bojišču. Kmalu bila bi lahko obhajala zlato poroko s svojim možem.
Sv. Vid pri Grobelnem. Umrla je soproga tukajšnjega nadučite-lja Hermina Stritar. Vse jo je čislalo in spoštovalo. Bila je skrbna gospodinja, dobra mati. blaga gospa in vzor-učiteljica. Kako je bila rajna vneta za svoj poklic, kaže to, da je do zadnjega hodila v šolo. Mali otroci prvega razreda so imeli v njej ne le dobro učiteljico in vzgojiteljico, ampak tudi ljubezni polno mater. Udeležba pri pogrebu je bila tako obilna, da se redko kedaj kaj takega vidi
v Št. Vidu. Znanci in znanke so prihiteli od blizu iu daleč, da skažejo rajni zadnjo čast.
Celje. Vsled večdnevnega neprestanega deževja sta reki Vogla j na in Savinja tako narasli, da sta izstopili iz strug ter povzročili velike poplave v okolici Celja.
PRIMORSKO.
V ruskem vjetništvu se nahaja tehnik Miroslav Bernot iz Gorice.
Iščem svojega strica FRANCA MARTINVIČ. Doma je iz Planine na Notranjskem. Pred nekaj leti je prišel v Združene države in ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. ker poročati mu imam nekaj važnega. — John Brinovec, (amp 2. Yelk, W. Va. (12-15—3)
POZOR ROJAKI! ~~
Slabi so časi in cena za zemljišča je padla. Zato rojaki, ki hočete postati farmarji, sedaj se vam nudi prilika dobiti poceni zemljo blizu mest, tovarn in pre-inogokopov v najugodnejšem podnebju, kjer ni zime in ne hude vročine. Za pojasnila pišite takoj na:
J. Pot oslini k, 1035 E. 71. St., Seattle, Wash.
(4x 3,6,10,13—3)
Iščem MIKE BUTALA. Doma je iz Tanče gore Št. 52 pri Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil v Butte, Mont., na 110 E. Park St. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o njem in kje se sedaj nahaja, da mi poroča. Kdor mi more poročati natančne podrobnosti, dobi $25 nagrade. — Joseph Stukelj, 205 — 8th Stv Calumet, Mich.	(3-3—3-4)
Iščemo sobrata FRANKA GLA-VAN, podomače Zotler. Dne 2. februarja je šel na lov in od takrat se nič ne ve o njem. Sodi se, da je zmrznil ali ponesrečil, ali pa zvijačno zapustil svojo soprogo s sedmimi otroki. Če kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj naznaui, ali naj se pa sam javi tajniku društva sv. Alojzija št. 78 J. S. K. J. Naslov je: John Mautz, Box 531, Salida, Colo. f (5-16—3)
VAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Ur. OTTO PEZDI1,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in i* davati pravoveljavna potrdila b ga rojakom toplo priporočamo Sedaj je v Chicago, 111. S spoštovanjem
Upravniatvo Glaa Naroda.
w Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchorvar-stveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-M WatkiagUa St.,
New York, N. T.
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK
IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na' tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vpjaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, . spodn je-koroške-ga, tržaškega i. t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, d rajonskega in domobranskih polkov; Slovenci dragih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetni-sniStvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopan L Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na:
FEUX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. G. New York. Kdo leli razprodajati Imenike, naj plSe po pogoje.
Podpisani prosim svoje znance v Bessemer, Pa., katerim je kaj
znano o moji ženi MARIJI MA-KOLT, rojeni Jagodic v Ljubljani. da mi poročajo nje sedanje bivališče in druge podrobnosti. Čč se sama javi, ji lahko poročam nujne novice iz stare-
ga kraja. Moj naslov je: Anton Marolt, 961 Ivanhoe Rd.. 152. St.. Collinwood, Cleveland, O. (12-13—3)
HARMONIKE
a Id*
in —n—ljlTo. V »opravo —r~ to mkdo poil)*, k«r kb ta na« ll I lat takaj v tea poslu te MdaJ v m-ta (oho. V popravtk »— ■>■ Sakur vn trust feamaik« po 4*1* ktkortM Ms 8» lad&Unlh TpraS*^.
JOHN WENZEI, 1017 M. H Bfc. Cleveland, Ohio.
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
62 Cortlandt Street, New York. N. Y.ft
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKQQAN, ILk.
PRODAJA fina vina. ixvrstDt unom, patentirana zdravila.
PRODAJA voins listke vseh prekossor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "TiLAS VEČJI IX NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-
Prihranek.
— Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre m dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri
oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah y črevu, krčih,
želodčnem katarju
in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega nrekinjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih oleznih, onih na jetrah in v drobu.
V vseli lekarnah.
Cena $1.00.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih.
Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tndi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt*Street,	New York, N. Y.
6104 St Oair Ave., Cleveland, Ohio.
C-L iS NARODA 13. .MARCA J915.

M M M M
Ww w » ^^^^ f f f
M	--- - ' ^

JACK.
Francoski spisal Alphonss Dandst. "Glas Naroda'' pre vel J. T.
^ "p ^ w w w m w »


r»*k
(Nadaljevanje.)
Ko s.- jf mukoma dvignil, grn je prijel zdravnik za roko in
•1:
—	< »prosti mi. moj uhofti otrok. Jaz sem vs«* zakrivil. Toda prepriT-an bodi. da s«ni vaju hote! osrečiti.
N«' tožit«-, pnspod Rivals, zakaj hi točili? Kar se je zgodilo. k- j.- moralo zgoditi. (Veilija je prevavišeua. da hi ine m op-] a ljubiti. — Njeno sr«-«* s»- j,* napolnilo s soi-utjrm do mene. smilil -eni kt- ji. pa jt- rekla, da me ljubi. Predobrega srca je. In sedaj, ko j«- prišla do spoznanja, je obrodila razdalja, ki naju loei. svoj sad. Poslušajte me, moj dragi prijatelj, kaj Vam bom povedal sella j: NV morem s.- jeziti, ker nie nekaj ovira. Zategadelj se ne morem j«-ziti, čeravno je bil udarec tako raoeati. da me je podrl k t i oni.
Nato se je obrnil in pokazal z roko na nebo. na polje in tja v daljavo, kamor so nesle oei:
Lansko leto je bilo. ravno tak dan je bil kot danes, ko sem vprvi«'- ob.-util. da ljubim Cecilijo. Takrat sem še mislil, da me tudi ona ljubi. In tedaj s«- j«- prieela najsrečnejša, da. edina, srečna doba v mojem življenju... Takrit s,- j.* začela zame doba, ki je trajala eelo leto. \'a to l-to ne bom pozabil nikdar. Tisti dan sem prič.-! živeti in danes s.- poslavljam od življenja. In za to dobo, v kat»-ri sein pozabil na strašno usodo, ki me zalezuje od rojstva, s.- moram zahvaliti Vam in Ceciliji... Ti lepi dnevi mi bodo vedno v spominu.
Ali prvi Jack* Ali ne boš zajtrkoval pri nas?
NV. hvala Vam. gospod doktor! — — Danes bi bil žalosten gost.
s»-l je hitro skozi Vrt, ši-1 je skozi vrtna vrata in se ni ozrl.
In če bi se ozrl. bi videl pri oknu v prvem nadstropju za na-poloditrnjeno belo gardino ono, ki jo je tako vroče ljubil.
Kavnotako bleda je bila, ravno tako je trepetala kot on. Jokala j.- iu stegovala roke za njim. kot da In ga hotela priklicati.
Naslednji dan je bilo pri Rivalsovih zelo žalostno.
Ceeilija je bila skoraj eel čas v sobi svoje pokojne matere, d očim j,- hodil zdravnik zamišljen semterja. Kjer je nekdaj jokala Maib-lajna. je jokala sedaj Cecilija, kjer je nekdaj stala Ma-delajna in gledala s topim pogledom v daljavo, je stala sedaj Ce-eilija.	MM, ff	l
—	Ali bo tudi ta umrla ?— se je izpraševal zdravnik. — Zakaj vendar? Kaj ji je? Kako bi si tolmačil to žalost, če Jacka več ne mara ? Zakaj ^ili v samoto? In če ga še ljubi, zakaj ga je zavrnila?
( e jo je le o čem povprašal, mu ni da^a odgovora in odšla.
Malo pozneje so ga neko noč poklicali k bolniku. Na cesti ga je pričakovala mati Šale. Zdravnik je takoj presodil, da ji je zbolel mož, in tla je bolezen jako nevarna, ker je že starka prišla njega prosit pomoči.
Stari Sale je stanoval v neposredni bližini pesnikove vile.
V koči je bil smrad, da bi bil zdravnik kmalo omahnil nazaj.
—	Hudiča, kaj ste pa žgali tukaj, mati Sale? — jo je vprašal.
Starka se je hotela zlagati, toda zdravnik je še prej izprego-
voril, predno je zamogla ona odpreti usta:
—	Odkrito povejte: Ali je bil konjederec pri Vas ali ne?
Dr Rivals se ni motil. Da. dr. Jelen je bil pri staremu Sale-
ju in pri njem uporabil vso svojo zdravniško vednost. Takih prilik se mu je le malo nudilo, ker mu kmetje niso veliko zaupali. Poleg tega je moral tudi na skrivaj delati, ker so ga zasledovali diplomirani zdravniki. Ze dvakrat se je moral zagovarjati pred sodiščem.
—	Hitro! Hitro! — je zakričal zdravnik. — Odprite okna! Saj se ničesar ne vidi in še zastrupili se bomo.
Starka je odpirala okna in mrmrala:
—	Oh. moj ubogi mož. moj ubogi mož. — Saj je vendar rekel dr. Jelen, da bo ozdravel. Kako vendar postopajo z nami. Mi kmetje *ino kot uboge gozdne živali.
Rivals je stopil k bolniku in ga prijel za žilo.
—	Sedaj pa le povej žena — je rekel starec z zamolklim glasom — saj si rekla, da boš povedala.
Starka je blebetalo naprej, ne da hi se zmenila za svojega u-mirajočega moža. ki je neprestano govoril:
—	Povej, žena! — Povej vendar! — Saj si rekla, da boš povedala.
Zdravnik je pogledal starko, ki je smrtno prebledela. Ker se ni mogla več ustavljati njegovemu ostremu pogledu, je zajeeala:
—	Ali sem mogoče jaz kriva, da sem povedala gospodični, kaj je bilo z njeno materjo f Doktor Jelen je zakrivil vse.
—	Kateri gospodični? O čem blebečete? — je vprašal zdravnik in spustil bolnikovo roko.
Starka se je vedno obotavljala in hi gotovo ničesar ne povedala, če bi je bolnik ne priganjal: — Povej, no. _ Jaz hočem, da mu poveš!
—	l e je že tako. naj pa bo. Križ božji, stari mazač tam poleg mi je dal dvajset frankov, da naj povem gospodični Ceciliji vse. kar se je zgodilo z njenim očetom in njeno materjo.
—	Nesramniea ! — je zakričal Rivals — jo prijel z obema rokama za vrat in jo stresel. — In ti si se predrznila kaj takega!?
—	Zaradi dvajset frankov je bilo, moj ljubi gospod. Če bi mi ne dal denarja, bi rajše umrla, kot pa zinila kako besedo. _ Prisegam pri živem Bogu. prisegam pri tem človeku, ki umira tukaj na postelji, da nisem o celi zadevi ničesar vedela. Najprej mi je on vse povedal, potem mi jc pa naročil, da naj povem gospodični Ceciliji.
—	-Vb, saj mi je vendar rekel, da ho maščeval. Kdo ga je vendar poučil, da je izbral ravno ta cilj za svoje maščevanje?
Bolnik je zastokal, in Rivals je stopil nazaj k postelji. Do jutra je bil pri njem in prisostvoval njegovemu smrtnemu boju Ko je ntaree umrl, se je odpravil domov.
Ceeilijina postelja je bila še nedotaknjena. Šel je v lekarno, tudi v lekarni je ni bilo. Slednjič jo je našel v sobi. kjer je umrla njegova hči Madelajna. Pri klečalniku je bila zaspala. Njegovi koraki so jo zbudili.
—	Stari oče — je bila njena prva beseda.
—	Ničvredneži so ti toraj razkrili skrivnost, katero sem tako skrbno čuval. Tujec ti je povedal ono. kar bi ti moral pravzaprav jaz povedati. I boga moja Cecilija.
Obraz si je zakrila z rokami in zašepetala:
—	Ne govori z menoj. Ničesar mi ni potreba praviti. SrafU me je!
—	Ravno nasprotno, govoriti moram. — Moj Bog, če bi slutil, da je lo vzrok tvoje, žalosti!_Kuj ne^ zaraditega se nisi hotela poročiti z Jackonif
—	Da!
—	Zakaj vendar? Razodeni mi svoje misli.
—	Jaz nisem toliko močna, da bi mogla komu povedati, da
moja mati ni bila poštena. Ce bi se pa poročila, bi morala svojemu možu vse povedati. Ali nisem mogoče ravnala prav T
—	Ti ga toraj ljubiš? Ti ga še ljubiš?
—	Da, iz vse duše. Toda nisem ga hotela žaliti. Z nepoštenim dekletom se noče nikdo poročiti. Jaz sem hči tatu in ponarejevalca denarja.
—	Motiš se. otrok. Ponosen bi bil Jaek in srečen, če bi se mogel poročiti s teboj. Slečen bi bil s teboj, čeravno pozna zgodbo tvoje matere. Jaz sein mu vse povedal..
—	Ni mogoče?
—	Ce bi ini malo bolj zaupala, bi ne bilo treba, da bi vsi trije trpeli.
—	Toraj ve Jack, kaj je bila inoja mati in kaj moj oče?
—	Že pred enim letom sem mu povedal. To je hil takrat, ko mi je rekel, da te ljubi.
—	In kljub temu me je hotel poročiti?
—	Otrok ! — Seveda te je hotel, ker te je ljubil. — Sicer sta pa vajini usodi enaki. Ti nimaš očeta in tudi on ga nima; njegova mati ni bila nikdar poročena. Razloček je le ta. tla je bila tvoja mati svetnica, njegova je pa...
Nato je povedal Rivals Ceciliji vse ono. ker je bil povedat pred enim letom Jaeku... Pripovedal ji je o trplenju ubogega, fjubeznjivega bitja: kako je bila zapuščena Madelajna v otroških letih, kako je bila preganjana v svoji mladosti___
Sredi pripovedovanja je naenkrat vzkliknil:
—	Aha. sedaj pa že vem, kako se je to zgodilo... Šarlota. njegova mati je vse zakrivila. Njej je gotovo Jack povedal, kako ie bilo s tvojo materjo. Njo je jezilo, da se misli njen sin poro-•iti. najela je Jelena in nam zmešala eelo zadevo.
Cecilija je zijokala. ko je pomislila, koliko ur je zagrenila Jaeku.
Neprestano je ponavljala: — Jack, moj ubogi prijatelj! "Moj liog. moj Beg. koliko je moral pretrpeti!
—	On še sedaj trpi.
—	Stari oče. ;<li Ti je kaj pisal?
—	Ne. Ce se zanimaš zanj. pa idiva k njemu. — je rekel star-"ek in se nasmehnil.
—	Mogoče me sedaj ne ljubi več?
—	Bomo videli. Danes je nedelja, danes ga ni v delavnici. Pe-Ijiva se v Pariz. Morda ga dobiva doma.
Par ur pozneje sta se že peljala proti Parizu.
Ko sta dospela tja. je prisopihala pred zdravnikovo hišo v Ktiolles sključena postava. Možak je nekaj časa gledal velika zelena vrata potem je pa potegnil za zvonec.
Odprla je dekla iu vprašala: — Kaj hočete?
(Dalje prihodnjič).


Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po ................ 60c. ,,
D rožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................$12.00
4 gallons (sodček) za..........$16.00
Za obilno naroCbo se priporočali
Marija Grill,
d308 St. Giir Aye., N. E., Ctardud, Ohia
i1 dE »■ nMt
i
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih država
Velikost ]e 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cenm ji je $1.50.
Pri nas je dobiti| tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 CortUndt Stmt,
New York, N Y.
NAŽI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi za vse druge v našo stroko spadajoče posle:
Jena? Lind, Ark. In okolica: Michael Clrar.
San Francisco, CmL: Jakob LavSln. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Rojtz, Frank Janesb in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. InJianapoliw, Ind.: Alois Rodman. Aurora, HL: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. OfiMby, HL: Math. Hribernlk. Depue, HL: Dan. Badovinac. Chicago, IU.: Frank Jurjovec. Lm Salle, I1L: Mat. Komp. JoUet, DL: Frank Laurlch. John Zaletel In Frank Bambich. Mineral, Kaos.: John Stale. Wankegan, DL: Frank Petkoviek In Math. Ogrin.
So. Chicago, 10.: Frank Cente In Budolf PoSek. Springfield, DL: Matija Barborič. Fr—twist. Kana. in okolica: Frank Kerne.
alkery. Kana. in okolica: Martha Km.
ilnwrf. Mich, in okolica: Pavel
8haltz In M F. Kobe. Detroit, IGch. in okoHra: Jooeph
GiasUL
httfoe, Mich, la okolica: B.
Kotzion.
So. Wongs, Mich, in ofcoHca: M. D
Uteris.
Joofp
Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petri ch in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sh ara bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L Kapxch, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek.
Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Nasbwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, A linn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. ¥.: Alojzij Češarek In Leo Štrukelj.
little Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marlnčlč, Chas. Karlinger In Jakob Beanik.
Barbcrton, O. in okolica: Alois Ba lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnik. Larain, Ohio in okolica: John Kum-
tte 1735 E. 33. St.
Toomgston, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. KU-vftcb.
Pa.: Louis Hribar. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek.
Pa. hi okolica: John Ker-
Pa. fta
s Ve
slav Palčič. Irwin, Pa.
Frank
Pa.: Prank Gabnnja. Marianna, Pa. in okolica: Frank
GottUcber.
Meadow Lands. Pa.: Georg Scbults. Moon Run, Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Iguaelj Podvaanlk.
Ignaz Magister. Z. Jakde In O. & Jakob ich.
Unity Sta, Pa.: Joseph Skerlj. Steelton. Pa.: Anton M. Papii West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan.
Wniock, Pa.: Frank Seme In Jooeph Peternel. Toele, Utah: Anton PalflC. Winterqnarten, Utah: Louis Bla-akh.
Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale. Wash.: Jakob Horn-
In
In
Pa.: Ivan Pajk. Qaridge, Pa.: Anton Jerlna.
Pa.: John Koklieh. Pa. hi okolica: A Sar.
fa.: Dragu tin SlavlS. Pa. la okolica: John Prootor. City. Pa.: Karl Zalar In Fr.
Davis, W. Va. in okolica: John Bro-slch.
Thomas, W. Va. in okoUcn: Prank
Kocijan.
Grafton, Wis.: John Stampfel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Starlch In Frank Sepich.
West A Ilia, Wis.: Frank Skok Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin Val. Stallch.
Kemmerer, Wyo.: Joslp Motoh.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK,
3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
UpravnLštvo Glas Naroda.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v zapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal nai* posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naroč nino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
Samo pri m«ni m dob« patentirana is garanti rana Bledeča zdravil*: z* rast in proti (padanja lanskih in moških las. kakor tndi za rast molkih brk in brade: za revmatizem kostibolj ali trzanja v nošah, rokah in križu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bes uspeha, garantiram $500. Pitite takoj po cenik.
Koledar" in Žepna knjiga od 30 strani vredna " dolarjev za vsakega ki jo prebere. PoMjite 6 eeu tov t markah, nakar vam paftljam Koledar in knji-iico.
JACOB WAHČIČ, im E. Mth St, Cleveland. OUo.
Za en dolar
dobite dnevnik "CHaa Naroda" KOZI *TISI MESECE.
"Glaa Naroda" izhaja v lerik dneh na 30 straneh. V njem najdete vaineje vesti vsakega dna. vesti is stare domovina m sani*
mive povesti, ▼se osobjs Usta J« organizirana
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industries and Immigration' * za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropa ni ali s katerimi se je slabo rav nalo.
Brezplačno se daje nasvete pri seljencem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje «e informacije v naturali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Ialandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION, Urad v mesto New Yorkn: 26 : 2ast 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo »večer od 8. do 10. ure.
TISKARNA

GLAS NARODA
iivrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenafc,
Ms akna*. Izvrtaj« preroda v druge jrdfa. Unijsko organizirana^ drvftveta pravila, afcnfak* pamM/ ccfiU iti
Vsa naročila poiljite out?
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
r
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa koloni)-sirih posestev vseh yelesiL
Obsega 1X raznih zemljevidov.I na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 13J palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ob*egaId*ret raznih zcmUartdov
aa 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov^
Vsl!semljevidi!so!narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest Ravno tako je povsod tadi.označen obsegi površine, katero! zavzemaj oSposamesna države.
Pošljite 25c. ali|pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo Jzaželjeni atlas. Pri večjem odjemn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
^^Cortlandt Street,	New York, N.^T^
(nopagile Generale Tiaosatlanflp
,Franco«ka parobrodna družba.)
Olrsktas trta lo Hiti«, Pariza, Slice, laomista ia Ljabljaia
» ■■ »
Glavna ageicija: 19 STATE STREET, NEW YORE
corner Pearl St., Ohasebrongk Building. Mtni parnild odplnjejo vedno ob sredah la pristaniiia WailfH
iT. M. E.
® ® ® »
NAJBOLJŠA
<s> & ® &
"SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New Yoric, N. Y.
Cm* v piMtm rtumPLOO. Kojaki vCkvcfaol, 0. Mi' Ma v padndUce fir. Sakaw, 1604 St Clair Avs^ It E.
I
\_
„ i

______
t
____