MOJ POSLEDNJI DOM 
Ko se bom liho tiho umaknila 
vsem ljudem. 
ko bom zaspala v dolgi sen. 
srce bo našlo svoj pokoj. 
In vsak večer mi drobni ptički 
uspavanko bodo peli. 
visoko nad menoj na modrem neb 
pa oblački beli 
bodo potovali 
in z luno s\etlo svatovali. 
Srce bo grelo hladno zemljo. 
da mi bo toplo. 
A ko se sredi noči zvezda utrne, 
bom vedela, da prideš, dragi. 
da me obiščeš, da v samoti 
bova tiho med seboj kramljala. 
I akrat mi ne bo žal. 
da mlada morala sem umreti. 
110