PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 136 (13.074) Trst, torek, 28. junija 1988 Na deželnih volitvah izveden uspeh PSI in napredek KD, padec KPI Na listi KPI izvoljena Miloš Budin in Ivan Bratina, na listi SSk Bojan Brezigar, pri PSI pa Dario Tersar - Lista za Trst izgubila polovico sedežev in skoraj polovico glasov - Socialisti prehiteli KPI Zmagala je stabilnost Volilci dežele Furlanije-Julijske krajine so nagradili one stranke, ki so sposobne upravljati. Edina velika zmagovalca sta Krščanska demokracija in še zlasti socialisti. KD in PSI razpolagata v deželnem svetu z veliko večino glasov, skupaj kar 36 na 62. Ponovno je izgubila KPI, čeprav nekoliko manj kot je bil vsedržavni trend. Naša je prva dežela, v kateri so socialisti pred komunisti. Male stranke so povsem razpršene, razen zelenih dveh odtenkov, ki predstavljajo ponovno konkretne interese ljudi. To je prvi izredno strnjen vtis včerajšnjih volilnih izidov. Volilni rezultat pomeni, da ne bo resnejših težav pri upravljanju dežele, da pa bo nanovo zastavljen odnos med socialisti in demokristjani. Slovenci so izvolili kar štiri deželne svetovalce: Bratino in Budina na listah KPI, Brezigarja na listi Slovenske skupnosti in Tersar j a na listi PSI. Na zeleni listi je bil izvoljen tudi Wehrenfenning, slovenskega porekla in zelo blizu Slovencem. Izid je razveseljiv, nismo samo ohranili, temveč celo izboljšali naše zastopstvo v deželnem svetu. Toda istočasno so potrjena vsa predvidevanja o kočljivosti volitev, saj so nekateri slovenski kandidati bili izvoljeni z izredno pičlo razliko glasov, tako da smo do konca zaključka dananšnje izdaje dnevnika resnično trepetali za njihovo usodo. Izvoljeni so bili zato, ker slovenski volilci niso razpršili svojih glasov. Poraz Liste za Trst je drugi nič manj pomemben rezultat in to ne samo za Trst in za našo skupnost temveč za celotno deželo. Lista je izgubila dobrih deset odstotkov, skoro razpolovila se je. Moramo sicer počakati še na izide v tržaški občini, toda ni dvoma, da je Lista za Trst končno le potisnjena v kot in da ne bo več odločala v Trstu. Volilni izidi in prve ocene na 6. in 11. strani Izidi deželnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1988 POLIT. VOLITVE 1987 DEŽELNE VOLITVE 1983 Glasovi Odst. Sedeži Glasovi Odst. Glasovi Odst. Sedeži KD 306.284 37,2 24 297.934 33,3 290.714 34,2 23 KPI 144.653 17,6 11 175.560 19,6 184.492 21,7 14 PSI 146.034 17,7 12 ,2) 161.799 18,1 96.078 11,3 7 PSDI 32.762 4,0 2 36.502 4,1 48.342 5,7 3 PRI 21.263 2,6 1 32.746 3,7 39.812 4,7 3 MSI 45.424 5,5 3 58.320 6,5 46.317 5,5 3 PLI 13.496 1,6 1 23.729 2,7 18.431 2,2 1 SSk 8.682 1,1 1 111 6.156 0,7 10.467 1,2 1 FURLAN. GIB. 14.127 1,7 1 13.065 1,5 36.820 4,3 2 DP 11.022 1,3 1 13.727 1,5 12.903 1,5 1 ZELENA LISTA 32.484 3,9 2 ,3) 32.531 3,6 — — — TLT 2.640 0,3 — 2.103 0,2 3.816 0,5 — ZELENI 17.454 2,1 1 — — — — — LpT 23.524 2,9 2 r— — 48.505 5,7 4 GIUST. E LIB. 3.814 0,5 — — — — — — OSTALI — — — 40.860 4,5 12.679 1,5 — SKUPNO 823.663 100 62 895.031 100 849.376 100 62 (1) Pod simbolom Sardinske akcijske stranke. (2) Volilno zavezništvo z LpT. (3) Pod simbolom Radikalne stranke. TRST — Socialistična stranka je od včeraj druga stranka v Furlaniji-Julij-ski krajini. Krščanska demokracija je trdno okrepila svoje pozicije, komunisti pa so krepko nazadovali in tako potrdili vsedržavni negativni volilni trend, ki se je začel na lanskih parlamentarnih volitvah. Fašisti so v bistvu obdržali glasove in sedeže, v precejšnjih težavah pa se je znašel laični blok republikancev, liberalcev in socialdemokratov. Lista za Trst je dokazala, da je v popolnem razkroju, zelo dobro pa so se obnesli zeleni, tako tisti, ki združujejo naravovarstvenike in radikalce, kot tisti, ki se sklicujejo na oporečnike tega gibanja. Slovenska skupnost pa je za las in sicer za nekaj desetin glasov potrdila svojega predstavnika v deželni skupščini, ki je bil do zadnjega trenutka v dvomu. To so torej glavne značilnosti deželnih volitev, danes pa bodo znani izidi pokrajinskih in občinskih volitev. V novi deželni skupščini so bili izvoljeni štirje Slovenci in sicer komunista Ivan Bratina in Miloš Budin, socialist, nekdanji pokrajinski sekretar CISL Dario Tersar in predstavnik Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Vsi so dobili zadovoljivo število preferenc. Budin jih je po neuradnih podatkih prejel krepko nad tri tisoč, Bratina več kot 2700, Brezigar nekaj nad 1500, Tersar pa približno 800. Gre za neuradne podatke, ki se nanašajo na nekaj nad dve tretjini sedežev. Za politično in upravno življenje v naši deželi se sedaj odpira novo obdobje, ki bo slonelo na bipolarnem odnosu med demokristjani in socialisti. Komunisti pa se bodo morali tudi pri nas samokritično vprašati, čemu tako veliko nazadovanje. Mladi so tudi v naši deželni stvarnosti množično glasovali za zelene, ki imajo v novem deželnem svetu tri predstavnike. Danes v Hannovru konec dvodnevnega zasedanja vodij držav Evropske skupnosti Prvi dan razprave namenjen predvsem prizadevanjem za skupni evropski trg HANNOVER — Včerajšnja razprava na vrhu evropske dvanajsterice je bila posvečena predvsem problemom v zvezi z velikim enotnim trgom, do katerega naj bi v Evropski skupnosti prišlo do leta 1992, in paNnaporom ter potrebnim ukrepom za ustanovitev osrednje evropske banke. V zvezi z enotnim evropskim trgom se predsedniki vlad in držav dvanajsterice niso omejili na pregled dosežkov, temveč je bila razprava usmerjena predvsem v določanje bodočih ciljev. Precej razširjeno je bilo mnenje, da je ES na dobri poti, da do leta 1992 "pripluje" do zaželenega cilja, po drugi strani pa so nekateri izrazili željo, da se točno določijo zapadlosti za posamezne akcije. Predsednik Evropske komisije Jacgues Delors, ki je bil prav včeraj potrjen na predsedniškem mestu še za dve leti, je kot prednostno nalogo v naslednjih dvanajstih mesecih predstavil liberalizacijo za javna dela, ki predstavljajo po britanskih podatkih 15 odstotkov skupnega notranjega bruto proizvoda dvanajsterice. Delors pa je opozoril tudi na težave, ki jih bo treba odpraviti. Tu je mislil na davčno uskladitev med državami, kar še posebej zadeva posredno obdavčitev, kot so Iva, davki na alkohol, cigarete in goriva, na pravno ureditev v dvanajsterici in na TV omrežje, ki v evropskem prostoru ne bi smelo imeti omejitev. Razprava o skupnem evropskem trgu se je nato razširila še na socialne vidike enotnega trga, precej pozornosti pa so posvetili tudi potrebnim korakom za finančno in monetarno poenotenje Evropske skupnosti. Nekaj ovir se je pojavilo na poti do ustanovitve osrednje evropske banke. Tu gre predvsem za nejasnosti glede roka, do katerega bi moralo priti do ustanovitve te banke, negativno stališče do ustanovitve pa ima predvsem Velika Britanija. O osrednji banki bodo razpravljali tudi danes in nemški kancler Kohl bo imel nalogo, da pripravi formulo za kompromis, ki bo zadovoljil vseh dvanajst držav, lahko pa se zgodi, da bodo k ustanovitvi osrednje evropske banke pristopile le tiste države, ki se za tako ustanovo potegujejo. Vrh dvanajsterice se bo zaključil danes, ko bodo šefi držav in zunanji ministri razpravljali tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o. drugih političnih vprašanjih, o vseh obravnavanih vprašanjih pa bodo objavljeni zaključni dokumenti. Silovita eksplozija porušila pol stanovanjske hiše Šest mrtvih v Maioriju NEAPELJ — Šest mrtvih in hudo ranjeno dekle so obračun močne eksplozije, ki je povzročila veliko razdejanja v eni izmed glavnih ulic Maiorija, znanega mesta na amalfi-tanski obali. Nekaj minut pred tretjo uro zjutraj je odjeknila eksplozija, ki jo je menda povzročilo slabo delovanje jeklenke, iz katere je uhajal plin. Eksplozija je bila tako silovita, da se je sesula polovica dvonadstropne stanovanjske hiše. Pod ruševinami stavbe, ki je bila znana kot "Palača D'Amato", so izgubili življenje starši in brata 13-letne Anne Di Somma, dekleta, ki se je čudežno rešilo iz katastrofalne eksplozije. Gasilci so v večernih urah odkrili trupla Gerarda Di Somma, njegove žene Marie Rosarie Masol-lijeve ter njunega sina Antonia. Truplo drugega sina, 17-letnega Raimonda, so že povlekli na površje, tako kot truplo enega izmed dveh sosedov družine Di Somma, 33-letnega Luisa Carla Rossija. Z njim je stanoval Carlo Ingravalli, ki ga reševalci še iščejo. Na sliki (Telefoto AP): "Palača D'Amato" po včerajšnji eksploziji, v kateri je umrlo šest oseb. Komentarji na uspehe in poraze deželnih strank Rezultati volitev v F-JK potrjujejo majski trend Na deželnih volitvah v Dolini Aoste Volilci prepričljivo podprli tamkajšnjo Union Valdotaine RIM — Rezultati volitev v F-JK so potrdili trend, ki so ga zarisale majske upravne volitve. KD je napredovala tako v primerjavi z deželnimi volitvami 1983. leta kot v razmerju z lanskimi političnimi volitvami. Padec komunistov je občuten, če ga primerjamo z minulimi deželnimi volitvami, je pa manj opazen v razmerju s političnimi. Mesec dni po majskem porazu KPI tudi sicer ni pričakovala, da bi se negativni trend obrnil. Bolj ali manj vidne poraze pa so utrpele osrednje laične stranke. KD - piše v komentarju I! Popolo -je zadovoljna s stalnim napredovanjem, ki ji omogoča, da nadoknadi poraz političnih volitev izpred petih let. To napredovanje naj bi tudi dokončno rešilo vprašanje iskanja politične identitete stranke relativne večine. Liberalec Battistuzzi pa je izjavil, da se v tem težavnem trenutku ne gre preveč veseliti rezultata. Tajnik PSDI Cariglia je izjavil, da je prisotnost številnih lokalnih list odvzela glasove srednjim in manjšim strankam. Med manjšimi skupi- nami pa izstopa pomemben uspeh zelenih in radikalcev, ki so postali -tako sta ugotovila Pannella in Scalia - četrta politična sila v deželi. Tudi predsednik republikanskih poslancev Del Pennino je izrazil skrajno nezadovoljstvo nad volilnim rezultatom, ki sta ga pogojevali lokalna razdrobljenost stranke bršljana in prisotnost krajevnih list. Tajnik PSI Craxi ni skrival svojega zadovoljstva nad jasnim rezultatom, ki uravnoveša razmerje sil s KPI, in je omenil, da je njegova Stanka dosegla visok napredek tako v številu glasov kot v sedežih. Uspeh je celo največji v primerjavi z vsemi strankami, ki so napredovale: 6 odst. več v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami. PSI se je tako dvignil skorajda na raven KPI. Gianni Pellicani, zastopnik tajništva KPI, je podčrtal dejstvo, da so propadla predvidevanja o dodatnem padcu partije, pa čeprav v sklopu splošno negativnega trenda, in je priznal, da je na teh volitvah prava znagovalka KD. AOSTA — Deželne volitve v Dolini Aoste so prinesle uspeh krajevne Union Valdotaine, ki je s 34,2 odstotka daleč pred ostalimi, v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami pa je svoje glasove povečala za 7,1 odstotka. Velik uspeh je dosegla tudi druga krajevna lista Demokratičnih naprednih avtonomistov, ki se je prvič predstavila na deželnih volitvah (lani je sicer že sodelovala na političnih volitvah) in dosegla 11 odstotkov glasov. Rahlo napredovanje so zabeležili socialisti, ki so dobili 8,3 odstotka glasov (pred 5 leti 7,8%), medtem ko so v nasprotju z državnim trendom demokristjani nazadovali z 21,1 na 19,4 odstotka, komunisti pa so tudi v Dolini Aoste izgubili 4 odstotke glasov. Zanje je tokrat glasovalo 13,9% volilcev. V novem deželnem svetu bo imela največ sedežev Union Valdotaine, in sicer 12 (prej 9). Demokristjani bodo imeli 7 svetovalcev (7), komunisti 5 (6), demokratični avtonomisti 4, socialisti 3 (3), avtonomisti 1, nova levica 1, republikanci 1 in misovci 1 svetovalca. Iz deželnega sveta pa so izpadli libe- ralci in socialni demokrati, ki so v prejšnjem deželnem svetu imeli po enega svetovalca. Tudi v Dolini Aoste je bila udeležba volilcev skromnejša kot pred petimi leti. Volitev se je tokrat udeležilo 87,05 odstotka volilcev, kar je 2% manj kot v letu 1983. Najvišja je bila udeležba v občini Chamois, kjer je volilo 99 odstotkov volilnih upravičencev, najnižja pa v občini Valsavaren-che s 77,14-odstotno volilno udeležbo. Trčenje vlakov v Parizu: 17 mrtvih in 40 ranjenih PARIZ — Na pariški železniški postaji Gare de Lyon sta sinoči trčila dva mestna vlaka. V hudi nesreči je izgubilo življenje 17 (morda 22) oseb, 40 pa jih je bilo ranjenih. Policija je javila, da je v razbitinah vagonov vkleščenih še 20 potnikov. Dinamika nesreče ni še povsem jasna. Po prvih pričevanjih očividcev je nesrečo povzročil men- da vlak, ki je z izredno visoko hitrostjo privozil na tir, na katerem je stal drugi vlak. Trčenje je bilo silovito, delo reševalnih ekip pa je bistveno oviralo dejstvo, da je do nesreče prišlo v podzemnem odseku. Gasilci še niso uspeli odstraniti vseh trupel, na vlakih pa so ranjenci še čakali na prevoz v bolnišnico. Pariški župan Chirac je obiskal prizorišče nesreče. S poročilom predsednika Milana Kučana odprtje razprave v CK ZK Slovenije LJUBLJANA — Čeprav tema včerajšnjega plenuma CK slovenskih komunistov ni zvenela preveč spektakularno, je politična javnost »vedela«, kam »pes taco moli«. Seja se je namreč dogajala v izredno napetih trenutkih te najbolj razvite jugoslovanske republike, ki je z nedavnimi aretacijami, množičnim zborovanjem v Ljubljani ter posameznimi incidenti ponovno prišla na prve strani jugoslovanskih časnikov. Že uvodni govor predsednika CK ZKS Milana Kučana je nakazal težiščne probleme, s katerimi se ta trenutek ubada Slovenija, med katerimi so vsekakor na prvem mestu preobrazba gospodarstva in odzivi na pravkar začeto reformo. Posebej je poudaril, da se ne bi smeli spet, kot že tolikokrat doslej, ujeti na limanice in se do onemoglosti ukvarjati z obrobnimi problemi, medtem ko na glavni fronti zmanjkuje bojevnikov. Pri tem je opozoril na primer izbruha delavskega nezadovoljstva v Mariboru, ki je dokazal, kako tragične posledice ima lahko nepripravljenost za vstop v korenite gospodarske reforme. Izhod iz ekonomske krize je po Kučanovem mnenju možen le s poglabljanjem demokratizacije, pri čemer je vredno tvegati vse pričakovane očitke in tradicionalno nezaupanje. Izgradnja demokracije je proces, ki ga ni mogoče prekinjati, češ, najprej premagajmo krizo, potem se bomo pa spet naprej demokratizirali. Tveganje glede takšnih očitkov se vsekakor splača, v nasprotnem primeru bi se Jugoslavija ustavila v razvoju, to pa bi bilo za socializem usodno, kot bi bilo usodno za njen obstoj. Slovenija seveda ne more biti rezervat znotraj Jugoslavije, mora pa imeti v njej pobudo. Njen vpliv mora biti realno tako velik, kot to ustreza njeni gospodarski moči in razvojni ter civilizacijski stopnji. Toda ob tej jasni poziciji je neogibno, da se v Beogradu in v drugih republikah uprejo ustvarjanju protislovenskega razpoloženja, trdovratnemu dokazovanju, da je Slovenija ekscesno področje, malodane na pragu kontrarevolucije in še hujših stvari, ki razbijajo Jugoslavijo. Takšne ocene, ki so v navzkrižju z dejstvi in resnico, je dejal Kučan, smo komunisti v Sloveniji dolžni zavrniti. Ocene, ki smo jim priča, so tudi žaljive in se usmerjajo v prave hujskaške kampanje v delu jugoslovanskega tiska. Članki, kot so tisti, da je demokratizacija v Sloveniji nacionalistična prevara, so bolj izraz takšne miselnosti kot pa samo upravičene in razumljive zaskrbljenosti. Kučan se je seveda dotaknil tudi »dežurne teme« jugoslovanskega tiska, nekaterih ekscesov zadnjega časa. »Gre za znani epilog mariborske stavke, ko je skupina nekaj desetin ljudi tudi po končani stavki, potem ko so delavci povedali, kaj želijo, izzivala incidente in pozivala na blokado prometa in druga dejanja, ki s povodom za stavko niso imela nobene zveze, in gre za huliganski pohod na vojašnico na Metelkovi ulici v Ljubljani po končanem kulturnem mitingu, ko so se mnogi njegovi udeleženci že davno razšli. To je nasilje, ki nima nič skupnega z nameni večine ljudi, ki so v teh dogodkih sodelovali in ki samo dokazuje, da je šlo za poskus grobega političnega zlorabljanja in kompromitiranja obeh zborov s provokacijo, ki je usmerjena naravnost zoper socializem in samoupravljanje. To smo dolžni obsoditi in se takim dejanjem postaviti po robu z vsemi političnimi in legalnimi sredstvi, z njimi zavarovati socialistično demokracijo, ker bosta sicer zavladala anarhija in nasilje, družbene probleme in zaostritve pa bo poskušala reševati ulica. Kam to pripelje, je iz dogodkov na Madžarskem, Češkem, Poljskem in v Čilu dovolj poznano. Posebej ostro je Kučan spregovoril o napadih na pripadnike JLA in nacionalističnih nestrpnostih do pripadnikov drugih narodov in narodnosti - kar gotovo ni splošna značilnost življenja v Sloveniji. »Resnica je proti manipulaciji, podtikanjem in lažem najboljše orožje - iz tega se velja kaj naučiti za politično delo,« je dejal Kučan in priznal, da deloma velja to tudi zanj. »Stenogram, katerega kopija brez moje volje kroži po Ljubljani, je del moje razprave s seje predsedstva CK ZK Jugoslavije. Sedaj sem obtožen, da sem izdal tajnost, celo, da sem to storil namenoma. Zgolj zanikanje ne pomaga veliko, brez resnice se javnost ne bo pomirila.« Kučan je menil, da ne vidi nič spornega v pobudi, naj bi zadevo špekulacije o tako imenovanem vojaškem udaru raziskala skupščinska komisija, v prihodnje pa bi se lahko podobnim špekulacijam izognili samo, če bi vsi organi ZK delali javno in se ne bi skrivali za birokratskimi komunikeji, ki ničesar ne povedo in služijo le ugibanja, »kaj je zadaj«. V nadaljevanju je Kučan prebral svojo razpravo na »sporni« seji sredstva CK ZKJ in s tem nazorno rekonstruiral dogodek, zaradi katerega je prišlo do tolikšnega števila govoric, ugibanj in špekulacij v zvezi s »spiski ljudi, ki naj bi jih aretirali, vojaškim pučem«, ipd. Ko je namreč Mladina iz omenjene razprave (stenograma) iztrgala samo nekaj stavkov, je vsebino Kučanovega posega postavila na glavo in s tem je bila vržena kost, ki jo že nekaj mesecev gloda vsa jugoslovanska in tudi že svetovna javnost. Zato se ne gre čuditi ostrosti Staneta Dolanca, ki se je kasneje v razpravi vprašal, ali si Mladina res lahko dovoli vse, tudi takšne provokacije, zaradi katerih pride do neslutenih političnih posledic. V Jugoslaviji v zvezi s Slovenijo zadnje čase večkrat omenjajo besedo kontrarevolucija, ki ima v socialističnih državah izredno grozeč pomen. »Nisem prepričan, če se tisti, ki takšne besede uporabljajo, zavedajo vseh posledic,« je nekatere dramatične napade komentiral Kučan. »Besedo kontrarevolucija so uporabljali tudi ob Agrokomercu in sedaj se tožilci in sodniki že nekaj mesecev trudijo poiskati argumentacijo, da je šlo za kontrarevolucijo, ko je šlo evidentno za gospodarski kriminal. Beograjska televizija je miting pred univerzo prikazala tako, da so bili zgroženi celo tisti ljudje, ki imajo sicer simpatije do demokratičnih procesov v Sloveniji. Kako je mogoče, da večina tistih, ki so bili navzoči na Trgu osvoboditve, ocenjuje shod kot kulturen in dostojanstven, nekateri pa ga od daleč, iz distance, preko informacij iz druge roke, ocenjujejo kot kontrarevolucijo, izbruh nacionalizma. Pripravljeni so sedaj slovensko partijsko vodstvo ocenjevati po tem, ali bomo sprejeli njihovo resnico kot svojo oceno, sicer bomo politično sumljivi in nevredni zaupanja. Ali nas res kdo želi spreti z večino naših ljudi in z vso Jugoslavijo? Človek se ne more znebiti vtisa, da nekateri niso zrevoltirani in ogorčeni zaradi napadov na armijo, temveč jih motijo reformni procesi in njihova vsebina v Sloveniji,« je grenko ocenil Milan Kučan. »Potrebno ih možno je povedati: v naši republiki ni kontrarevolucije in tudi ni množičnega gibanja zoper Jugoslavijo in za odcepitev!« Po Kučanovem dramatičnem govoru in celodnevni razpravi, za katero se je prijavilo več deset razpravljavcev, je verjetno jasno, da niso imeli prav »poznavalci«, ki so se pred sejo spraševali tudi takole: »Bodo v Sloveniji tokrat pokleknili...?« (zš) Komisija ES o jedrskih odpadkih BRUSELJ — Včeraj se je v Bruslju zaključil sestanek preiskovalne komisije evropskega parlamenta, ki je preučila zaskrbljujoči problem odpravljanja radioaktivnih odpadkov držav Evropske skupnosti. Komisija meni, da ni prišlo do nespoštovanja zakonov skupnosti glede odpravljanja nevarnih odpadkov, dodaja pa še, da ni vzela v poštev vseh pravnih odlokov glede kontrole, ki jih predpisuje sporazum Euratom. Komisija se je sestala po belgij-sko-nemškem škandalu, ko je prišel na dan nezakoniti izvoz večje količine jedrskega materiala v vojaške namene. Komisija med drugim trdi, da so trenutne določbe evropske skupnosti preskromne in nepopolne, kar se tiče izvoza in prevoza radioaktivnih odpadkov. Prav tako je pomanjkljiva obveznost informiranja glede tega problema. Preiskovalna komisija evropskega parlamenta je sklenila, da bo v kratkem predložila dokument, ki bo natančneje usklajeval in kontroliral izvoz radioaktivnih odpadkov. Med drugim bo tudi omogočal pregled vseh nevarnih materialov, ki bodo potovali po Evropi in v druge države ter večje sodelovanje in izmenjavo podatkov glede nevarnih prevozov. Preiskovalna komisija je podrobno analizirala škandal centra za jedrsko energijo iz Mola (Belgija), kjer sta izginila kar dva zaboja, ki sta vsebovala nekaj plutonija in urana. Zdi se, da sta zaboja odpotovala proti Pakistanu ali Libiji, točna pot »dragocenega« materiala pa še ni povsem znana. Komisija je ugotovila več nepravilnosti v načinu shranjevanja nevarnih odpadkov. Mihail Gorbačov pred preizkušnjo vsezvezne partijske konference V Etiopiji spet ugrabili italijanskega tehnika MOSKVA — Danes se v Moskvi začne 19. vsezvezna partijska konferenca, ki bi morala ' poživiti vlogo sovjetov", ki jih partijski aparat vse preveč pogojuje, prav tako bi morala pospešiti "demokratizacijo" sovjetskega partijskega in družbenega življenja. V bistvu bi morala konferenca po besedah Mihaila Gorbačova (na sliki) »uresničiti politične, ideološke in organizacijske pogoje, ki naj ne jamčijo samo dokončnosti perestrojke in demokratizacije, temveč naj jima zagotovijo zmago in poglobitev«. Prevedeno v razumljivejši jezik, bo partijska konferenca skušala znižati na dva petletna mandata dosedanje partijske funkcije in le v izjemnih primerih bi lahko funkcionarja imenovali še za tretji mandat, a to le s tajnim glasovanjem in v primeru, da dobi dvotretjinsko večino. Kot predvideva statut, pa lahko vsak delegat v svojem govoru razvije tudi tematike, ki jih uradne teze konference ne predvidevajo. Večina političnih opazovalcev tako napoveduje, da bo nacionalno vprašanje zasenčilo marsikatero uradno tezo. Položaj v Zakavkazju je namreč še vedno napet, v Stepanakertu so le delno obnovili proizvodne dejavnosti, saj se protesti in stavke nadaljujejo. Krimski Tatari vse glasneje zahtevajo, da jim dovolijo povratek na Krim. V Pribaltiku se siri protirusko razpoloženje in celo separatistične težnje. Gorbačov ne bo imel lahkega dela na sedanji partijski konferenci, saj med 5.000 delegati sedijo tudi njegovi odkriti nasprotniki, celo taki, proti katerim je sovjetsko tožilstvo sprožilo sodne postopke zaradi korupcije in kraje. Za nameček je partijski aparat preprečil, da bi med delegate izvolili vidne pristaše perestrojke in glasnosti. Prav ti opozarjajo, da je prišlo do zavezništva med birokrati, partijskim aparatom, oboževalci stalinizma in ruskimi nacionalisti, prežetimi z antisemitizmom in verskim panslovan-stvom. Nadzorna konferenca je včeraj zavrnila dva kandidata, in sicer partijskega sekretarja sahalinskega območja, ki se je kar sam imenoval, in načelnika državnega sveta Lošenkova, ki so ga "na hitro" imenovali v Jaroslavu. RIM Skupina gverilcev, ki pripada Revolucionarni stranki etiopskega ljudstva EPRP, je včeraj ugrabila še enega italijanskega tehnika, ki dela v Etiopiji, in sicer 56-letnega Giuseppa Micellija, doma iz kraja San Pancrazio Valentino (Brindisi). Po neuradnih vesteh so gverilci ugrabili Micellija, ki je zaposlen pri italijanskem podjetju Salini, ko je ta s skupino drugih italijanskih delavcev delal pri neki cestni povezavi. Podjetje Salini že več časa gradi velik jez v dolini Beles, temu načrtu pa se odločno upirajo prav predstavniki Revolucionarne stranke etiopskega ljudstva, češ da bi ta velenačrt popolnoma spremenil sedanjo dolino. Ugrabitev Micellija potrjuje odločnost etiopskih revolucionarjev, ki želijo na ta način oslabiti marksistični režim Mengistuja. Predstavniki stranke EPRP očitajo voditelju države, da se poslužuje fašističnih metod pri vodenju Etiopije. Ta revolucionarna stranka žanje največ odobravanj med intelektualci, sindikalisti in študenti, in to predvsem v večji mestih. Dobro obveščeni krogi trdijo, da stranko odločno podpirata tudi bližnja Sudan in Somalija. Toda pred nedavnim sta se srečala somalski predsednik Siad Barre in etiopski predsednik Mengistu. Zdi se, da sta se sporazumela o ukinitvi vsakega podpiranja protivladnih strank. Gverilci stranke EPRP so preteklega 16. novembra ugrabili druga dva italijanska tehnika, in sicer 36-letnega Paola Bellinija in 27-letnega Salvato-reja Barona. Oba sta zaposlena pri nekem rimskem podjetju, ki opravlja geološke raziskave v dolini Beles prav za italijansko podjetje Salini, katere član je tudi včerajšnji ugrabljenec Giuseppe Micelli. Preteklega meseca maja je že kazalo, da bodo ugrabljenca osvobodili' Kljub večkratnim sestankom med generalnim tajnikom italijanskega zunanjega ministrstva Brunom Bottaijem in sudanskim prvim ministrom El Mah-dijem pa tehnikov še niso osvobodili- Potek volitev v FJK Število volilcev padlo kot povsod v Italiji V nedeljo in v ponedeljek zjutraj se je zdelo, da bo v deželi Fur-lanije-Julijske krajine zmagala stranka odsotnih, to je tistih, ki niso šli na volišča. Slika se je spremenila komaj ob zaprtju sedežev. Volilcev je bilo na teh volitvah manj, številke pa niso tako katastrofalne. V bistvu se naša dežela ne razlikuje od drugih krajev Italije, kjer beležijo stalen padec prisotnosti na voliščih, nikakor pa ne postavlja nekih »rekordov«. V bistvu so volitve potekale takole: v videmski pokrajini je letos volilo 85,9%, na prejšnjih deželnih volitvah pa 88,7%. V por-denonski pokrajini je volilo 86,0% upravičencev, na prejšnjih volitvah pa 87,8%. V goriški pokrajini je volilo 91,3% volilnih upravičencev, na prejšnjih volitvah pa 93,8% upravičencev. V Tr- stu je volilo najmanj ljudi in sicer 81,0%, na prejšnjih volitvah pa 87,2%. V vsej deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini je volilo 84,2%, na prejšnjih volitvah pa 88,7% volilnih upravičencev. Prisotnost ljudi na voliščih pada, vendar padec (vsaj na prvi pogled) ne bo prinesel do večjih sprememb. Izbire volilcev pa bodo prav gotovo vplivale na politično stvarnost v naši deželi. Ko zaključujemo stran Alpe-Jadran, še ne moremo računati na neke dokončne volilne izide in bi bil zato vsak komentar preuranjen. Velja pa zapisati zanimovost. V vasi Premariacco velika večina prebivalcev ni šla na volišča. Kar 134 volilcev od 190 je vrnilo volilna potrdila. Za svojevrstno akcijo so se odločili iz protesta, ker pristojne oblasti niso naredile dovolj za varstvo okolja. Seminar o prizadevanju mladih za mir »Vzgoja za mir - sodelovanje za boljši svet«, pod tem geslom poteka v Devinu mednarodni seminar, ki ga je pripravila organizacija Mednarodnih otroških vasi - CISV. Z njim so obeležili 20-letnico sodelovanja med organizacijama CISV in Mednarodnega komiteja mladinskih gibanj CIMEA. To je prvi skupni seminar teh dveh mednarodnih organizacij, katerih cilj je skupno sodelovanje na področju mednarodnih letnih mladinskih taborjenj. K sodelovanju so povabili tudi Jugoslavijo, čeprav ni članica teh organizacij, in sicer zvezno organizacijo prijateljev mladine, ki tudi skrbi za udeležbo na mednarodnih letovanjih otrok. Na seminarju obravnavajo teme sodelovanja za mir, razpravljajo tudi o predlogu konvencije o pravicah otrok, to je nov predlog, ki nakazuje, kako naj bi se tudi najmlajši vključili v mednarodno sodelovanje za mir. Nagradili udeležence natečaja Moja vas Resničen praznik otroške ustvarjalnosti in veselja ŠPETER Moja vas ni več samo »moja« vas, ampak ves zamejski otroški svet. To bi bil lahko motto nedeljski veliki prireditvi v Špetru, ki se je iz skromnih začetkov pred petnajstimi leti razrasla v pravi praznik otroške ustvarjalnosti in veselja. Dokaz temu je tudi letošnji velik odziv na natečaj za spise v slovenskih narečjih (in risbe), saj je prišlo na naslov beneškega študijskega centra Nediža kar 475 prispevkov, ki jih je oblikovalo 440 otrok (153 iz videmske pokrajine, 147 iz tržaške in 141 iz goriške) s 25 šol. Veliko teh otrok (prav vsi so dobili kako nagrado) in predstavnikov šol je v nedeljo dodobra napolnilo špetrsko telovadnico, kjer je potekalo nagrajevanje in kjer je bil krajši kulturno-za-bavni spored. Tega so oblikovali znana Checco in Anna, nekateri ansambli, ki so sodelovali na Senjamu beneške pesmi in gost Luka iz Ljubljane. Ta je vsem prisotnim razložil, zakaj teče pes za zajcem, seveda na duhovit in domi-selen način, tako da se je dvorana pošteno zabavala. Nagrajevanje sodelavcev natečaja Moja vas je torej iz leta v leto pravo doživetje, ki presega okvire zgolj kra- 4 # * jevno in pisno zamejenega praznika. Že veliko sodelujočih v beneškem narečju daje prireditvi poseben reprezentančni,. predvsem pa vsebinski značaj, ki dokazuje, kako je potreba (tudi pri najmlajših) po izražanju v materinščini čedalje bolj čutena. Preiti moramo sedaj k nagrajenim, in sicer najprej k posameznim šolam. Posebne nagrade so dobile naslednje šole: srednja šola Ivan Trinko iz Gorice (pokal Agorest), osnovna šola Njivica (nakupni bon, darilo občine Bardo), osnovna šola Prežihov Voranc iz Doline (nakupni bon občine Dolina), 5. razred osnovne šole Gorenji Tarbij (darilo občine Srednje), osnovna šola Standrež (knjižni dar ZSKD), osnovna šola Vrh (darilo hranilnice iz Sovodenj), osnovna šola iz Rupe (darilo hranilnice iz Sovodenj), osnovna šola Slivno - Šempolaj (darilo Tržaške knjigarne) in dvojezični vrtec iz Špetra (darilo Zavoda za slovensko izobraževanje). Večje nagrade pa so dobili: Rino Madotto, Barbara Tomasino, Sa-nia Cudrig, Katja Franz, Marianne Ci-cigoi, Mirella Trusgnach, Laura Simaz, Milko di Battista, Nataša Soban, Damjana Cevdek, Marjan Gruden, Fanika Feletig, Lina Oualizza, Irene Bin, Mar-gherita Micottis, Melita Rosiz, Aljoša Kralj, Michele Deste, Eva Sosič, Denise Hoban, Erik Zamparini, Luca Balza-roti, Loretta Ambrosig, Sara Lavrenčič in David Šušteršič. Kot vsako leto je tudi tokrat izšel Vartac, ki ponatiskuje nekatere spise in duhovite risbe, (mč) *r *...... v"' "N... ' i MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj___________ O neuradnih popisih slovenske Ob nedavnih razpravah v senatni komisiji je bilo v zvezi s pripravo zakona za Slovence v Italiji med drugim slišati tudi staro pesem, da je treba najprej manjšino prešteti. Ravno zato ker zahteva ni nova, jo gre jemati verjetno bolj kot opozorilo kot pa brezvezno ponavljanje. O tem se bo gotovo spet govorilo ob naslednjem popisu prebivalstva, ki bo čez tri leta in za katerega že tečejo priprave. Zato ni odveč, če se Slovenci v Italiji ozremo nekoliko nazaj, in osvežimo izkušnje, ki smo si jih nabrali v zadnjih 50 letih ob bolj ali manj neuradnih popisih našega prebivalstva in z njihovo uporabo. Začeti je treba pri največjem podvigu, ki ga je izvedla italijanska država pri tajnem popisu iz leta 1936. Ta popis omenja že Čermelj v slovenski izdaji svojega dela Slovenci in Hrvatje pod Italijo, a o njem ni imel stvarnej-ših podatkov, čeprav so za italijanske arhive ti podatki še vedno tabu, pa si jih danes lahko vsakdo naroči pri Washingtonskem narodnem arhivu. Ti mikrofilmi dejansko krožijo po italijanskih znantvenih ustanovah in prof. T. Sala je te podatke okvirno obdelal v reviji Quale storia (oktobra 1973). Znani podatki tega popisa razčlenjujejo prebivalstvo Kanalske doline ter tedanje goriške in tržaške pokrajine glede na narodnostno strukturo družin, na starost in na zaposlitev, če bi te podatke uporabili tako, da bi izračunali slovensko prebivalstvo za posamezna območja, ki so danes v Italiji, bi dobili naslednje vrednosti: za Tržaško: 36.147 (leta 1921: 37.030 in leta 1911: 70.201). Za Goriško: 11.335 (leta 1921: 14.253 in leta 1911: 20.702). Za Kanalsko dolino: 1.155, (leta 1921: 1.106 in leta 1911: 1.682). Razlike s stanjem leta 1921 torej niso velike in iz teh podatkov je bil napravljen pravilen zaključek, češ da je nasilno raznarodovanje Slovencev (do tedaj) rodilo le malo sadov. Vendar nas razčlenjenost in trajnost teh podatkov ne smeta zavesti, da bi jih le zato imeli za zanelsjive. Že zelo površen pregled omogoča ugotovitev, da tajnost ne jamči za verodostojnost ih da je fašistični režim lagal tudi sam sebi. Tako najdemo na primer podatek, da naj bi v občini De-vin-Nabrežina (v današnjih mejah) bilo le 1.094 Slovencev od skupnih 4.448 prebivalcev, torej manj kot četrtina. Drugi tajni popis, omejen na Benečijo (brez Rezije) in na Goriško je bil manjšine izveden v začetku 50. let. Italijanska vlada je objavila rezultate v svoji uradni publikaciji "Documenti di Vita italiana" 28. marca 1954, kjer na str. 2169, da je bila "raziskava" izvedena v začetku' leta 1950 in ažurnirana za leto 1953. Italijanski izvedenec, geograf Valussi je tem podatkom pripisal datum 31. december 1952. Bližina s popisom leta 1951 je vsekakor sumljiva in še bolj sumljivo, pravzaprav neprepričljivo je dejstvo, da ni niti besedice o osebah in metodah izvajanja. (Za popis iz leta 1936 je iz priložene korespondence razvidno, da so ga izvajale občine.) Na Goriškem je bilo leta 1952 preštetih 10.718 Slovencev (v zgodovinskem pasu poselitve), v Benečiji 22.936 (leta 1921 je bilo na istem območju, brez Rezije, naštetih 32.611 Slovencev). Nekaj strani prej je v isti številki za tržaško pokrajino -spet brez razlage - navedeno število 39.145 Slovencev. "Skrivnost" tržaškega števila je prišla na dan leto dni po tej objavi, ko je znani geograf C. Schiffrer objavil v geografski strokovni reviji svojo oceno števila Slovencev na Tržaškem, in to na podlagi šolskih vpisov. Ocena se do pike ujema z ono v uradni vladni publikaciji. Schiffrer je odstotek otrok, vpisanih na slovenskih in na italijanskih osnovnih šolah, enostavno prenesel na celotno prebivalstvo, po načelu, da je vpis v eno ali drugo šolo "permanentni plebiscit" za isto narodnost. Podatki za Benečijo in Goriško so ostali torej nepojasnjeni, a kljub temu so ostali osnova za vse nadaljnje ocene o številu slovenskega prebivalstva na tem območju. Geograf G. Valussi je odstotek tedanjega slovenskega deleža enostavno prenesel na število prebivalstva, ki ga je ugotovil popis iz leta 1971 in na vrh tabele napisal »uradni podatki«. Nejasno pridobljeni podatki so seveda nesprejemljivi. Poleg tega pa so tako »izpadli« iz videmske pokrajine vsi tisti Slovenci, ki so se medtem iz goratega predela preselili v nižino. Ker niso bili ugotovljeni leta 1952, se jih ni upoštevalo niti pozneje! Iz vsega tega izhajata dva zelo jasna zaključka: 1. tajni popisi prebivalstva sploh niso zanesljivejši od uradnih; 2. o vrednosti številčne ocene neke skupnosti se sploh ne more govoriti, če se prej ne pojasnijo načini in sredstva, s pomočjo katerih je prišlo do ocene. V Lignanu pripravljajo novo navtično pristanišče LIGNANO — Na rtiču Faro pri Lignanu so te dni končali prvo tranšo del navtičnega pristanišča. Objekt bo upravljala družba Adriatica Marina, zgradila pa ga je družba Italstat. Poleg pomolov in privezov za turistična plovila različnih velikosti je v navtičnem pristanišču več delavnic, kjer bodo lahko popravljali in vzdrževali jahte in jadrnice. Urejena je tudi bankina za spuščanje ladij v morje. Na prostoru, ki meri dobrih 20 tisoč kvadratnih metrov, deluje tudi večji žerjav za dviganje ladij, že prihodnji mesec pa bodo tu odprli številne delavnice, kjer bodo opravljali tudi visoko specializirana popravila. Pred začetkom prihodnje turistične sezone bo celotni objekt končan. Dogradili bodo tudi pokrite prostore za ladje in obširno parkirišče za avtomobile. V kratkem pa bodo uredili 250 od predvidenih 550 privezov. Privezi so primerni za plovila z največ 25 metri dolžine. Turistično pristanišče se razprostira pred samim rtičem Faro, na "križišču" med vodami Jadranskega morja in Maransko laguno. Prav to pa nudi možnost izbire med različnimi turističnimi morskimi progami. Od tod je namreč mogoče pripluli v kratkem času v številna okoliška turistična in navtična središča. COLLEEN "l 1 B k W McCULLOUGH Prevedla Breda Konte 14. »Dobro jutro, gospa Parkerjeva. Bi morda skodelico čaja?« je precej hladno rekla Mary. »To se pa lepo sliši. Ne, nikar ne vstajajte. Sama si bom Prinesla skodelico.« »Prosim, nikar. Saj moram itak pripraviti svež čaj.« Ko se je vrnila na verando z vrčem svežega čaja in s še 'Palo popečenega kruha, je gospa Parkerjeva sedela tako, 9a je brado naslanjala na dlani in opazovala Tima. »To je bila pa dobra zamisel, da ste dobili Tima, da vam pokosi travo. Opazila sem, da človeka, ki vam ponavadi kosi, že nekaj časa ni. Pri tem imam pa jaz srečo. Vedno Pride kateri izmed sinov in mi pokosi, vi pa nimate niko-9ari kaj?« »No, včeraj sem storila, kot ste me prosili. Popazila sem, da je bilo vse v redu glede gradbenih delavcev in nereda, ki so ga pustili za seboj. Takrat sem spoznala Tima, ki so ga menda pustili, da vse sam počisti. Zdi se mi, da je prav hvaležno sprejel ponudbo za dodatni zaslužek.« Gospa Parkerjeva je prezrla zadnji del Maryjine pripovedi. »Če to ni značilno za te pokvarjene falote!« je zagodrnjala. »Ni bilo dovolj, da so temu revežu pokvarili dan, ampak so jo odkurili v gostilno, njemu pa pustili, da opravi vsa umazana dela namesto njih! Bili so toliko predrzni, da so mi rekli, da se bodo vsi vrnili in pospravili za seboj! Močno me mika, da bi odtegnila par sto dolarjev z računa Harryja Markhama!« Mary je odložila skodelico in zmedeno strmela v gospo Parkerjevo. »Čemu pa ste tako ogorčeni, gospa Parker?« Rumene in škrlatne mačehe, ki so prekrivale oprsje gospe Parkerjeve, so se dvignile. »No, kaj vi ne bi bili? Oh, pozabila sem, da se včeraj zvečer nisva videli in da vam nisem povedala, kaj so te barabe naredile temu revežu, kaj ne da ne? Včasih prisegam, da bi lahko ubila vse moške, ki so se kdaj rodili! Zdi se, da nimajo niti najmanj razumevanja za reveže, razen seveda, če niso pijanci ali pa brezupni primeri, kot so oni sami. Toda do nekoga, kot je Tim, ki pošteno opravlja svoje delo in sam skrbi zase, ne čutijo prav nobenega usmiljenja. Njihova tarča je, njihov grešni kozel, in ubogi revež je preveč omejen, da bi se tega zavedal! Saj ni sam kriv, če se je rodil prikrajšan, kaj ne? Je pa strašna škoda, kaj ne? Predstavljajte si, da fant, ki je takega videza kot on, ni čisto prišteven! Na jok mi gre! Počakajte, da vam povem, kaj so mu naredili včeraj dopoldne med malico...« Gospa Parkerjeva je s svojim nosljajočim glasom povedala Mary strašno zgodbo, toda Mary jo je poslušala le napol, njen pogled je bil kot prikovan na sklonjeni zlati glavi na koncu njenega vrta. Prejšnjega večera je, preden je šla spat, brskala po svojih policah s knjigami in iskala obraz, ki je bil podoben njegovemu. Je Botticellijev, je pomislila. Ko pa je v neki knjigi našla nekaj njegovih reprodukcij, je z zaničevanjem opustila misel nanj. Njegovi obrazi so preveč mehki, preveč ženski, preveč prikrito prekanjeni in mačji. Na koncu je nezadovoljna opustila iskanje. Le v kipih antične Grčije in Rima je našla nekaj rahlih podobnosti s Timom, morda zato, ker je bila njegove vrste lepota bolje ovekovečena v kamnu kot na platnu. Bil je tridimenzionalna stvaritev. Z grenkobo v srcu si je zaželela, da bi bili njeni nenadarjeni prsti sposobni, da bi ga naredila nesmrtnega. Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Po odobritvi v poslanski zbornici je na vrsti še senat Zakon za obmejna območja Poslanska zbornica oziroma njena komisija za bilanco je sprejela dolgo pričakovani zakon za razvoj obmejnih področij. Ker so predstavniki vseh strank soglasno odobrili osnutek, lahko pričakujemo, da ne bo prišlo do večjih težav ali sprememb v senatni zbornici. Zakon vnaša neke nove momente v pogledih na možnosti razvoja in omogoča lažje mednarodno gospodarsko sodelovanje ob meji. V prvem členu je namreč podčrtano, da je namen zakona omogočiti mednarodno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo, Jugoslavijo in deželami, ki so leta 1949 podpisale v Moskvi sporazum za vzajemno gospodarsko pomoč, torej z deželami Vzhodne Evrope. Na ta način je razširjen pojem mejnih področij in se ovrednoti vloga dežele FJK kot mejne dežele v okviru EGS. To je čisto politična odločitev, ki naj bi omogočala uravnovešenje vpliva Francije in predvsem Zvezne republike Nemčije na teh važnih tržiščih. Prvenstvena pozornost je namenjena podjetjem in ustanovam, ki skrbijo za razvoj proizvodnje, raznih storitev in tehničnih raziskav, a pravico do olajšav in prispevkov za dosego ciljev zakona imajo le podjetja, ki imajo svoj stalni sedež na področju dežele FJK. Zakonodajalec je tudi dokaj točno opredelil področja, na katera bodo usmerjeni posegi, predvideni s tem zakonom. Na prvem mestu pridejo v poštev mednarodne proizvodne kooperacije, sektor prevozov in telekomunikacij na področju dežele FJK. Pogodbe morajo biti sklenjene vsaj za dobo treh let. Drugi sklop posegov govori o podjetjih, ki so prisotna na tujih tržiščih, saj morajo ustvariti vsaj 30% prometa prav s tujimi partnerji. V ta sklop bi spadala torej vsa uvozna in izvozna podjetja področja, kar je vsekakor novost, saj je bila trgovina v zadnjih letih skoraj vedno izključena iz posebnih državnih posegov. V poštev pridejo tudi mešana podjetja, v katerih mora biti prisotnih vsaj 20% tujega kapitala z omejitvijo, da tuji kapital, ki bi dotekel iz držav izven EGS, ne sme prevladati v podjetju. Med sovlaganja tujega kapitala izven EGS se smatra tudi kapital podjetij, ki imajo že svoj sedež v EGS, a kjer prevladuje kapital iz tretjih držav. Če bi to poenostavili, bi lahko rekli, da v mešanih podjetjih na našem območju ne sme prevladati kapital tretjih držav (Jugoslavija in države Vzhodne Evrope). Postavlja se sedaj konkretno za tržaško pokrajino čisto formalno vprašanje. Znano je namreč, da so bila tu vsa tuja vlaganja podvržena odobritvi vladnega komisariata. Ta ukrep izvira iz nekega odloka Zavezniške vojaške uprave in obdobja hladne vojne, ki je postal danes popolnoma anahronističen. Znano je pač, da je vladni komisariat obravnaval ta odlok dokaj restriktivno in je omejeval tudi zelo skromne tuje investicije (celo po nekaj milijonov lir). Potrebna bodo torej določena pojasnila, da ne bi prišlo do zapletov in zakasnitev pri izvajanju zakona, saj je predvidena tudi ustanovitev novih podjetij. V tretjem členu so predvideni prispevki za pospeševanje trgovine in proizvodnje v obmejnih državah. Posegi naj bi omogočali krajevnim podjetjem ustanavljati v tujini stalne strukture za razvoj mednarodne trgovine, med katere spadajo skladišča, prodajne filiale, vzorčne razstave in središča za tehnično pospeševanje trgovanja. Proizvodne kooperacije so nekje zasenčene, saj je poudarjena vloga mednarodne trgovine. Za pospeševanje trgovine so namreč predvideni nevračljivi prispevki do 30% investicije, za proizvodno sodelovanje pa samo krediti z znižano obrestno mero. Pri industrijskih kooperacijah predvidevajo zakonska določila povezavo z zakonom 49/87 (pospeševanje gospodarstva v deželah v razvoju), na podlagi katerega je bil sklenjen sporazum Goria-Mi-kulič. Zanimiv je tudi 5. člen zakona, ki govori o zmanjšanju prevoznih stroškov. Ustanovljen je posebni sklad, iz katerega naj bi se črpal 15-odstotni prispevek za znižanje prevoznih tarif pri cestnem, letalskem in pomorskem prometu. Drugih pojasnil ni in tako sploh ni znano, kdo bo lahko koristil ta sredstva, ali bodo to prevozniki ali prejemniki oziroma pošiljatelji blaga. Zanimivo je tudi dejstvo, da olajšave niso predvidene za železniški promet, kar je po mojem v neskladju s politiko EGS, ki skuša pospešiti železniški prevoz tudi iz ekoloških razlogov. To so le nekatera, po našem mišljenju bistvena določila zakona. Med drugim je bilo tudi rečeno, da bodo za izvedbo programa pristojni razni državni organi kakor dežela, gorske skupnosti, pokrajine in tudi že obstoječi Krožni sklad za Trst. Težko bo zaradi tega opredeliti naloge in dodeliti sredstva. Pri pristojnosti dežele smo ugotovili, da je govor o pospeševanju zaposlovanja, ni pa jasno, če bodo predvidena sredstva dopolnjevala sredstva, ki jih je v te namene določila Dežela, ali bodo ta sredstva služila le za financiranje že obstoječih programov. Predvideno je tudi, da bo morala Dežela izdati posebne izvajalne zakone, iz katerih naj bi bile torej razvidne dokončne smernice posegov. Stanovske organizacije bodo morale sestaviti svoje predloge in jih predložiti deželnim upraviteljem, da ne bi prišlo do nepotrebnih spon in ovir pri izkoriščanju razpoložljivih sredstev. Kakor smo že zabeležili v začetku, zakon še ni bil dokončno sprejet in zaradi tega ne bo postal operativen že v teku tega leta. ODO KALAN Tiskovna konferenca ob »dnevu LRK« na sejmu Pobratenje in sodelovanje med Trstom in Tjenjinom V okviru prireditev ob 40. tržaškem mednarodnem vzorčnem velesejmu je bila včeraj na Pomorski postaji tiskovna konferenca China Arts & Crafts in Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT) o udeležbi Trsta na prireditvi »Lombardia produce« v Tje-njinu v Ljudski republiki Kitajski. Uvodni nagovor je imel predsednik Velesejemske ustanove Gianni Mar-chio, ki je spregovoril o novih možnostih za boljšo uveljavitev tržaške luke in poudaril, da so za Velesejem-sko ustanovo stiki s Kitajsko zelo spodbudni. Svetovalec pristaniške ustanove Federico Pacorini je pozitivno ocenil tri leta in pol trajajoče napore ustanove EAPT in Lombardije za navezavo tesnejših odnosov s Kitajsko, ki so končno privedli do sporazuma o medsebojnem sodelovanju. Razlogov za ta dogovor je več. Tržaška luka se mora namreč za uspešno delovanje čim bolj odpirati na Vzhod. Poleg poslovnih odnosov, ki jih ima z Japonsko, Filipini, Malezijo in še drugimi vzhodnimi državami, je tako prišlo tudi do pobratenja s pristaniščem mesta Tjenjin, s katerim so sklenili dogovor za pospešitev sprostitve trgovinskih izmenjav. V obeh lukah je sedaj na razpolago carinsko območje z izredno olajšanimi pogoji. Pogodba predvideva tudi izmenjavo delovne sile v funkciji strokovnega izobraževanja osebja. »To je sicer le uvod v širše sodelovanje med državama, ki si prizadevata za raztegnitev odnosov,« je še dejal Pacorini. Za predstavnika AIOM (Združenje italijanskih pomorščakov) Armanda Coste je doseženi sporazum zelo važen za delovanje tržaškega pristanišča, pozitivno pa je, pravi, zlasti to, da je Lombardija izbrala Trst za navezovanje stikov s Kitajsko; za naše mesto je vsekakor bistvena trajnost pristaniških dejavnosti. Direktor družbe Finporto Bruno Gozzi je tudi poudaril pomembnost pobratenja, ki predstavlja ključno dejanje za tržaško luko. »Seveda smo le na začetku medsebojnega sodelovanja,« je dejal, »dosegli pa smo že stalno sodelovanje pri strokovnem izobraževanju in specializaciji delavcev.« Poleg tega je še omenil gospodarske koristi, ki jih vzajemno nudijo pristaniška skladišča na carinskih območjih tržaškega odnosno tenj inskega pristanišča v skladu s doseženo pogodbo. Gozzi zaradi tega poziva še k novim pobudam. Upravljanje obeh pristanišč naj bi prevzeli zasebniki oziroma zasebna podjetja, družba Finporto pa bo v skladu s svojimi pristojnostmi podpirala vse zainteresirane. A. G. Dolar krepko navzgor Dolar je spet poskočil na vseh valutnih borzah. Ob včerajšnjem fixingu v Italiji je kotiral 1.353,475 lire, to pa pomeni kar okrog 22 lir več kot v petek, ko je veljal 1.331,645 lire. Značilno je, da je prebil tudi »zid« 1,80 zahodno-nemške marke, saj se je povzpel v Frankfurtu do vrednosti 1,8235 marke proti 1,7970 marke ob koncu minulega tedna. V Italiji se je lira nasproti marki okrepila, kajti tečaj je prešel od petkovih 741,415 na 740,855 lire za marko. Dolarjev poskok pripisujejo z ene strani zmanjšanju ameriškega trgovinskega primanjkljaja, z druge pa dejstvu, da iz Toronta ni prišel noben »signal«: udeleženci posveta so se sicer izrekli proti takšnemu ovrednotenju ameriške valute, ki bi utegnilo zavreti postopek za odstranitev trgovinskih neravnovesij, niso se pa izjasnili o tem, kolikšna bi morala biti gornja meja dolarjevega vzpona, da bi jo lahko označili kot »destabilizacijsko«. Bundesbank bo v kratkem menda odločno nastopila za to, da se tečaj dolar-marka povrne na Nemcem ustreznejšo raven 1,78. 11111 .4 ■ ''J : Ji. p f .išiii Banca liiiifflffllilli kg kgnkg . I ■■ Gori ; 24. 6. 27. 6. URADNE KOTACIJE Generali 87300 87490 Lloyd 16150 16500 Lloyd risp 7190 7180 RAS 41890 41700 RAS risp 15850 15500 Sai 18100 17800 Sai risp 7700 7780 Montedison 1793 1766 Montedison risp 835 826 Pirelli 2630 2600 Pirelli risp 2590 2600 Pirelli risp. nc 1530 1525 Snia 2207 2219 Snia risp 2125 2125 Snia risp. nc 2155 1150 Rinascente 4070 4120 Rinascente priv 2245 2250 Rinascente risp 2580 2600 Premuda 1900 1900 Premuda risp 1850 1850 SIP 2330 2330 SIP risp 2180 2150 Bastogi 265 260 Comau 2390 2340 ___________________________27. 6. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar......................... 9200 +3,95 Buitoni ....................... 9600 —0,51 Eridania....................... 4080 +0,86 Perugina....................... 3750 —5,06 ZAVAROVALSTVO • BANČNIŠTVO_______________ Alleanza Ass.................. 45900 +1,10 Alleanza Ass. risp. por. . . . 46100 +0,87 Assitalia..................... 15600 +0,25 Ausonia ....................... 2459 —0,04 Latina Ass. ord............... 15890 —0,62 Generali Ass.................. 87650 +0,17 Italia Ass.................... 10950 +3,30 Abeille ...................... 88150 +0,45 La Fondiaria spa.............. 60700 —0,97 La Previdente ................ 23420 —1,05 Lloyd Adriatico .............. 16500 +2,16 RAS fraz...................... 41500 —0,93 RAS risp, port................ 15500 —2,20 Toro ord...................... 18160 +0,88 Unipol priv................... 16920 +1,01 Banca Comm. Italiana .... 2155 —0,91 Banco di Roma ................. 5640 +0,35 Credito Italiano .............. 1099 — Interbanca ord................ 15690 +0,19 Mediobanca.................... 18350 —0,32 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT______________ Cart. Burgo ord............... 13650 —0,07 L’Espresso.................... 23740 —0,25 Mondadori .................... 21000 +2,18 Mondadori priv................. 8580 +1,53 Poligraf. Editoriale........... 4899 —1,82 Cementir ...................... 2879 —0,20 Italcementi.................. 105250 +0,62 24. 6. 27. 6. Fidis....................... 5950 5950 Gerolimich.................... 89 89 Gerolimich risp............... 90 91 SME ........................ 2150 2120 Slet........................ 3245 3200 Štet W 10 .................. 1010 990 Štet W 9 .................... 485 460 Štet risp................... 2880 2790 Tripcovich ................. 5390 5460 Tripcovich risp. nc......... 2390 2380 Att. Immobiliari ........... 2910 2885 FIAT........................ 9315 9366 FIAT priv................... 5805 5835 FIAT risp................... 5900 5920 Gilardini.................. 11600 11700 Gilardini risp.............. 9150 8720 Dalmine ..................... 220 220 Marzotto.................... 4620 4615 Marzotto risp............... 4560 4565 Marzotto risp. nc........... 3650 3650 NEURADNO TRŽIŠČE _________________________ I. C. C. U................... 585 585 SO. PRO. ZOO................. 950 950 Carnica Ass................ 11300 11300 27. 6. spr. % Unicem 19450 —0,25 Unicem risp 8550 —1,15 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2300 — Fidenza Vetrar 1000 5860 + 0,17 Italgas 1819 + 1,96 Mira Lanza 41200 — Montedison 1000 1765 —1,39 Montefibre 1799 —0,66 Pirelli 2601 —1,10 Pirelli risp 2600 + 0,38 Recordati ord 7650 + 0,79 Saffa 6800 — Siossigeno 25800 —1,52 Snia BPD 2191 + 0,04 Snia Fibre 1430 + 4,15 Snia Tecnopolimeri 3970 —1,48 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4120 + 1,22 Silos Genova 565 + 1,43 Standa 19600 + 0,50 Standa risp. port 7050 + 0,71 Alitalia cat. A 2400 —0,20 Alitalia priv 1395 —0,28 Italcable 10360 + 0,87 SIP 2327 + 0,08 SIP risp. port 2150 —0,83 Sirti 8101 —0,28 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 4730 + 0,53 Tecnomasio 1600 —4,76 Bastogi 260 —1.51 ___________________________27. 6. spr, % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP april 1989 12%..... 101,85 — BTP februar 1989 12,5% . . 101,80 — BTP januar 1989 12,5% . . . 101,60 — BTP julij 1988 12,5% ......... 100,00 — BTP marec 1989 12,5% . . . 102,05 — BTP nov. 1988 12,5%.... 101,20 +0,20 BTP okt. 1988 12,5% .......... 100,75 +0,05 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_________________ CCT ECU 1982/89 13% ... 107,80 +0,65 CCT ECU 1982/89 14% ... 103,75 +0,05 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 108,00 +0,84 CCT ECU 1984/91 11,25% . 108,50 —0,96 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 108,50 —0,73 CCT ECU 1985/93 9% ___________ 103,70 —0,24 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 106,30 +0,28 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,10 —0,10 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 106,30 —0,19 CCT april 1992 10%..... 97,15 —0,10 CCT julij 1992 IND..... 97,40 — CCT januar 1991 IND....... 99,03 +0,10 27. 6. spr. % Bonifiche Siele ............. 26700 —0,74 Bonifiche Siele risp.......... 8550 — C1R - Comp. Ind. Riunite . . 5799 +0,06 CIR risp...................... 5731 +1,07 Cofide......................... 5600 —1,58 Comau Finanziaria ............. 2340 —2,09 Editoriale SpA ............... 2795 +0,35 Euromobiliare ................ 6300 +1,61 Ferruzzi Agric................ 1465 +0,75 Fidis......................... 5935 — Fimpar ....................... 1315 +3,62 Finarte ...................... 3110 +0,64 Fiscambi Holding.............. 6735 — Fiscambi risp................. 1855 —0,26 Fornara ...................... 2055 —0,24 Gaic ........................ 29500 —0,67 Gemina........................ 1359 —0,07 Gemina risp................... 1280 +0,39 Gerolimich...................... 89 — Gerolimich risp. port..... 91,25 +1,38 IFI priv..................... 16220 +1,31 IFILfraz...................... 3367 +0,20 IFIL risp. port. fraz......... 1918 +1,16 Iniziativa Meta.............. 10690 +0,83 Iniziativa Meta risp.......... 3899 +1,27 Italmobiliare............... 106800 —1,79 Pirelli & C................... 4330 — Riva Finanziaria ............. 9700 +1,99 Sabaudia Finanziaria .... 1820 —0,27 Sabaudia risp. nc ............ 1115 —0,08 Saes.......................... 1550 +1,97 SME .......................... 2147 +0,84 SMI Metali!................... 2165 —0,68 SMI risp...................... 1840 —0,80 SOGEFI........................ 4520 —0,22 Štet.......................... 3180 —0,59 Štet risp. port............... 2780 —0,71 27. 6. spr. % CCT julij 1993 ............... 94,60 +0,21 CCT december 1990 IND . . 99,95 —0,05 CCT februar 1991 IND .... 99,05 — CCT februar 1997 ............. 93,10 —0,11 CCT junij 1993 CV IND ... . 94,75 — CCT marec 1991 IND........ 99,15 +0,20 CCT nov. 1993 CV IND_____ 95,15 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND . . . 94,00 —0,11 CCT avgust 1992 ............ 97,85 — CCT avgust 1993 ............ 94,00 —0,32 CCT 1983/93 TR 2,5% ... . 91,65 +0,11 CCT avgust 1988/93 IND .. 100,10 —0,05 CCT avgust 1990 IND.... 99,20 —0,05 CCT avgust 1991 IND.... 100,15 — CCT avgust 1995 IND.... 93,20 — CCT avgust 1996 ............ 92,60 CCT april 1991 IND .......... 100,75 —0,05 CCT april 1992 ............... 97,35 —0,10 CCT apriM995 IND ............. 91,80 —0,11 CCT april 1996 ............... 92,30 . — CCT december 1990 IND . . 101,75 —0,05 CCT december 1991 IND . . 99,55 —0,30 CCT december 1995 IND . . 93,35 —0,05 27. 6. spr. % Tripcovich 5460 + 1,29 Tripcovich risp. nc 2380 —0,62 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2885 —0,89 Calcestruzzi 9685 + 0,36 Cogefar 4775 —0,52 Del Favero 3760 + 0,34 Grassetto SpA 9590 + 1,69 IMM Metanopoli 1072 —0,64 Risanamento Napoli . . . 14010 + 1,89 Vianini 2820 —1,05 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 2350 —2,89 Danieli & C 5260 —0,37 Data Consyst 8300 —0,59 Fiar SpA 13495 + 0,70 Fiat ord 13495 + 0,70 Fiat priv 5814 + 0,84 Fiat risp 5920 + 0,65 Franco Toši 16020 + 0,12 Gilardini 11700 + 1,03 Magneti Marelli 2745 + 0,73 Merloni 1500 — Necchi ord 2430 + 2,10 Olivetti ord . . 10165 —0,91 Olivetti priv 5750 —4,95 Pininfarina 8700 —0,51 Rodriguez SpA 10000 — Safilo 5650 + 0,89 Safilo risp 5299 —0,95 Saipem 2000 — Saipem risp 2035 + 1,69 Teknecomp 1160 —0,08 27. 6. spr. % CCT december 1996 IND . . 93,10 —0,11 CCT ECU febr. 1994 ......... 103,00 — CCT ECU maj 1994 ............ 94,95 +0,05 CCT EFIM avg. 1988 IND . . 100,30 — CCT ENI avg. 1988 IND ... 100,20 — CCT februar 1991 IND______ 101,80 —0,05 CCT februar 1992 IND______ 98,55 —0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 100,00 — CCT februar 1995 IND______ 97,05 +0,05 CCT februar 1996 ............ 94,75 +0,11 . CCT februar 1997 IND .... 93,10 —0,11 ’ CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 102,75 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,70 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 102,55 —0,05 CCT januar 1991 IND....... 101,85 — CCT januar 1992 IND....... 99,50 —0,10 CCT januar 1992 11% ... . 100,40 +0,40 CCT januar 1996 ............. 94,40 +0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 94,30 —0,11 CCT januar 1997 IND....... 93,10 —0,48 CCT januar 1991 IND....... 100,60 —0,25 CCT januar 1995 IND....... 92,65 +0,16 CCT januar 1996 IND....... 93,45 +0,05 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 101,45 +0,10 CCT jul. 88 EM 83 IND_____ 99,70 —0,20 CCT julij 1990 IND .......... 99,35 +0,15 CCT julij 1991 IND ......... 100,30 +0,05 CCT julij 1995 IND........... 94,20 +0,16 CCT julij 1996 .............. 94,25 +0,43 CCT maj 1991 IND.......... 100,60 —0,05 CCT maj 1992 ................ 95,80 —0,05 CCT maj 1995 IND............. 92,10 +0,16 CCT maj 1996 ................ 92,60 +0,16 CCT maj 1997 IND.......... 92,10 —0,11 CCT marec 1991 IND........ 100,55 —0,10 CCT marec 1995 IND........ 92,20 —0,05 CCT marec 1996 .............. 93,15 — CCT marec 1997 IND........ 92,60 —0,27 CCT nov. 1990 IND......... 99,20 —0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,70 —0,10 CCT nov. 1991 IND......... 100,15 —0,10 CCT nov. 1992 IND............ 97,50 — CCT nov. 1995 IND............ 93,25 — CCT nov. 1996 IND............ 92,65 —0,11 CCT oktober 1993 IND______ 95,15 — CCT okt. 88 EM 83 IND ... 100,50 — CCT oktober 1990 IND ... . 98,95 —0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,20 +0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 93,00 —0,21 CCT oktober 1996 IND ... . 92,60 — CCT sep. 88 EM 83 IND . . . 100,25 — CCT sep. 1990 IND............ 99,15 +0,05 CCT sep. 1991 IND......... 100,15 — CCT sep. 1995 IND............ 92,95 — CCT sep' 1996 IND......... 92,40 —0,05 CTS marec 1994 IND........ 71,10 —0,21 CTS april 1994 IND .......... 70,80 —0,14 ED SCOL 1975/90 9% _________ 103,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 102,30 —0,20 ED SCOL 1977/92 10% ... 104,90 —0,66 REDIMIBILE 1980 12% . . . 106,75 — RENDITA —35 5% .............. 79,00 —1,25 Z zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju Največ preglavic je bilo s liziko in filozofijo V telovadnici znanstvenega liceja France Prešeren se v teh dneh zaključuje ustni del zrelostnih izpitov. Zadnji kandidati se bodo zvrstili pred komisijo še danes in jutri, nato pa bodo vsi maturanti zvedeli za svojo usodo. Nekateri se bodo lahko vpisali na univerzo, drugi se bodo zaposlili, nekaj jih bo (morda) presedelo še leto v šolskih klopeh. S trepetajočim srcem so včeraj zjutraj posedali pred telovadnico, kjer se je komisija nastanila, da ne bi motila poteka volitev. Nekateri so s knjigami in zapiski v naročju nestrpno čakali, da pridejo na vrsto (vse do zadnjega so buljili v knjige, da bi si vtisnili v spomin fizikalne in matematične formule), drugi pa so si že oddahnili. Tudi najboljši dijaki so z zaskrbljenostjo zrli v svojo najbližjo prihodnost, šolski sluge, ki že več let spremljajo zadnji »dijakov križev pot«, pa so jih skušali bodriti in hudomušno napeljati pogovor na druga vprašanja. Volitve so le bežno pritegnile pozornost dijakov, nekateri so namreč letos volili prvič, drugi pa so že novembra oddali svoje glasove za namestitev jedrskih elektrarn ali proti njej. Očitno pa jih ta prva volilna izkušnja ni preveč razburila, saj so svojo pozornost v zadnjih dneh posvetili predvsem šolskim predmetom. »Ko bi morali polagati izpite iz vseh predmetov,« so povedali, »bi nam bilo veliko huje. Po drugi strani pa bi bilo vzdušje bolj domače, saj bi nas izpraševali profesorji, ki nas dobro poznajo.« Pred komisijo pa je medtem tekel pogovor o slovenski in italijanski književnosti, o fizikalnih procesih in o najpomembnejših svetovnih miselnih tokovih. Nekateri dijaki, ki nameravajo izbrati točno določeno študijsko pot, so izbrali še dodaten predmet, kot npr. risanje. Dijak, ki je odločno izjavil, da hoče študirati arhitekturo, se je res izkazal z zgodovinskim opisom in razlago osnovnih načel gotske in romanske arhitekture. Če spraševanje iz italijanske in slovenske književnosti ni delalo dijakom prevelikih preglavic, pa so jim bila vprašanja iz fizike in filozofije veliko bolj nadležna. Povedati letnico, naslov knjige ali obnovo (čeprav je profesorica zahtevala seveda tudi utemeljitev in razlago v zvezi z določenimi literarnimi pojavi) je očitno lažje kot skušati ugotoviti, kateri ontološki procesi so spremljali oblikovanje različnih filozofskih smeri. Na ta način je dijak, ki je moral spregovoriti o Kantu, brez težave povedal, da je Immanuel Kant mejnik med starejšo in sodobno filozofijo. Ko pa je moral utemeljiti svojo trditev in obrazložiti, da je Kant načel vprašanja o človeškem bivanju na zemlji z drugega zornega kota in da je pojmoval človeka brez predsodkov in v njegovi celoti, pa se je le nekoliko zmedel. Po pogovoru o Fichtejevem odnosu do Napoleona pa je profesor hudomušno vprašal, kako je Fichte umrl. Dijaku se to očitno ni zdelo pomembno, čeprav tudi ta podatek osvetljuje njegov lik: Fichte si je namreč sam vzel življenje, potem ko se je od svoje zaročenke, ki je delala kot bolničarka v lazaretu, kjer so zdravili francoske vojake, nalezel smrtne bolezni. (bg) Vse večji razkorak med upravitelji in upravljanimi Negativni rekord v udeležbi: volilo le 82,5% upravičencev Naš fotograf je v Zgoniku ujel v svoj objektiv skupino mladih, ki so tokrat prvič volili. Na posnetku so: Marko Milič, Mitja Kante, Suzana Milič, Barbara Dilema in Tamara Živic Rekordno nizka udeležba, najnižja v tržaški povojni zgodovini. To je eden prvih podatkov, ki je izšel včeraj iz volišč. Podatek, ki sicer ne odloča o številu izvoljenih svetovalcev, ki ne odloča o razmerju sil med strankami, a pove marsikaj o odnosu Tržačanov do volitev, o upadajočem zaupanju v stranke in v predstavniško demokracijo. Podatek, ki je dopolnilo glavne značilnosti volilne kampanje: absolutna nepozornost do volilnih shodov in zborovanj. Po uradnih številkah tržaške prefekture je v tržaškem volilnem okrožju volilo 193.342 volilnih upravičencev ali 82,5 odstotka. Leta 1983 je udeležba na volitvah za deželni svet sicer za spoznanje presegla 90 odstotkov ( 90,3), na lanskih političnih volitvah pa je glasovalo 90,4 odstotka upravičencev. V tržaškem okrožju je udeležba padla za skoraj 8 odstotkov, se pravi, da se je tokrat odpovedala svoji volilni pravici skoraj petina upravičencev. Udeležba na Tržaškem je znatno pod vsedeželnim poprečjem, saj je udeležba v deželnem poprečju pre- segla 84 odstotkov. Najnižja udeležba je bila v občini Trst z 81,9 odstotka, medtem ko je bil v okoliških občinah odstotek volilcev nad vsedeželnim poprečjem. V devinsko-na-brežinski občini je volilo 6.158 upravičencev ali 87,8 odstotka, v re-pentabrski občini 614 ali 86,8 odstotka, v miljski občini 10.157 ali 88,7 odstotka, v Zgoniku 1.531 upravičencev ali 89,1 odstotka, v Trstu pa 170.789 ali 81,9 odstotka. Ob vseh ostalih podatkih, ki jih nakazujejo volitve, je vprašanje udeležbe eden od tistih, ob katerih se velja zamisliti. Nedvomno je na udeležbo vplivalo vreme in marsikdo je izkoristil prvo sončno nedeljo v juniju za kopanje ali izlet v naravo. Prav tako je na udeležbo vplivalo dejstvo, da so bili volilci v enem letu že tretjič poklicani na volišča. Nedvomno pa podatek odraža tudi naraščajočo odtujenost ljudi od političnega, predvsem pa od strankarskega življenja. Podatek je nedvomno zaskrbljujoč, čeprav ni dramatičen, saj je glede udeležbe na volitvah Italija izjema v krogu zahodnih demokracij, v katerih je odziv volilcev precej skromnejši. Iz tega zornega kota kaže, da Trst spet anticipira v državi pojav razvitih družb z izrazitim razkorakom med upravljanimi in upravitelji. • VOLILNE IZIDE IN PRVE REAKCIJE STRANK OBJAVLJAMO NA 6. STRANI. Z nastopom mešanega zbora iz Barkovelj V Dolini so se iztekli Junijski večeri Med koncertom MePZ Milan Pertot S tridnevnim praznovanjem Godbeno društvo Parma iz Trebč proslavilo svojo 75. obletnico S petkovim koncertom so se v Dolini zaključili tudi letošnji Junijski večeri, celomesečna kulturna srečanja, ki jih je že sedmič zapovrstjo priredilo KD Valentin Vodnik. Zadnji gost, ki je nastopil v stari cerkvici sv. Martina, je bil mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj. Zbor, ki je nastal maja 1982, se je pred štirimi leti poimenoval po barkovljanskem glasbeniku in pedagogu Milanu Pertotu. Vsako leto se predstavi občinstvu s celovečernim koncertom in številnimi priložnostnimi nastopi. Redno sodeluje na reviji Primorska poje in gostuje širom po Sloveniji in po naši deželi. Zbor je gostoval tudi že v Avstriji, Nemčiji in drugod po Italiji. Ob bogati koncertni dejavnosti je snemal tudi za tržaško in koprsko radijsko postajo. MePZ Milan Pertot, ki ga danes sestavljajo mladi pevci iz Barkovelj, Trsta in okolice, od vsega začetka vodi Aleksandra Pertot. »Sine mušica nulla vita« (Brez glasbe ni življenja) je zapisal skladatelj Nfred Von Becherat, ki je živel in ustvarjal na začetku stoletja. Ta resnica le živa še danes in z njo tudi trditev, ba je zbor, ki ne črpa iz ljudske pesmi, ^akor drevo brez korenin. S tema dve-^a spoznanjema bi lahko označili na-stop dveh mešanih in dveh ženskih zborov na Prvem srečanju pevskih Zborov, ki sta ga ob zaključku sezone Priredila odbor in MePZ Rdeča zvezda balež preteklo soboto v športno-kul-turnem centru v Zgoniku pred ne pre-^eč številnimi poslušalci. Zbor si prizadeva, da bi srečanja piostala tradici-Phalna in zato išče primeren kraški kotiček, kjer bi bilo mogoče koncerti-■ aU na prostem, in tudi primernejše Jhe za takšna srečanja, ime, ki bi poučilo namen in tudi okolje, v katerem bi potekali zborovski večeri. , Srečanje je začel MePZ Rdeča zvez-a' ki je pod vodstvom Marte Werk- Na petkovem junijskem večeru se je zbor predstavil z raznolikim sporedom klasičnih in sodobnejših skladb, umetnih in ljudskih prirejenih pesmi. Koncert je sicer sledil že skoraj običajnemu dvodelnemu razporedu, v katerem so bile v prvem delu na vrsti predvsem polifonske in umetne zborovske skladbe, od katerih je bilo nekaj tudi sakralnih. Po Gallusu, Croceju, Rahmaninovu, Scandellu, Brahmsu, Hasslerju in neznanemu španskemu skladatelju, sta bili na vrsti Ziegen-halsova The joy of us ali in Cossetto-va Ave Maria, ki ju je zbor odpel ob orgelski spremljavi Stefana Bembija. Drugi del koncerta je bil nekoliko drugačnega značaja. MePZ Milan Pertot je občinstvu, ki se je tokrat polnoštevilno odzvalo vabilu KD Valentin Vodnik, predstavil zborovske skladbe in priredbe Vrabca, Grbca, Kumarja, Srebotnjaka in Šuplevskega. Zaključil se je tako tudi glasbeni del Junijskih večerov, ki je bil letos Volk zapel štiri pesmi slovenskih skladateljev: Pirnika Smrt v Brdih, Gobca Bolen mi leži, Vrabca Oj, božime in Kernjaka Rož, Podjuna, Žila. V tej zasedbi zbor deluje šele pol leta in v tako kratkem času mu je uspelo doseči zadovoljivo pevsko raven, predstavljene pesmi pa je občuteno interpretiral. ŽPZ Prosek-Kontovel je imel na programu pet pesmi: Pirnika Jesen, Gobca Dekletom ter priredbe Rojgona Bilo vavek veselo, Gobca Makedonska pesma in Leskovarja Tancuj, tancuj. Šestletno delo Janka Bana je v tej sezoni nadaljevala Marta Werk-Volk. Pevkam se je v tem kratkem času uspelo dobro ujeti z dirigente in živahen način izvajanja melodičnih pesmi je razgrel dlani poslušalcev. Sledil je nastop ŽPZ Rdeča zvezda, ki je zapel šest narodnih in dve umetni pesmi. Skrbno izbranemu programu dirigentke Marte Werk-Volk je sledila tudi izrazito zborovskega značaja. V gosteh KD Valentin Vodnik so namreč bili trije oz. štirje zbori: naprej je pod vodstvom Bogdana Kralja nastopil DPZ Vesna iz Križa, petek zatem sta se s koncertom, posvečenim izključno cerkveni in liturgični vokalni glasbi, predstavila otroški in mešani zbor tržaškega Mladinskega centra Claret, zadnji pa je bil zgoraj omenjeni nastop MePZ Milan Pertot. Junijski veče-s ri, ki bi jih lahko označili kot enomesečna srečanja s svetom likovne, literarne in glasbene umetnosti, pa so letos potekali v znamenju proslavljanja 110-letnice prvega organiziranega kulturnega vzgiba v Dolini ali, bolje rečeno, v znamenju proslavljanja 110-letnice vaškega kulturnega društva, ki je vzraslo iz idealov čitalniškega in taborskega gibanja na Slovenskem. Pred 110 leti je bil namreč prav v Dolini eden največjih taborov na Primorskem: to je bil dogodek, ki je nedvomno globoko vplival na nadaljnje prosvetno delovanje v vasi. Dokaz tega je seveda v prvi vrsti današnje KD Valentin Vodnik, predvsem pa bogata in kar se da raznolika dejavnost te vaške kulturne celice. Junijski večeri so se torej iztekli: tudi tokrat so se prireditelji potrudili, da bi bili čim bogatejši, pestrejši in zanimivejši, da bi zadovoljili čim več občinstva in da bi istočasno ohranili tisto osnovno značilnost, ki naj bi odlikovala marsikatero kulturno prireditev. Namen prirediteljev je od vsega začetka ta, da bi bili Junijski večeri niz kulturnih srečanj na dokajšnji kakovostni ravni. Če bi sedaj našteli vse umetnike, posameznike in skupi-, ne, ki so se v sedmih letih udeležili Junijskih večerov, bi ugotovili, da so se prireditelji pri tem res potrudili! (dam) homogena izvedba ženskih glasov in pretanjenost v izvedbi, kar je že precejšen napredek pri zboru, ki obstaja šele dve leti. Večer je zaključil gost iz matične domovine, mešani pevski Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč je proslavilo 75-letnico svoje ustanovitve z zelo uspelo tridnevno prireditvijo. Praznovanje se je začelo v petek zvečer s celovečernim koncertom trebenske godbe na pihala, ki jo vodi kapelnik Leander Pegan in z nastopom priljubljenega in vse bolj uspešnega mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka. Naslednja prireditev je bila v soboto zvečer, ko se je predstavila otroška folklorna skupina, ki šteje 8 parov in jo vodi Ignac Duh, sledil pa ji je celovečerni nastop godbe na pihala iz Postojne. V nedeljo popoldne je bila zaključna prireditev, ki se je začela z zbiranjem članov kar šestih godb na pihala pred spomenikom padlih v Trebčah in nadaljevala s prihodom godbenikov, vaščanov in drugih udeležencev proslave do zelo lepega prireditvenega prostora, po domače »na Griži«, kjer je sledil nastop pihalnega orkestra Breg, zbor Logatec, ki je pod vodstvom Zdravka Novaka v sedmih pesmih umetniško podal splet različnih zvrsti, od umetne, črnsko-duhovne do slovenske narodne pesmi. J. J. ricmanjske godbe napihala, godbe na pihala Prosek-Kontovel ter godb iz Križa, Nabrežine in Doberdoba, medtem ko je bila domača godba le gostitelj. V soboto je udeležence zabaval ansambel Lojze Furlan, v nedeljo zvečer pa je bil ples z ansamblom Taims. Delovali so dobro založeni kioski in tudi nad vremenom, predvsem nedeljskim, se organizatorji ne morejo pritoževati. Če boste pisali o našem prazniku -so nam rekli prireditelji - potem zapišite predvsem, kako lep prostor smo izbrali za nastop naše domače godbe in pevskega zbora Primorec-Tabor. Gre za dolinico, tako rekoč sredi vasi, ki jo je lastnik zelo lepo uredil in jo dal tudi na razpolago za začetni večer proslav. »Ko je naš kapelnik Pegan videl ta prostor, je takoj dejal: Tu bomo nastopili in nikjer drugje,« nam je povedal predsednik trebenske godbe Milan Čuk. »Izredna akustika, prekrasna osvetlitev, lepota kraja in seveda tudi naše igranje in še petje mladih pevcev — vse to je bilo za nas in poslušalce enkratno doživetje. Tudi domačine smo presenetili, zato mislim, da bo večer ostal v nepozabnem spominu.« Godbeno društvo Viktor Parma je za to priložnost natisnilo tudi lepo brošuro, ki ima na naslovni strani sliko vaškega spomenika padlim, ob katerem stojijo nekateri godbeniki. V brošuri so fotografije članov godbe iz leta 1922 in z raznih prireditev. Vključeni so članki, ki govore o zgodovini trebenske godbe na pihala, objavljene so misli najstarejših članov godbe, pogovor s predsednikom Milanom Čukom, misli vaščana o domači godbi, ki jih je zapisal David Malalan, pogovor s kapelnikom Leandrom Peganom in pa seznam sedanjih godbenikov, ki jih je skupno 40. Za izdajo brošure so skrbeli: Marcelo Kralj, Milan Čuk in Igor Saksida, besedila je pripravil in zapisal Igor Saksida, tiskana pa je bila v tiskarni TINPO v Postojni. NEVA LUKEŠ V Zgoniku si želijo stalnih srečanj zborov Rezultati deželnih volitev v tržaškem volilnem okrožju Katastrofa Liste in uspeh slovenskih kandidatov LpT razpolovila glasove - Pričakovano nazadovanje komunistov in znatna okrepitev socialistov Tudi KD napredovala - Uveljavitev zelenih list — Operacija DP-MT-Pahor propadla Stara in doslej utemeljena trditev, da volitve v Italiji navadno ne prinašajo posebno velikih sprememb, je bila tokrat postavljena na laž. Spremembe, ki so jih prinesle tokratne deželne volitve v našem mestu, se ne merijo več v desetinkah odstotka, ampak v krepkih odstotkih. Lista za Trst je nazadovala za celih deset odstotkov, socialisti so pridobili več kot osem odstotkov, komunisti so nazadovali za pet odstotkov v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami in za dobra dva odstotka v primerjavi z lanskimi parlamentarnimi, demokristjani so napredovali za dobre štiri odstotke v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami in poldrugi odstotek v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami. Ce gledamo na volitve z vidika tržaških Slovencev, so rezultati nedvomno pozitivni: mimo poraza Liste gre poudariti izvolitev obeh glavnih slovenskih kandidatov v tržaškem volilnem okrožju: komunista Miloša Budina in predstavnika SSk Bojana Brezigarja, čigar izvolitev je bila sicer do zadnjega trenutka v dvomu. Pozdraviti pa gre tudi izvolitev slovenskega kandidata na socialistični listi Daria Tersarja in "zelenega" Andrea VVehrenienninga, ki je slovenskega porekla. Če temu dodamo še izvolitev Ivana Bratine na listi KPI v goriškem volilnem okrožju, lahko rečemo, da bodo imeli Slovenci v novem deželnem svetu kar močno zastopstvo. Glavna značilnost teh deželnih volitev, kar se tiče Trsta, pa je prav gotovo katastroialen poraz Liste za Trst, ki je dejansko razpolovila svoje glasove v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami. Ne smemo pozabiti, da je bila LpT v času svojega največjega vzpona najmočnejša stranka v Trstu, stranka relativne večine, zdaj pa je zdrknila kar na četrto mesto za KD, KPI in PSI. Če se bo ta trend potrdil tudi na občinskih volitvah, katerih rezultate bodo objavili danes, je jasno, da se bo morala Lista odreči županskemu mestu in da ne bo več v tolikšni meri pogojevala — v negativnem smislu — tržaško politično življenje. Od poraza Liste se je marsikdo okoristil: v prvi vrsti socialisti, ki so nedvomno ohranili del listarskih glasov, ki se je stekel na liste PSI na lanskih parlamentarnih volitvah. Toda tudi PLI je obdržala nekaj listarskih glasov, saj je samo v Trstu vsaj malenkostno napredovala, medtem ko je povsod drugod v deželi nazadovala, tako kot druge manjše laične stranke. In končno je tudi neofašistična MSI imela v Trstu relativno ugoden rezultat, kar gre prav tako pripisati razkroju Cecovinijeve grupacije. Nedvomen neuspeh je doživelo novo heterogeno zavezništvo med Proletarsko demokracijo, Tržaškim gibanjem in proi. Samom Pahorjem, saj je DP nazadovala v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami, ko je nastopila sama. Potrdila so se torej predvidevanja, da bo ta stranka ohranila enega samega deželnega svetovalca, to pa bo dosedanji deželni svetovalec Cavallo. Pa tudi v občini Trst ne kaže, da bi si lahko priborila svetovalsko mesto. In še uspeh zelenih, pa čeprav so" se predstavili kar z dvema listama. V tržaški pokrajini so nabrali nekaj več kot šest odstotkov glasov, kar pa gre pripisati tudi podpori radikalcev, ki so svoj čas imeli pri nas nemalo privržencev. TOM MARC Izidi deželnih volitev v tržaški pokrajini STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1988 POLIT. VOLITVE 1987 DEŽELNE VOLITVE 1983 Glasovi Odst. Sedeži Glasovi Odst. Glasovi Odst. Sedeži KD 47.924 26,3 4 50.202 24,7 44.386 22,0 3 KPI 32.203 17,7 3 40.345 19,9 45.986 22,8 3 PSI 27.560 15,1 2 37.456 18,5 13.527 6,7 1 PSDI 3.720 2,0 — 3.988 2,0 5.514 2,7 — PRI 4.343 2,4 — 7.339 3,6 8.582 4,3 1 PLI 4.020 2,2 — '4| 11.371 5,6 3.742 1,9 — MSI 17.113 9,4 1 21.664 10,7 16.330 8,1 1 SSk 5.541 3,0 1 3.994 2,0 6.733 3,3 1 FURLANSKO GIB. 331 0,2 — — — 491 0,2 — DP 1.908 1,0 — 2.834 1,4 2.323 1,1 — ZELENA LISTA 8.126 4,5 1 ,3) 11.133 5,5 — — — ZELENI 3.401 1,9 — — — — — — TLI 2.640 1,5 — 2.103 1,0 3.816 1,9 — LpT 22.215 12,2 2 — — 45.367 22,5 4 GIUST. E LIB. 1.042 0,6 — — — — — — OSTALI — — — 10.457 5,1 5.094 2,5 — SKUPNO 182.087 100 14 202.895 100 201.860 100 14 (1) Tudi s kandidati LpT. (2) Pod simbolom Sardinske akcijske stranke. (3) Pod simbolom Radikalne stranke. (4) Tudi s kandidati LpT. Podatki o preferencah in prvi odmevi Novoizvoljeni slovenski deželni svetovalec Miloš Budin (KPI) nam je dal naslednjo izjavo: »Iskreno se zahvaljujem vsem volilcem, ki so mi zaupali sovj glas in tako poverili nalogo, da tudi jaz zastopam Slovence in KPI v deželnem zboru. Upam, da bom znal uspešno in dostojanstveno tolmačiti to zaupanje, ki prihaja predvsem od slovenskih, a tudi od italijanskih tovarišev in drugih naprednih ljudi. Z zadoščenjem gre pozdraviti tudi dejstvo, da smo komunisti izvolili tudi tokrat dva slovenska deželna svetovalca, kar potrjuje vlogo naše stranke med Slovenci in ustreza pomembnemu mestu, ki ga zaseda naša narodnostna skupnost v deželni družbi nasploh. Napredna vloga KPI za Slovence in za graditev enakopravnega sožitja je potrjena tudi od neuspeha novih volilnih kombinacij s slovenskmi kandidati. Dejstvo, da je izguba KPI manjša pri nas kot je bila mesec nazaj drugod v Italiji, kaže, da naše nazadovanje le ni nezadržno, ampak da se ta trend že izboljšuje.« Slovenska skupnost je izrazila veliko zadovoljstvo, da je ponovno potrdila svojega deželnega svetovalca. Kljub nazadovanju v številu glasov, ki ga ni mogoče zanikati, ima slovenska stranka za prihodnjih pet ponovno svojega samostojnega glasnika v deželni upravi, kjer se bo še naprej odločno borila za naše narodne in splošne pravice. Deželno tajništvo čestita novoizvoljenemu deželnemu svetovalcu, devinsko-nabrežinskemu županu Bojanu Brezigarju, in mu vošči obilo uspeha. Obenem pa izraža zahvalo dolgoletnemu dosedanjemu deželnemu svetovalcu dr. Dragu Štoki. Pri ocenjevanju volilnih izidov ni mogoče mimo vsedržavnih trendov, ki so vplivali tudi na naše ljudi, saj si drugače ni mogoče razlagati nekaterih rezultatov, predvsem v slovenskih občinah. Poudariti je treba krasni izid v devinsko-nabre- žinski občini, kjer je SSk dosegla svoj zgodovinski rekord vsega povojnega obdobja z 921 glasovi. Na Goriškem, kjer je stranka odlično obdržala svoje pozicije, ima spet prvo mesto v Števerjanu. Zaskrbljujoče je nazadovanje v tržaški občini in v delu tržaške okolice. Izkazalo se je, da je bil poziv SSk popolnoma na mestu, ko je trdila, da je vsak slovenski glas izredno dragocen in pomemben, saj se je mesto SSk v deželnem svetu odločalo prav z zadnjimi glasovi. Ob koncu deželno tajnštvo stranke izraža toplo zahvalo vsem svojim 8.680 zvestim volilcem. Socialistični podpredsednik deželne vlade Car-bone je izredno zadovoljen z izidom, saj je PSI v slabem desetletju v Trstu narasla od 3,8 na kar 15 odstotkov glasov. To je po njegovem mnenju izreden rezultat, ki dokazuje učinkovitost stranke in njeno usmeritev. Povsem se je spremenilo razmerje sil med PSI in KPI. Rezultat bo nujno imel posledice na deželno upravljanje, Carbone pa je bil oprezen glede Trsta, saj je treba podrobneje preučiti izide v tržaški občini. Deželni tajnik Krščanske demokracije Bruno Longo prav tako poudarja veliko zmago svoje stranke, ki je potrdila svojo vlogo v deželi in ki ima torej trdno v rokah predsedstvo dežele. Longo pravi, da so volilci nagradili pogumno politiko in dobro upravljanje: demokristjani se niso ustrašili nobenega tabuja in niti v zvezi s slovenskim vprašanjem, glede katerega imajo ambicije narediti pravične stvari »brez tekanja naprej, vendar tudi brez zaviranja«. Novoizvoljeni deželni svetovalec KPI Ugo Poli je izjavil: »Vedeli smo, da bodo to težke volitve, še posebno glede na izid upravnih volitev pred dobrim mesecem v Italiji. V tem pogledu bi lahko rekli, da smo samo nekoliko zajezili izgube, čeprav rezultat še zdaleč ni pozitiven. Treba pa ga bo še pazljivo analizrati, ker je zelo razčlenjen, ponekod so bile namreč izgube izredno zaskrbljujoče. Vendar mislim, da ne gre za to, da bi. spremenili našo politiko. Vprašanje je, kako vodimo politiko, naš odnos do ljudi v sistemu množičnih občil. Vsekakor pa rezultat potrjuje pomen razprave, ki je v teku med Craxi-jem in Occhettom o sposobnosti levice, da vlada v državi. Dejstvo je, da je levica presegla 40 odstotkov glasov, obstaja pa nevarnost, da te svoje teže ne bo znala pravilno izkoristiti. Podčrtal bi tudi neuspeh operacije Proletarska demokracija - Gibanje za Trst - Pahor. Očitno obstaja med Slovenci zavest, da v boju za zakonsko zaščito in za pridobitev svoje vloge v celotnem razvoju deželne skupnosti maksimali-zem ne pomaga. Od tod potrditev zaupanja političnim silam, ki manjšino že tradicionalno zagovarjajo in ščitijo.« V novoizvoljenem deželnem svetu bo sedelo 62 svetovalcev. 24 bo demokristjanov, 11 komunistov, 12 socialistov, 3 misovci, po dva svetovalca LpT, socialdemokratov in zelenih, povezanih z radikalci, ter po en PRI, Furlanskega gibanja, PLI, Proletarske demokracije, SSk in zelenih z znakom marjetice. Tržaško okrožje bodo po neuradnih podatkih zastopali v deželni skupščini demokristjani Rinaldi, Vatto-vani, Calandruccio in Donaggio, komunisti Budin, Poli in Perla Luša, socialista Carbone in Dario Ter-sar, listarja Cecovini in Gambassini, SSk Brezigar, predstavnik zeleno-radikalne liste VJehreniennig in misovec Giacomelli. Največ prefrenc sta v tržaškem volilnem okrožju prejela Rinaldi in Carbone. Med komunisti je potem, ko so prešteli štiri petine sedežev na Tržaškem, prejel največ preferenc Budin (več kot 3.000), Brezigar jih je prejel 1.536, Dario Tersar pa 838. Tako v tržaški in okoliških občinah Rezultati volitev v deželni svet v tržaški in okoliških občinah tržaške pokrajine. Prva številka je absolutno število glasov stranke, druga odstotek glasov, v oklepaju pa odstotek glasov, ki ga je stranka dobila na deželnih volitvah leta '83. OBČINA TRST KPI 24.884 ali 15,5% (leta '83 20,6%); MSI 15.951 ali 10% (8,6%); PSDI 3.328 ali 2,1% (2,8%); LpT 21.177 ali 13,2% (24%); PRI 3.929 ali 2,5% (4,4%); PLI 3.765 ali 2,4% (1,9%); SSk 3.563 ali 2,2% (2,6%); MF 291 ali 0,2% (0,2%); Zelena lista 7.308 ali 4,6% (ni bila prisotna); Zeleni 2.957 ali 1,8% (0,5%); PSI 24.400 ali 15,2% (6,6%); DP 1.658 ali 1% (1,2%); MIT 2.437 ali 1,5% (2%); GL 955 ali 0,6% (ni bila prisotna); KD 43.487 ali 27,2%-(22,4%). OBČINA MILJE KPI 3.419 ali 36,1% (44,9%); MSI 459 ali 4,9% (3,1%); PSDI 197 ali 2,1% (2,9%); LpT 535 ali 5,7% (11,7%); PRI 205 ali 2,2% (3,4%); PLI 111 ali 1,2% (1,4%); SSk 115 ali 1,2% (1,1%); MF 16 ali 0,2% (0,2%); Zelena lista 371 ali 3,9% (ni bila prisotna); Zeleni 192 ali 2% (0,3%); PSI 1.437 ali 15,2% (6%); DP 88 ali 0,9% (1,1%); MIT 115 ali 1,2% (1,8%), GL 33 ali 0,3% (ni bila prisotna); KD 2.170 ali 22,9% (21%). OBČINA DOLINA KPI 1.651 ali 39% (48,3%); MSI 123 ali 2,9% (1,6%); PDSI 57 ali 1,4% (1,9%); LpT 159 ali 3,8% (5,7%); PRI 35 ali 0,8% (1,5%); PLI 34 ali 0,8% (0,7%); SSk 581 ali 13,7% (15,2%); MF 6 ali 0,1% (0,1%); Zelena lista 141 ali 3,3% (ni bila prisotna); Zeleni 102 ali 2,4% (0,3%); PSI 646 ali 15,2% (9,5%); DP 69 ali 1,6% (0,7%); MIT 42 ali 1% (1,2%); GL 19 ali 0,5% (ni bila prisotna); KD 573 ali 13,5% (12,5%). OBČINA DEVIN-NABREŽINA KPI 1.309 ali 22,4% (27,7%), MSI 422 ali 7,2% (5,7%); PSDI 114 ali 2% (2,9%); LpT 219 ali 3,8% (10%); PRI 127 ali 2,2% (3,2%); PLI 82 ali 1,4% (1,8%); SSk 921 ali 15,8% (14,5%); MF 15 ali 0,3% (0,4%); Zelena lista 217 ali 3,7% (ni bila prisotna); Zeleni 117 ali 2% (0,3%); PSI 790 ali 13,5% (9,3%); DP 55 ali 0,9% (1,1%); MIT 27 ali 0,5% (1,1%); GL 30 ali 0,5% (ni bila prisotna); KD 1.392 ali 23,8% (20,8%). OBČINA ZGONIK KPI 665 ali 45,6% (43,7%); MSI 57 ali 3,9% (3,3%); PSDI 16 ali 1,1% (1,4%); LpT 57 ali 3,9% (8,8%); PRI 22 ali 1,5% (3,7%); PLI 13 ali 0,9% (2,8%); SSk 212 ali 14,6% (18,6%); MF 1 ali 0,1% (0,1%); Zelena lista 44 ali 3% (ni bila priso’tna); Zeleni 21 ali 1,4% (0,3%); PSI 163 ali 11,2% (8,1%); DP 24 ali 1,7% (0,8%); MIT 8 ali 0,6% (0,2%); GL 4 ali 0,3% (ni bila prisotna); KD 146 ali 10% (8,6%). OBČINA REPENTABOR KPI 191 ali 33,4% (34,5%); MSI 50 ali 8,8% (6,4%); PSDI 3 ali 0,5% (0,3%); LpT 14 ali 2,5% (6,8%); PRI 10 ali 1,7% (2,6%); PLI 4 ali 0,7% (1,7%); SSk 144 ali 25,2% (25,7%); MF 0 (0,9%); Zelena lista 18 ali 3,2% (ni bila prisotna); Zeleni 3 ali 0,5% (0,3%); PSI 52 ali 9,1% (8,3%); DP 8 ali 1,4% (0,9%); MIT 5 ali 0,9% (0,7%); GL 0 (ni bila prisotna); KD 69 ali 12,1% (10,6%). Podjetje Iret poslovalo povsem legalno Tržaški preiskovalni sodnik Gul-lotta je po pregledu dokumentacije podjetja Iret ugotovil, da tvrdke nikakor ni mogoče obtožiti zaradi izvoza »vojnega materiala« v Irak. Dejansko je sodstvo ugotovilo, da je šlo za povsem legalno poslovanje, saj je podjetje razpolagalo z vsemi potrebnimi dovoljenji za izvoz svojih izdelkov v tujino. Preiskavo je sprožil sodnik iz Benetk, ki pa je moral zaradi teritorialne pristojnosti predati akte tržaškemu sodišču. Namestnik državnega pravdnika Co-assin je skrbno pregledal vso obširno dokumentacijo podjetja in ugotovil, da je bilo njegovo poslovanje v skladu z zakonskimi predpisi. Obenem je menil, da radijskih sprejemnikov ni mogoče uvrstiti v kategorijo tako imenovanega vojnega materiala in predlagal, naj sodišče osumljenca oprosti, »ker ni zagrešil kaznivega dejanja«. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil predragi mož in brat Danilo Radovič Pogreb bo danes, 28. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v na-brežinsko cerkev. Žalujoči: žena Zofka, brat Zvonko in sestra Marta z družinama ter drugo sorodstvo Nabrežina, 28. junija 1988 Z družino sočustvujejo Mirjam, Walter, Emanuela in Sabino Za dragim stricem žalujeta Liana in Laura z družino Žalovanju svojcev se pridružu jejo Albina, Vinicio, Carla, Michela in Andrea Ob nenadni smrti tov. Danila Radoviča izreka občuteno sožalje ženi, bratu, sestri ter svojcem sekcija KPI Devin-Nabrežina Dne 26. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi mož in ded Felice Crasnich Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Nabrežini. Žalostno vest sporočajo žena, sin Alberto z Jolando, snaha, vnukinje, ljubljeni vnuk Aron in drugo sorodstvo. Trst, 28. junija 1988 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH TRŽAŠKA KNJIGARNA ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabita na predstavitev knjige ALDA RUPLA NOVO V ZAMEJSKI TELESNI KULTURI danes, 28. t. m., ob 18. uri v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20. gledališča Grad sv. Justa Nocoj ob 21.30 premiera filma-nani-zanke HEIMAT Edgarja Reitza, ki ga bodo predvajali v petih nadaljevanjih. Vstop prost. 14. julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88. Zainteresirani se lahko prijavijo do 28. t. m. v Ul. Ginnastica (trgovina Musič Shop), Ul. Milano (Disco 33), na Rojanski cesti (Blitz Musič) ter v grljanskem Studio G. Cirkus Orfei Od jutri, 29. t. m., se bodo vrstile na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Predprodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti. koncerti Verdi Festival operete - Poletje 1988. Od 30. junija do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za prvo predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 20.30. šolske vesti Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka do 7. julija 1988 vsak dan od 9. dp 12. ure. Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Steian sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija 1988 od 10. do 12. ure. Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu poteka vsak dan do 7. julija od 9. do 12. ure. razna obvestila Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov v organizaciji občin Trst, Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repenta-bor vabi kmetovalce, zadruge, podjetja in vse ostale, ki nameravajo kakorkoli sodelovati z razstavami ali s prodajo svojih pridelkov in proizvodov na letošnji 7. izvedbi Kmetijskih dnevov, ki bodo v Boljuncu od 9. do 12. septembra t. L, naj se prijavijo v tajništvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, tel. 228110 - 228127 - 228392, int. 49. Rok za predložitev prijav zapade v petek, 15. julija t. 1., ob 13. uri. razne prireditve KD Rovte-Kolonkovec prireja danes, 28. in jutri, 29. junija ob 20. uri na sedežu, Ul. Monte Semio 27 predavanji dr. M. Gregoriča o VZGOJI IN VZDRŽEVANJU VINA ter VRTNARSKI PANOGI. ŠZ Gaja organizira ŠAGRO vsak dan do 3. julija na športnem objektu na Pad-ričah. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Zodiaco, v teku tedna pa tudi turnir 4:4. Vabljeni! Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev zbornika "SEDEJEV SIMPOZIJ V RIMU", ki je pred kraktim izšel pri Mohorjevi družbi v Celju. Predstavitev bo v Katoliški knjigarni v Gorici jutri, 29. t. m., ob 18. uri. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje vabi na ogled RAZSTAVE KAMNITIH PREDMETOV, ki so jih izdelali dijaki tečaja za kamnoseke. Otvoritev bo jutri, 29. junija, ob 19. uri v delavnici v Nabrežini št. 84. Razstava bo odprta do 2. julija od 17. do 20. ure. Harmonikarski ansambel GM SYN-THESIS 4 vabi na ZAKLJUČNI KONCERT ob 10-letnici delovanja jutri, 29. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sekcija KPI občine Dolina prireja FESTIVAL DELA in UNITA' od 30. junija do 4. julija pri občinski telovadnici v Dolini. V četrtek, 30. 6.: b 20.00 Novi tržaški teater Oprosti, ne juriš? - Boris Kobal in Sergej Verč; ob 21.00 ples z ansamblom Karamela. V petek, 1. 7.: ob 19.00 okrogla miza na temo Bodočnost mladih v družbi; ob 20.00 ženska košarkarska tekma A/2 lige Inter Club Milje-Cimos Senožeče; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. V soboto, 2. 7.: ob 17.00 okrogla miza na temo Vloga komunistov Pri upravljanju javnih zadev; ob 18.00 Igre brez meja med občinami Kočevje, Marzabotto, Koper, Sežana, Milje in Dolina ter s sodelovanjem godbe na pihala Camillo Borgna in mažoretk; ob 21.00 Ples z ansamblom Lords. V nedeljo, 3. 7.: ob 18.00 koncert Filharmonije od Korošcev (Milje); ob 20.00 shod — govorila bosta tov. Miloš Budin in tov. Nico Costa; ob 21.00 ples z ansamblom Pomlad. V Ponedeljek, 4. 7.: ob 20.00 košarkarska tekma JADRAN Trst - PULJANKA Pulj; °b 21.00 ples z ansamblom Pomlad. Glasbena matica Trst v sodelovanju s pD Slovenec Boršt-Zabrežec prireja v Petek, 1. julija, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu KLAVIRSKI RECITAL Beatrice Zonte. Concentus organi v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu in FINCAT ^abi na ORGELSKI KONCERT - Štefan Bembi in Andrej Pegan v soboto, 2. julija, ob 20.30 v stolnici v Miljah. razstave V TK Galeriji je odprta slikarska razstava z naslovom ISTRSKA POKRAJINA - Jure Cihlar in Vladimir Prelc. V Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ. Na sedežu tržaške turistične ustanove v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečim urnikom: ob delavnikih od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob nedeljah zaprto. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta razstava, na kateri sodeluje 40 grafikov s po enim delom. Razstava bo trajala do 30. t. m. V Palači Costanzi je odprta deželna razstava, na kateri sodeluje 26 deželnih slikarjev z risbami. V tržaški občinski galeriji bodo v torek, 28. t. m., ob 18.30 odprli razstavo ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA. V Športno-kulturnem centru v Zgoniku je na ogled do nedelje, 3. julija, razstava slikarke Mihaele VELIKONJE. kino ARISTON - 18.30, 22.15 Aria, glasbeni. EKCELSIOR I - 18.15, 22.15 Milagro. EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 Una fiam-ma nel mio cuore, r. Alain Tanner, i. Myriam Mezieres, Benoit Regent. □ □ NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Selvaggio desiderio, pom., □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDowell. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Shinning, dram.; i. Jack Nicholson. NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Taver-nier. FENICE - 18.00, 22.15 Attrazione latale, dram., i. Michael Douglas. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris.; prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 22.15 II nome della rosa, dram., ZRN/FrVIt. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham. LJUDSKI VRT - 21.15 Afiari di cuore. EDEN - 16.00, 20.00 La grande orgia per la sguadra del sesso, porn., □ □. VITTORIO VENETO - Danes zaprto. CAPITOL - 16.30, 22.00 Stregata dalla Luna, dram.; i. Cher. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Mannegu-in. ALCIONE - 16.30, 22.10 Corto circuito. RADIO - 15.30, 21.30 La moglie esperta, pom., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj - danes Danes, TOREK, 28. junija 1988 JERNEJ Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 3.14. Jutri, SREDA, 29. junija 1988 PETER in PAVEL PLIMOVANJE DANES: ob 3.41 najnižje -63 cm, ob 10.28 najvišje 25 cm, ob 15.14 najnižje -6 cm, ob 21.05 najvišje 51 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 26,5 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb rahlo narašča, veter 15 km na uro jugozahodnik, vlaga 53-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Samuel Kralj, Andrea Scopazzi, Michele Parenzan, Federica' Verdecchia, Elena Dudine, Matteo Zac-chigna, Andrea Carbone, Caterina Fonda. UMRLI SO: 75-letna Santa Ippolito, 66-letni Giovanni Stambulich, 77-letna Rosa Rovis, 63-letna Antonia Mastronuz-zi, 75-letna Raffaella Succi, 78-letni Giordano Crasnich, 73-letni Danilo Radovi, 64-letna Evelina Calcina, 85-letna Eleo-nora Debiaggio, 84-letni Carlo Urši, 81-letna Anna VVittman, 34-letni Giuseppe Presselli, 64-letni Alessandro Fiordel-mondo, 76-letna Luigia Coretti, 82-letna Carmela Stefani, 72-Ietni Antonio Stefa-nin, 84-letna Anna Rossetti, 80-letni Ar-mando Žigon, 78-letni Francesco Pos-chek, 79-letna Ernesta Hrovatin, 81-letna Giuseppina Cosmaz, 52-letna Ada Bassa, 76-letna Maria Rosin, 81-letna Aliče Scotti, 93-letna Anna Maria Cappellari, 74-letni Ferruccio Ragaglia. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. delPIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Coipbi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE — Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ___________prispevki___________________ V spomin na Ivanko Regent vd. Gerlanc darujeta Lojzka in Milena 15.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel. Ob 10. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 100.000 lir za FC Primorje, 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 25.000 lir za MPZ V. Mirk. Ob obletnici smrti očeta Franca Kapuna daruje Miranda z družino 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Ivanko Rupel vd. Cahari-ja daruje Fani Sardoč 20,000 lir za FC Primorje. V spomin na očeta Dorčeta Sardoča daruje hčerka Vera 250.000 lir za ŠZ Sloga in 250.000 lir za Sklad M. Čuk. Za Skupnost družina Opčine darujejo družina iz Lonjerja 20.000 lir, družina Kralj (Gabrovec) 15.000 lir, družina s Ka-tinare 20.000 lir, družina Kralj 15.000 lir, Enza z družino 30.000 lir in Milka z družino (Lonjer) 20.000 lir. V spomin na Kristino Sedmak darujeta Eda in Ervin 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Vittoria Slavca daruje Berto Gruden z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Vittoria Slavca darujejo župnik Brecelj, Franc Rudež, Silvana Hrovatin, Ana Pertot, Irene Ro-sati, Giuseppe Gerli, Sergio Gerli, Silva Pipan, Marija Jazbec, Albina Jazbec, Silva Merkuža in Vera Blažina 150.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na drago mamo ob obletnici smrti in na vse drage pokojne daruje hči Marjeta 30.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob dr. Dorčeta Sardoča daruje Zora Romani 20.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina gospe Lojzke Peterlin darujeta Olga Strain in Anica Ciani 30.000 lir za tržaške skavte. V spomin na gospo Karmelo Matjak in Avguština Fondo darujeta Silko in Marija (Bazovica) 20.000 lir za KD Lipa. V spomin na Marijo Prodan por. Glavič daruje mož Rudolf Glavič (Skedenj) 20.000 lir za Dom J. Ukmar, 20.000 lir za KD I. Grbec, 20.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec, 20.000 lir za Dijaško amtico in 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob dr. Dorčeta Sardoča daruje Sonja Mašera 50.000 lir za Glasbeno matico. Ob moževi smrti Avguština Fonde daruje žena Gizela 50.000 lir za KD Lipa in 50.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Avguština Fondo darujeta duržini Mahnič in Kalc 20.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici. V spomin na Avguština Fondo darujeta Karlo in Štefanija Kalc 10.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici. V spomin na Ivanko Regent vd. Gerlanc darujeta Mario in Sonja 20.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na dr. Dorčeta Sardoča darujeta Manica in Evgen 50.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na sestro Ido darujejo brata in sestri 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Karmela Luxe darujeta Alfred in Marija Danev 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 10. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 10. obletnici smrti svaka Franca Kapuna daruje Milka Danev 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dr. Dorčeta Sardoča daruje Tatjana Antek 50.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na svakinjo Marijo Danev por. Danev darujejo Vera, Nora in Alfrede 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. V počastitev spomina Ivanke Regent vd. Gerljanc darujeta Maruška in Kiljan 50.000 lir v isti namen. V spomin na Vilmo Gerljanc, preminulo v Afriki, danneta Anica in Stanko Štoka 20.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Alojzija Novaka darujeta Cecilija in Pepi Rudež 15.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na dr. Dorčeta Sardoča daruje družina Terčon (Slivno) 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. N.N. daruje 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Jožka Gorupa daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob prijetnem večeru daruje klapa 64, 65, 66 20.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na strica Ninija Tretjaka darujeta Norma in Katjuša 60.000 lir za ŠD Vesna in 60.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Dorčeta Sardoča darujeta Milena in Stanko Bole 100.000 lir za ŠD Bor. V spomin na Slavka Sosiča darujejo kolegi podjetja ENEL 45.000 lir za Skupnost duržina Opčine in 40.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. Ob 1. obletnici smrti Angela Miliča daruje družina 50.000 lir za KD Rdeča zvezda in 50.000 lir za ŠK Kras. V počastitev rojstnega dne drage nepozabne Marice daruje Alma 15.000 lir za VZPI-ANPI sekcija v Repnu. V počastitev spomina dr. Dorčeta Sardoča darujeta Drago in Diomira Bajc 100.000 lir za Sklad za dvojezičnost. V spomin na Ninija Tretjaka daruje Gičko Sedmak (Gabrovec) 15.000 lir za Ljudski dom v Križu. Namesto cvetja na grob Avguština Fonde darujejo Frlinovi 25.000 lir za ŠD Zarja in 25.000 lir za KD Lipa. V spomin na Avguština Fondo daruje Danica Žagar (Padriče 38) 10.000 lir za KD Slovan. Ob 2. obletnici smrti dragega moža Karla Grgiča se ga spominja žena Ivanka in daruje 20.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Avguština Fonde daruje Ivanka Grgič (Drejčeva) 10.000 lir za KD Slovan. Mike Malalan (Trebče) daruje 16.000 lir za godbo Veseli godci iz Boljunca. čestitke Mamici Danici in očku Miranu čestitamo, malemu ALJEKU pa voščimo vso srečo Tadej, Ksenija in Sandi. Nono Drago in nona Želka želita vnuku ALJEKU mnogo sreče in veselja ter da bi zrasel v pridnega fanta. Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka tov. BOGUMILU SAMSI dolgoletnemu članu njenega Izvršnega odbora in odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika iskrene čestitke ob njegovi šestdesetletnici. Ob življenjskem jubileju svojega odgovornega urednika BOGUMILA SAMSE mu iskreno čestitajo člani redakcije Primorskega dnevnika in Agencije Alpe-Adria. Rodil se je SANDI Naši sodelavki Rosani in Žarku čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju. Studio Clak ROSANI! Zibala, zibala, v senč'ci sedela, boš SANDIJA Žarkotu dela, ko jokal on bo. Vso srečo TFS Stu ledi izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet na Sviščake jutri, 29. junija, ob 7.30 izpred sodnijske palače na Trgu Ulpiano. Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina-Nabrežine organizirata 15. julija izlet do izliva reke Pad. Informacije in vpisovanje do 4. julija ob uradnih urah na sedežih, tel. 200036 Nabrežina. SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti 'Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI. Rosana in Žarko sta dobila SANDIJA Naj mu bodo Briščiki Indija Koromandija! Prijatelji in kolegi iz bajte ZTT mali oglasi OSMICO je odprl Josip Žerjal v Dolini na št. 161. .NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo imčrno vino, reže domač pršut. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku. OSMICO je odprl Carlo Škabar - Repen 23/139. Toči teran in belo vino. OSMICO je odprl Herman Škrlj v Saležu na št. 35. Toči belo vino in teran. V SAMATORCI pri Goljevih je odprta osmica. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju. IŠČEMO prodajalko s prakso za trgovino jestvin od julija do oktobra. Telefonirati na št. 212197 od 12. do 13. ure vsak dan razen sobote in nedelje. IŠČEMO osebo, ki bi si prevzela oskrbo bolnika 1 dan tedensko (24 ur). Tel. 380810 v večernih urah. NUJNO IŠČEMO slovenski par, starost 40-50 let, za stalno službo v vili z velikim vrtom na Opčinah. Delovne obveznosti: mož - šofer in vrtnar, žena -opravljanje kuharskih in gospodinjskih del. Nudimo samostojno stanovanje z vrtom in garažo. Plača sorazmerna sposobnostim. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Slovenski par". IŠČEMO sposobnega vrtnarja s priporočili za obdelavo obsežnega parka v gosposki vili v Grljanu. Možnost part-time. Ugodni pogoji. Tel. 305133 od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30. OBČINA REPENTABOR zaposli začasno splošnega delavca. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju do 14. ure dne 1. julija 1988. 17-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno delo. Tel. 212633. SLUŽBO IŠČE fant, ki je opravil vojaški rok. Tel. 200707. PRODAM renault super 5, prevoženih 40.000 km, za 6.800.000 lir. Tel. 824381. NA RABU si lahko rezervirate letovanje v 2- ali 3-posteljnih sobah v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 15. do 22. ure na št. 003851/771104. ODDAM V NAJEM 1-sobni apartma s 4 ležišči v Bovcu - Kaninska vas. Tel 003866/33727. menjalnica 27. 6. 1988 Ameriški dolar............ 1342.— Nemška marka ............. 738.— Francoski frank........... 218.— Holandski florint ........ 655.— Belgijski frank............. 34,40 Funt šterling............. 2280.— Irski šterling............ 1970.— Danska krona.............. 191.— Grška drahma ................. 8,50 Kanadski dolar ........... 1080.— Japonski jen................... 9,50 Švicarski frank ........... 892.— Avstrijski šiling............. 104,8 Norveška krona ............ 201.— Švedska krona.............. 212.— Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta................ 10,50 Avstralski dolar .......... 1050.— Debeli dinar................... 0,55 Drobni dinar................... 0,55 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 ^Lir DHOVAitA LIT DBLi Ob 25-letnici dejavnosti razstavlja Ul. s. Cilino 38 TRST v obnovljenih prostorih novo in najsodobnejše pohištvo Ob tej priložnosti si lahko ogledate razstavo slikarjev Bambiča, Palčiča in Kosiča MTOSSd UVOZ - IZVOZ NOVOST: steklena zavesa Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem. Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; ko se temperatura dvigne nad , pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek. Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da steklene zavese uporabljajo tudi na vozilih kot so avtobusi, vlaki itd. poleti, + 15°C TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: 040/232243 - 232244 Pomen poletne delovne prakse za pripravnike in delodajalce V deželah, kjer je šolska zakonodaja prilagojena sodobnim zahtevam gospodarstva in splošnega družbenega življenja, je delovna praksa za dijake in študente nekaterih šol in strok obvezna.Italijanska zakonodaja tega žal ne predvideva. Predpisuje sicer določeno delovno prakso predno diplomiranec lahko opravi državni izpit, med študijem pa delovna praksa v podjetjih ni obvezna, kvečejmu so predvidene le laboratorijske vaje v okviru univerze. Taki predpisi so negativni za podjetja, in tudi za mlade, ki običajno preidejo iz šolskih klopi v proizvodni proces. Mnogokrat je tak skok dokaj naporen in presenetljiv za oba partnerja: delodajalca in delojemalca. Včasih se mlad človek, ki je prvič stopil v podjetje, le težko zaveda, da so minili časi, ko je bilo osnovno pravilo prelisičiti profesorja in s čim manjšim trudom doseči čim boljše ocene. V službi pa tak način pristopa k delu ni sprejemljiv in je kmalu odkrit. In tako pride do medsebojnega obtoževanja: delodajalci kritizirajo šolo, češ da tehnično ne pripravlj kadrov, mladi se pritožujejo, da jih nihče ne razume in da se od njih zahteva nemogoče stvari, šolniki s svoje strani zagotavljaljo, in to upravičeno, da šola lahko da le splošno znanje in ne more oblikovati specifičnih profilov. Strokovna predizobrazba naj bi bila naloga dodatnega študija in dodatnih izobraževalnih tečajev. Zdi se, da smo v začaranem krogu: vsak udeleženec debate je prepričan v svoj prav, zakjljuček pa je le vsesplošno nezadovoljstvo in nepotrebna slaba kri. Zaradi tega je poletna delovna praksa dijakov izredne važnosti. Delodajalec se zaveda, da je sprejel v službo dijaka za točno odmerjeno dobo in da mu bo lahko zaupal le manj zahtevne naloge, da bo nekako premostil vrzeli, ki so nastale zaradi dopustov. Dijak-pripravnik bo s svoje strani spoznal, da je že samo kurirsko delo zelo zahtevna in odgovorna naloga, da je arhiviranje spisov ravno tako važno tudi če nekoliko dolgočasno delo. Namenoma smo navedli le obrobna dela, ki so mnogokrat zanemarjena. Sleherni podjetnik se sicer prav dobro zaveda, da je dobro urejen arhiv predpogoj za prihranek na času, ali da hiter kurir lahko opravi v najkrajšem možnem času kopico važnega dela. Delovno prakso so mnogokrat iskali dijaki sami, da bi si tako prislužili nekaj denarja, s katerim bi svobodno razpolagali; nek-teri starši so se upirali tej »razvadi«, češ da se mora dijak odpočiti po napornem šolskem letu. Danes se je stanje - vsaj v Trstu -dokaj spremenilo. Izkušnje so pokazale, da dijaki, ki so se dobro obnesli med poletno prakso, lažje dobijo delo in to često pri istih delodajalcih, kjer so se prvič spopadli z delovnimi navadami. Vzgojni pristop poletnih praks dijakov je najvažnejši. Mlad človek se deloma priuči delovne discipline, ki je nujno potrebna za učinkovito poslovnost. V delovnem razmerju ni prostora za izigravanje gospodarskih zakonitosti: površnost se prej ali slej plača. In prav zaradi tega vzgojnega trenutka je važna politika, ki jo je izbral tehnični zavod »Žiga Zois«, ki že vrsto let skuša poleti zaposliti svoje dijake. Pohvala gre tudi podjetjem, ki sprejemajo te dijake. Taka politika predstavlja deločeno breme za vse organizatorje, a vendar je ta trud dobro poplačan: dodatno vzgajamo mladino in jo usposabljamo za nemoten vstop v delovno razmerje. Tega se morajo zavedati tudi dijaki: praksa ni le način, da se prebije določen čas, to je dodatno izobraževanje, ki ga morajo izkoristiti, da si naberejo čim več izkušenj za bodoče redno delovno razmerje. ODO KALAN UNIVERZE Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za vodjo tiskarne centra splošnih tehničnih in pomožnih storitev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji in arhitekti ali kdor je končal višjo srednjo šolo in je že štiri leta opravljal v javnih ustanovah delo, za katero je razpisan natečaj. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in mora obvladati tehnično in administrativno vodenje tiskarne. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifi-co Rettore dellTJniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988. Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za 4 izvajalce obdelav na kompjuterju centra za obdelavo podatkov. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in se je na strokovni šoli izšolal za izvajalca obdelav na kompjuterju. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in mora poznati delovanje in vzdrževanja elektronskih aparatur za obdelavo podatkov. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifico Rettore dell Uni-versita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988. Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za 10 administrativnih sodelavcev centra za administracijo in računovodstvo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in se je na strokovni šoli izšolal za administrativnega sodelavca. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), mora biti splošno razgledan in mora obvladati stenografijo in strojepisje. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifico Rettore delPUniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988. Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za sodelavca-tiskarja centra splošnih tehničnih in pomožnih storitev. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in se je na strokovni šoli izšolal ža sodelavca-tiskarja. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in mora znati, kaka se fotokopira in veže liste. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifico Rettore delPUniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988. MINISTRSTVA Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje v sodelovanju z Organizacijo združenih narodov javni natečaj za 5 funkcionarjev (Junior Professional officers) ekonomskega, juridičnega in knjigovodskega sektorja. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so diplomirali na teh fakultetah po 31. decembru 1956. Kandidati morajo obvladati angleščino in francoščino. Prošnje, ki bodo morale biti napisane na posebnem formularju, bodo morale prispeti v Center Združenih narodov do 30. junija 1988. Formularje lahko interesenti dobijo v uradih: Ministrstva za zunanje zadeve, DGPA Ufficio V, Piazzale della Farnesina, 00194 Rim; Centra za informacije Združenih narodov, Piazza San Marco 50, 00186 Rim in na sedežih SIOI v Rimu, Milanu, Turinu, Firencah in Neaplju. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo razpisuje javni natečaj za 15 geometrov in izvedencev, ki jih bodo zaposlili v uradih državnih gozdarskih čuvajev. Natečaja se lahko udeležijo geometri in kmetijski izvedenci, ki so že polnoletni in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Kandidati morajo dobro obvladati topografijo in agronomijo. Prošnje za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Ministero delTAgricoltura e delle Foreste, Direzione Generale per 1'Economia Montana e delle Foreste, Di-visione IV, Ulica G. Carducci 5, 00187 Rim. Rok za predložitev prošenj zapade 14. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 14. 6. 1988. OSTALI JAVNI NATEČAJI Občina Trst razpisuje javni natečaj za 3 inženirje. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v civilnem inženirstvu, ki nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so usposobljeni za opravljanje svojega poklica. Rok za predložitev prošenj zapade 15. julija 1988 ob 12. uri. Ostale informacije, kopijo razpisa in vzorec prošnje za vpis na natečaj lahko interesenti dobijo na Drugem odseku, v uradu za osebje, Trg Unita 4. Občina Trst razpisuje javni natečaj za 2 načrtovalca. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v civilnem inženirstvu in diplomirani arhitekti, ki nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so usposobljeni za opravljanje svojega poklica. Rok za predložitev prošenj zapade 15. julija 1988 ob 12. uri. Ostale informacije, kopijo razpisa in vzorec prošnje za vpis na natečaj lahko interesenti dobijo na Drugem odseku, v uradu za osebje, Trg Unita 4. Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2 razpisuje javni natečaj za zdravstvenega direktorja. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki še nimajo 50 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so že tri mesece pred rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 56 z dne 9. maja 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Gori-ziana, Ulica Vittorio Venelo 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Videmska krajevna zdravstvena enota št. 7 razpisuje javni natečaj za 4 zdravstvene sodelavce za higieno, epidemiologijo in javno zdravstvo na oddelku za preventivno in javno zdravstvo. Na tečaja se lahko udeležijo diplomirani zdravniki, ki nimajo še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so že vpisani v poklicni seznam, so opravili triletno poklicno usposabljanje ali pa so že pet let opravljali poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 67 z dne 28. maja 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFU-nita Sanitaria Locale n. 7 Udinese, Ulica Colug-na 50, 33100 Videm. Mednarodna šola za visoke študije razpisuje javni natečaj za administrativnega sodelavca centra za administracijo in računovodstvo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal šolanje na nižji srednji šoli in se je na strokovni šoli izšolal za administrativnega sodelavca, je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Kandidat mora biti splošno razgledan. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, na kolkovanem papirju ter jo poslati na naslov: Scuola internazionale superiore di studi avanzati di Tri-este, Strada Costiera 11, 34014 Trst. Rok za predložitev prošenj zapade 1. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - z dne 31. maja 1988. Mednarodna šola za visoke študije razpisuje javni natečaj za izvajalca obdelav na računalniku centra za obdelavo podatkov. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal šolanje na nižji srednji šoli in se je na strokovni šoli izšolal za izvajalca obdelav na osebnem računalniku, je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Kandidat mora biti splošno razgledan in mora znati vzdrževati software in se z njim vklapljati v periferno in komunikacijsko mrežo. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, na kolkovanem papirju ter jo poslati na naslov: Scuola internazionale superiore di studi avanzati di Trieste, Strada Costiera 11, 34014 Trst. Rok za predložitev prošenj zapade 1. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 31. maja 1988. Izvedenec za kemijo. Zaposlitev mu/ji ponuja tvrdka Urospital Pharma, ki deluje na Tr- žaškem. Omogočajo mu, da postane najprej kemijski asistent, nato pa vodja oddelka kemičnih proizvodov. Kogar zanima, naj pošlje kratek življenjepis na naslov: Urospital Pharma, Direzione Personale, Ulica Flavia 122, 34147 Trst. Animatorji, kabaretisti, športni inštruktorji, inštruktorji za tenis, deskanje in telovadbo, animatorji za mini klub. Ponujajo jim zaposlitev v turističnih naseljih. Kogar zanima, naj pošlje kratek življenjepis in sliko na naslov: Poštni predal 872, 34100 Trst Center. Elektrikarji in elektromehaniki. Zaposlitev jim ponuja podjetje električnih napeljav. Pogoji: odslužena vojaščina in vozniško dovoljenje. Kogar zanima, naj pošlje kratek življenjepis na naslov: Poštno ležeče 34100 Trst Center, vozniško dovoljenje št. 97592. Diplomiranci višje srednje šole. Zaposlitev jim ponuja prevozno in špedicijsko podjetje. Pogoji: aktivno in pasivno znanje tujih jezikov. Kogar zanima, naj pošlje pisne (rokopis) ponudbe na naslov: Primorski dnevnik, Tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z 21". Diplomiranci. Zaposlitev in specializacijo v prevozniškem zavarovanju, kavcijah, finančnih naložbah, leasingih jim ponuja zavarovalna družba. Kogar zanima, naj pošlje pisne (rokopis) ponudbe na naslov: Primorski dnevnik, Tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z 22". Prodajalno osebje, ki hoče prodajati proizvode za drogerije in trgovine kozmetike. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/631408. Prodajalno osebje part-time, ki bo lahko samostojno in kadarkoli prodajalo razno blago. Interesenti naj telefonirajo ob uri obeda na številko: 040/639491. Mladi motivirani univerzitetni diplomanti, ki se želijo zaposliti v sektorjih: new business development (sigla Ml), načrtovanje proizvodnje in oskrbovanja (M2), farmacevtska proizvodnja (M3), marketing in management (M4). Prednost pri zaposlitvi bodo imeli tisti, ki so napisali tezo ali imeli delovne izkušnje v teh sektorjih. Diplomanti inženirstva, medicine ali biologije in drugih znanstvenih fakultet lahko pošljejo svoj cur-riculum vitae pod siglo (Ml ali M4); diplomanti ekonomske fakultete lahko pošljejo svoj curricu-lum pod siglo (Ml): diplomanti matematike, statističnih ved lahko pošljejo svoj curriculum pod siglo (M2); kdor hoče poslati svoj curriculum pod siglo (M3), mora biti vpisan v poklicni seznam farmacevtov ali kemikov. Vsi pa morajo obvladati anglaščino in imeti dobre diplomske ocene, zaposlili pa jih bodo v Trstu. Interesenti naj pošljejo svoj kratek podroben življenjepis na naslov: Eurospital Pharma SpA, Direzione personale, Ulica Flavia 122, 34147 Trst. Kuhar-picar. Takojšnjo zaposlitev mu ponuja restavracija na Kreti (Grčija). Zagotovljena je hrana in nočitev. Plačani so tudi potni stroški. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/411185. Mlad fant z vozniškim dovoljenjem kategorije C. Opravljal bi delo kot samostojni prevoznik. Kogar zanima, naj telefonira od 12. do 14.30 na številko: 040/761819. Prodajalka s prakso. Zaposlitev od julija do oktobra ji ponuja trgovina jestvin. Kogar zanima, naj telefonira vsak dan od 12. do 13. ure na številko: 040/212197. Oseba, ki bi oskrbovala 1-krat na teden (24 ur) bolnika. Kogar zanima, naj telefonira ob večernih urah na številko: 040/380810. 17- Ietno dekle išče katerokoli zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200617. 20-letno dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200782. 18- letno dekle išče kakršnokoli resno zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/577097. Univerzitetna študentka nudi lekcije iz latinščine in grščine za višje srednje šole. Kogar zanima, naj telefonira ob urah kosila na številko: 040/410518. Pošten in resen slovenski strugar, z vozniškim dovoljenjem kategorije B, išče kakršnokoli zaposlitev. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/751684. Hišna pomočnica, ki se želi zaposliti samo ob sobotah. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 003865/59040. Lepotec Sveti Stefan Sveti Štefan, nekdanji otok s hišami nekdanjih ribičev, danes s cesto in plažo povezan s kopnim, kjer so vse naselje spremenili v hotel, je eno najlepših in tudi najbolj renomiranih letoviških krajev na svetu. Tu so letovali znani filmski zvezdniki ter petični turisti iz vseh krajev sveta. Kraj je nedaleč od Miločera, kjer je pred drugo vojno bil kraljevski dvorec. Tudi ta je danes spremenjen v hotel. Na naši sliki ga vidimo v ospredju. Črnogorsko Primorje in Dalmacija sta polna takih in podob- nih letovišč, pa čeprav niso vsi hoteli luksuzne kategorije, kot sta tista v Miločeru in v Svetem Stefanu. Kakšne pa so tam letošnje cene? Iz Vugotoursovega kataloga za italijanski trg ugotovimo, da bo, tako v hotelskem naselju Sv. Štefan kot v hotelu Miločer, treba odšteti za enotedenski polpenzion 854.000 lir na teden za osebo v juliju ter prvi polovici septembra, 938.000 lir pa v avgustu. Sicer pa v Miločeru imamo tudi nekaj drugih hotelov, kjer so cene za polovico manjše. Ovrednotena kultura in turizem v Miranu v zaledju Benetk V Benetkah je vse leto vse polno razstav. Tam beležijo svojevrstne rekorde obiskov. Na stotiso-če ljudi si ogleda zdaj to, zdaj drugo razstavo. Vse leto je v mestu sredi lagune tudi vse polno drugih prireditev, tako v gledališčih kot drugod. Tudi to privlači tisoče in tisoče turistov. Kaj pa Terraferma? Kaj pa zaledje na kopnem, kjer je nekoč, v času Beneške republike, bivala kmečka raja, kjer so beneški bogataši imeli svoje razkošne dvorce? Ob reki Brenta, ki povezuje Benetke, oziroma Mestre s Padovo, je vse polno takih dvorcev. V nekaterih so muzeji, v njih stalne ali občasne razstave. V drugih so hoteli in restavracije. V drugih krajih pa je bolj malo kulturnih dogodkov, ki bi pritegnili pozornost turistov. Tudi ob cesti, ki pelje proti Trevisu je vse polno takih dvorcev, ki privabljajo še zlasti bogatejše turiste. V zadnjem času si kulturni delavci ter krajevne uprave zelo prizadevajo, da bi tudi s kulturnimi prireditvami na kopnem pritegnili pozornost turistov, ki pridejo v svetovno znane Benetke. Mirana je kraj s 25.000 prebivalci, nekaj kilometrov severozahodno od Mester, To je kraj, kjer se gurmani dobro znajdejo, saj je tu nekaj znanih gostišč. Tu so nekatere doslej zapuščene prireditvami hočejo pritegniti pozornost turistov. Že tri leta delajo na tem. Sedaj se jim bo želja uresničila. Že v tem poletju bodo v raznih stavbah Mirana imeli vrsto glasbenih, gledaliških in razstavnih prireditev. Posvetili jih bodo trem velikim umetnikom 18. stoletja: glasbeniku Antoniu Vivaldiju, piscu Carlu Goldoniju in slikarju Gi-andomenicu Tiepolu. Glasbene ter gledališke palače nekdanjih dozevih bogatašev. Pa so se tudi tu zbudili. S kulturnimi prireditve se pričenjajo v teh dneh, trajale bodo do konca poletja. Nekatere prireditve bodo v prenovljeni renesančni stavbi, ki je bila doslej zelo zapuščena. Na sporedu bodo imeli tudi baletne predstave. V septembru pa bodo tam odprli razstavo slik Giandomenica in Lorenza Tiepola. Bila sta sinova Giambattiste Tiepola. Razstavo je uredil gorički kritik Dario Succi. V Gorici je doslej priredil že šest razstav beneških likovnikov 18. stoletja. V teh dneh si lahko na goričkem gradu ogledamo razstavo del vrste znanih beneških mojstrov. Dario Succi se je uveljavil kot izreden poznavalec beneške umetnosti tega časa. Zaradi tega ni nič čudnega, da so ga povabili, naj uredi tudi to razstavo, tokrat v kraju, kjer sta Giando-menico in Lorenza Tiepolo imela podeželsko bivališče kar tri desetletja. Kar bo na tej razstavi najbolj zanimivo bo to, da si bomo lahko ogledali Tiepolove freske. Razstavljene bodo po več kot osemdesetih letih. V začetku stoletja jih je lastnik stavbe v Miranu dal sneti s sten. Hotel jih je prodati v Francijo. Na meji so ga zasačili. Odtlej so freske shranjene v skladiščih muzejev v Benetkah. Sedaj bodo spet na ogled. Na predstavitvi niza poletnih prireditev so župan Mirana Renzo Milan, mlad in navdušen odbornik za kulturo Alberto Gregio, ter organizator razstave Mario Esposito, povedali, da si želijo s temi pobudami tudi turistično ovrednotiti kraj na Terrafermi, ki je doslej bil skoro izločen iz turističnih krožnih potovanj. Mala občina pa seveda ne bi zmogla velikih stroškov. Priskočili so ji na pomoč Dežela Veneta, Pokrajina Benetke ter sponzor Montedipe. (mw) Sovjetska avantgarda v Luganu Loterija za Taormino na vidiku še druge Kmalu bomo lahko kupovali srečke nove loterije. V rimskem senatu so namreč odobrili zakonski osnutek s katerim podaljšujejo za tri leta loteriji Viareggio in Benetke, istočasno pa odobrijo še loterijo za Taormino. Del čistega dobička gre prizadetim občinam. Pol dobička pobere država, pol gre kraju, ki mu je loterija namenjena. S tem izkupičkom v Benetkah finansirajo kulturne prireditve, v Via-reggiu pa pustni sprevod. V rimskem parlamentu pa so bili dani predlogi, da bi bilo vsako leto dvanajst loterij, ena na mesec, posvečenih temu ali drugemu kraju. S tem bi v teh prišli do dragocenih denarjev za finansiranje raznih prireditev kulturnega ter turističnega značaja. V znani umetnostni galeriji barona Hansa Heinricha Thyssen —, Borne-mizsa v Luganu, v^Švici, so odprli razstavo 40 slik sovjetske revolucionarne avantgarde. Švicarskemu razstavljalcu jih je posodil muzej Hermitaž iz Leningrada. Razstava bo odprta do 2. oktobra. V zamenjavo je švicarski bogataš in ljubitelj umetnosti poslal v Sovjetsko zvezo nekaj znanih slik iz svoje zbirke, da jih tam razstavijo. V Luganu si bodo ljubitelji umetnosti lahko ogledali najbolj značilna dela ruskih ter sovjetskih slikarjev — avantgardistov iz let 1910-do 1930. Na ogled bodo dela Vasilija Kandinskega, Kasimira Melečiva, Natalije Gončaro-ve, Mihaila Larinova ter drugih. V galeriji barona Thyssen Borne-mizsa so v prejšnjih letih bile številne zanimive razstave sovjetskih umetnikov, take, ki jih muzeji v Rusiji sploh ne posajo drugim muzejem na Zaho- du. Vstop v galerijo v Luganu pa je dovoljen le omejenu številu obiskovalcev, zaradi tega se je treba predhodno javiti. Baron, bogataš in navdušen zbiralec umetnostnih stvaritev, se je pred kratkim odločil, da najlepša dela svoje osebne zbirke podari spanski državi. Ta se je namreč obvezala, da zgradi muzej v katerem bo razstavila znamenita likovna dela iz bogate baronove zbirke. Druge države so odklonile to ponudbo. V Casablanci boš zaman iskal zakajeni nočni lokal v katerem je med zadnjo vojno Humprey Bogart potegnil za nos nacistične in francoske policiste. Hočeš nočeš, ko prideš v to veliko mesto na atlantski obali Afrike, te najprej zanima, ali so Maročani ohranili ta lokal, tako znan iz filma z naslovom Casablanca. Prijazni vodič Mohamed pa ti zelo preprosto pove, da se tisti nočni lokal nahaja v... Hollywoodu. Tam so namreč snemali film, tam so zgradili staro arabsko četrt. Na Humpreya Bogarta in na druge igralce v filmu, ki je ostal v spominu vseh nas, pa spominjajo le velike slike v superluksuznem hotelu Hyatt, ki je zgrajen tik pred medino. Hotel sem napisati »staro medino«, pa sem se v zadnjem trenutku zavedel, da izraz »medina« po arabsko pomeni »staro mesto«. Zaradi tega ne bi bil na mestu izraz »stara medina«. Casablanca nima skoro nič^friškega, skoro nič arabskega. Mesto z več kot 3.700.000 prebivalci je, tako trdijo vodiči, četrto velemesto v Afriki, za Kairom, Aleksadrijo in Lagosom..Tik za pristaniščem je staro arabsko mesto, majhno v primerjavi z medinami v Fezu ter Marracheschu, v katerem je ob vsaki uri velika živahnost, kjer ti trgovci ponujajo zelo poceni blago. Tu si med Arabci, tu si zares v Afriki. Če izvzamemo ta mestni okraj je Casablanca zelo podobna kateremukoli industrijskemu mestu Južne Evrope. Veliko pristanišče v katerem je veliko trgovskih ladji. Široke aleje ob katerih so sodobni nebotičniki. V njih so banke ter hoteli. Vsepovsod gost avtomobilski promet. Star kolonialni predel mesta, ki so ga zgradili Francozi. Tu so lepe stavbe, ki so si jih zamislili kolonialisti. Nekatere so ohranile nekdanji čar, druge pa propadajo. Tu je tržnica, ki je čisto drugačna od sukov v drugih mestih ali na podeželju, kjer kmetje kar na tleh ponujajo sadje ter zelenjavo. V tej tržnici se ti zdi, kot da bi bil pri nas doma. Vse je čisto, vse je lepo razstavljeno, mestni redarji vsak dan kontrolirajo cene in čistočo. Imaš pa veliko mestnih predelov, ki so podobni periferiji evropskih velemest. Široke in ozke ulice, delavnice, trgovine, tovarne. Morje ljudi, ob vsaki uri. Casablanca je namreč mesto v katerem je zbranih kar 49 odstotkov industrije Maroka. Zaradi nizkih plač so tu leta 1981 izbruhnili delavski nemiri. Pobitih je bilo na desetine ljudi. Od takrat industrijske obrate ne gradijo več v Casablanci, marveč v drugih krajih države. V mesto je že prej prišlo veliko ljudi, ki ne dobijo primernega stanovanja. Na drugi strani pa je tudi tu veliko razkošja. Na južni strani mesta so luksuzne četrti, polne zelenja, kjer se ljudje premikajo v avtomobilih. Sredi zelenja so prekrasne stanovanjske hiše, s katerih je pogled na odprto morje. Zdi se ti, kot da bi bil kje v Cannesu ali kakem drugem mestu na Ažurni obali. Na obali Atlantika pa je vse Polno hotelov ter kopališč. Ker pa je morje precej valovito imaš kar na plaži odprte bazene. To so lepote in kontrasti Casablance. V turistične programe je mesto vključeno le ker je to najpomembnejše gospodarsko središče Maroka in ker je tu mednarodno letališče. Prestolnica je Precej kilometrov na severu, v Rabatu. Bolj zanimiva mesta so Fez, Meknes, Marrakech, kopališ- V tipično oblačilo odet prodajalec vode v medini maroškega mesta če je v Agadirju, lepi so krajih v notranjosti, kjer se pričenja puščava. Sicer pa je Marok dežela kontrastov. Ko potuješ po severozahodnih pokrajinah, tistih med At-lanstkim oceanom in Sredozemskim morjem in med gorovjem Atlasa, se ti zdi, seveda ko ne bi videl v arabska oblačila odetih ljudi, kot da nisi v Afriki. Lepo speljane asfaltirane ceste po katerih je kar precej prometa, lepo obdelana polja. Ko se voziš po tej deželi, po sto in sto kilometrov dolgi poti, vidiš eno samo nepregledno polje. Vse je posejano z žitom. Tu pa tam so vinogradi, tu pa tam so druge kulture. Vendar pa, morda se bo trditev zdela absurd, ni niti kvadratnega metra zemlje, ki ne bi bil obdelan. Maročani se dobro zavedajo pomena, ki ga ima zanje hrana. Pridelajo je veliko a vendar ne dovolj, da bi zadovoljili usta in želodce nad dvajset milijonov prebivalcev. Prav v maju, ko sem tam potoval, so dnevniki objavili poročilo ministra za kmetijstvo, iz katerega je izhajalo, da so v zadnjih petih letih podvojili proizvodnjo žitaric, da pa jo morajo še enkrat podvojiti, da bodo dosegli na tem polju avtonomijo. Veliko žitaric uvažajo sedaj iz ZDA. Da je njihovo kmetijstvo tako razvito in tudi uspešno se Maročani morajo zahvaliti vodi, ki v veliki količini polni njihove reke. Pozimi je na gorovju Atlas sneg. Vlada pa je, z velikimi denarnimi iniekcijami iz Amerike, doslej zgradila 38 jezov. Ko si nad Marokom, iz letala opaziš nekatera akumulacijska jezera in se seveda začudiš, kako toliko vode v Afriki, saj si imel, pred prihodom v to deželo, zgrešeno pojmovanje: mislil si, da je Severna Afrika ena sama puščava. Povsod vidiš sodobne namakalne sisteme. Žito pa pospravljajo bodisi z modernimi kombajni kot tudi po starem: z navadnim »faučem«. Tu je tudi negativna stran današnje maroške realnosti. Kmečki delavci, v glavnem so to Berbere!, zaslužijo komaj 60 dirhamov na dan. A le takrat ko dobijo delo. En dirham velja 160 lir. Predstavljajmo si kako živijo te družine, ki so običajno nomadske. Čisto razumljivo je, da so potrebe teh ljudi, da morajo biti potrebe teh ljudi, minimalne. So pa ti zaslužki kmečkih delavcev majhni v primerjavi s tistimi delavcev zaposlenih v industriji, ki zaslužijo po 100 dirhamov na dan. Vendar pa je tu zaslužek zagotovljen pet dni v tednu. Industrijski delavec lahko računa na redno mesečno plačo. Še nekaj si je veljalo zabeležiti na potovanju po Maroku, ki ni bilo zgolj turistično. O turizmu kaj več drugič. Novinarska bolezen pa se te drži tudi takrat ko pohajaš in v svoj notes beležiš to kar vidiš ali kar ti vodič pove, to kar ni zapisanega v turističnih vodnikih. Ko sem se zvečer, oziroma ponoči, potepal okrog velikih hotelov v Fezu ter Marrakechu, kjer so prelepi parki in aleje, kjer je električne razsvetljave na pretek, sem videl desetine, stotine mladih, ki so tam študirali, sami ali v majhnih skupinah. Ko sem jih prvič zagledal, sem mislil, da so to kaki gledališki igralci. Potem pa sem ugotovil, da so to študentje. V glavnem univerzitetni študentje. Kmalu sem ugotovil, da študirajo ponoči, ko je pri njih hladneje kot podnevi. Izvedel sem, da študirajo kar na ulici, ker je v malem stanovanju njihove številne družine preveč gneče in ropota, in, ne nazadnje, tudi -zaradi tega, ker je razsvetljava zastonj, ker velike cestne svetilke dajejo dovolj svetlobe, da lahko prebiraš to kar je napisano v knjigi ali zvezku. Taka zavzetost me je seveda začudila. Vodič izleta Muhamed, izobražen mož, ki je izdal tudi nekaj pesniških zbirk, mi je povedal, da je danes pri vseh Maročanih velika skrb za šolsko vzgojo. Država daje v ta namen kar 20 odstoktov svojega proračuna. Širom po deželi lahko sam ugotoviš, da gradijo veliko šolskih stavb. Imajo že precej univerz. S ponosom ti povedo, da je pri njih, v Fezu, najstarejša univerza na svetu, ustanovljena še pred tisto v Bologni. Sicer je to bila teološka univerza. Še danes imajo Arabci celo vrsto teoloških visokih šol. Ne le visokih, marveč tudi ljudske. Med obiskom v Fezu, v medini, je bilo slišati glasni otroški »tan-ta-taran«. Pokukali smo skozi okence v večjo sobo, v kateri je bilo na tleh sedečih kakih sto otročičev, ki so enoglasno in doneče skandirali verze iz korana, pred učiteljem, ki je stal pred njimi z dolgo palico v roki. To ni bilo v skladu s sodobno šolsko vzgojo, nam je povedal vodič, a tam so se otroci naučili pisati. Seštevanja najbrž niso potrebovali, saj je vsak Maročan že od mladih let trgovec, o čemer bo kdaj drugič marsikaj povedanega. Sicer pa šolska izobrazba Maročanom pomaga tudi drugače. Vojaška služba je pri nih obvezna. Dve leti morajo vsi polnoletni fantje prečepeti v vojašnicah. Mladi moški z univerzitetno izobrazbo pa gredo, namesto k vojakom, v civilno službo. Običajno v državne urade, v tak sektor, ki odgovarja njihovi izobrazbi. Po dveh letih pa v glavnem dobijo takojšnjo zaposlitev. V državni uradih pa je plača še za enkrat višja od tiste v drugih, precejkrat višja od tiste v tovarnah ali na kmetih. Tudi s tega zornega kota je razumljiva velika zavzetost, ki jo mladi ljudje kažejo pri študiju. Sicer pa, če se bo sedanji trend nadaljeval, bo Marok čez nekaj let imel tudi presežke visoko šolane delovne sile. Sedaj izvaža le delavce ter kramarje. Ko bo zadoščeno domačim potrebam bodo izvažali tudi šolane ljudi. Prebivalstvo namreč naglo narašča. Tu sem skušal nanizati nekaj vtisov, ki sem jih dobil na potovanju po Maroku. Mnenja sem, da se turist ne sme zadovoljiti z ogledom starih spomenikov ter s pokušnjo domačih specialitet ali ogledom tipičnih prireditev. Razgledovati se mora po deželi. Le tako jo bo razumel. Že res, da 'je v nekaj dneh težko razumeti deželo, v kateri so življenjske razmere ter običaji tako drugačni od naših. Kljub temu pa skušaš to narediti. O prelepih cesarskih mestih Maroka pa kdaj dru-gič. MARKO WALTRITSCH Težave s kipom Sofie Loren Prav gotovo ni tako enostavno postaviti kip znani pevki ali igralki, kot si nekateri predstavljajo. Pred časom so poskusili z Madonno, a uprla sta se tako župnik kot župan, oziroma njegova občinska uprava v Pacentru pri L' Aguili. Sedaj poskušajo s Sofio Loren in že je nastala polemika. Bronast doprsni kip znani in priljubljeni igralki naj bi postavili seveda v Pozzuoliju, njeni rojstni vasi. Izredno aktivno združenje, ki nosi naslov Prijatelji umetnikov, razlaga, da je načrt že narejen in da bodo v kratkem v dogovoru z Občino izbrali svetovno znanega kiparja, ki naj bi izdelal kip. Odbornik za turizem in kulturo iz Pozzuolija pa je na poizvedovanje novinarjev kar padel z neba. On je namreč mnenja, da je kipe precej bolj primerno postavljati mrtvim osebnostim, ne pa živim. V čast slavni someščanki bi raje organiziral kak filmski festival ali drugačno kulturno prireditev s priznanji in vsem, kar spada zraven. To naj bi bila skrb občinskega sveta, ki bo v kratkem izvoljen. O kipu pa sedanji odbornik ne želi slišati niti besede... Film o uporniškem letu 1968 Po velikem uspehu v Ameriki je dospel tudi v Evropo film z zgovornim naslovom "68". Prvenec režiserja Steve-na Kovacksa pripoveduje o letu kontestacije skozi zgodbo neke družine prisljencev iz Češkoslovaške. Evropsko predpremiero je film doživel v Londonu, v kratkem pa ga bodo razdelili v več kot štirideset držav. Števen Kovacks je film posnel skoraj izključno s češkoslovaškimi igralci, zgodba pa se odvija pri San Franciscu, nekje med zalivom in mestom, kjer je ameriško leto 1968 bilo prizorišče mnogih izrazitih dogodkov. V bistvu gre za opis "ameriških sanj", na katere so starši še vedno navezani in ki so sinovom povsem tuje. Zgodba je precej enostavna. Oče Zoltan Szabo je lastnik restavracije, iz katere se širi vabeči glas violine in vzhodnoevropskih melodik. Svojima sinovoma ponuja to komaj osvojeno svobodo in možnosti izbire, ki jih ta "ameriška svoboda" dopušča. A sinova sta zbegana. Glavni junak je pravzaprav sin Peter (Erič Larson), mladenič, razpet med briljantno odvetniško kariero, ki mu jo načrtuje oče, in političnim radikalstvom. Njegov mlajši brat Sandy (Robert Locke) doživlja medtem ne- srečno ljubezensko zgodbo z Vero. Ko se odloči, da bo stopil v vojsko in odšel v Vietnam, razkrije tudi svojo bolečo skrivnost in prizna, da je homoseksualec. Oče Zoltan sanja, kako bi razširil svojo restavracijo in odprl nove, rad bi namreč imel celo mrežo restavracij. Začasno mu prekriža račune kratkotrajna ljubezen do italijanske lepotice, ki dela v njegovi restavraciji. Medtem se po cestah pomikajo sprevodi, ki zahtevajo konec vojne v Vietnamu, pojavlja se figura Roberta Ken-nedyja, ki nekako pooseblja te "ameriške sanje". Mladi se navdušujejo in z njimi tudi Peter, ki se vsaj trenutno reši svoje stiske. Umor Roberta Kennedyja trenutno zbega Petra, vendar družina ohrani ravnotežje. In mala češkoslovaška restavracija se bo spremenila v tipični "ame-rican diner" s hamburgerji in kokakolo. Producent filma Isabel Maxwell (hči znanega založnika Roberta Maxwella) je nad filmom naravnost navdušena. Poudarila je, da je tudi sama hčerka priseljencev iz Češkoslovaške in je doživljala na precej podoben način leto uporništva in sanj, leto, ki je odločilno vplivalo na dogodke in ljudi. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Poletje pravzaprav še niti ni tako vroče, pa je zato tem bolj vroča naša lestvica vročih motivov, celo najbolj vročih med vročimi. Torej, najprej na samo lestvico: Štev. tednov na lestvici 6 4 4 11 7 11 17 14 8 Lestvica pretekli teden 2 1 6 4 7 3 5 8 9 1. George Michael — One More Try 2. Billy Idol — Hot In The City 3. Eddy Grant — Gimme Hope Jo'anna 4. Sade — Love Is Stronger Than Pride 5. Prince — Alphabet St. 6. Boy George — Live My Ufe 7. Inxs — Need You Tonight 8. Morrisey — Suedehead 9. Guesch Patti — Let Be Must The Oueen 10. Al Jankovitsch — Pat Že lep čas je brbotanje na dnu zanimivejše od počasnih premikov na vrhu, kajti kljub varljivi samodejnosti razvoja na lestvici je do vročega udara prišlo. Pika. Še pred mesecem dni smo živeli v prepričanju, da je lestvico dokončno prevzela mehka alternativna frakcija, vse skupaj pa so bili le varljivi in nepreverjeni občutki. Podpičje. Desant se je pričel z vstopom ostrostrelca, ki je zadel naravnost v ženska srca. George ima tako danes poleg negovane štiridnevne bradice v rokah tudi ključni položaj... Billyju je torej stopil na prste, z druge strani pa ga je vklenil Eddy Grant, ki že preži na drugo mesto... Daj mi upanje, Janez... Kaj ima vrhovna trojica opraviti s klokotanjem na dnu? Da je položaj zapečaten, je važna smer, iz katere prihaja nevarnost, to pa določa, tretji člen v supersonični eskadrilji - naše gore list - Al Jankovitch, ki propagira zamaščeno obliko samozaščite (Pat). Ce torej vse skupaj strnemo in zgnetemo, je jasno, da je na lestvici VROČIH 10 prišlo do udara. George Michael, Eddy Grant in Al Jankovitsc - to so... glavni notranji prijatelji, predlagamo pa vam njihove nove sodelavce. V vrsti čakajo na vstop Pink Floyd s Terminal Prost, Vertigo z Maybe On The Radio, Jovanotti z Go, Jovanotti, Go in Corey Heart z tn Jour Soul... X--------------------------------- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:...................................-............................ Naslov: ‘l.!::-................................................................. Glasujem za:..............................................-..................... Moj predlog:........................-.......................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. današnji televizijski in radijski sporedi i Hilli ni rai i____________________________ 10.45 Slovesnost ob imenovanju 25 novih kardinalov (iz Vatikana) 12.30 Dok.: Po sledovih Bonga 13.00 Nanizanka: La famiglia Brady 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Argento vivo (kom., ZDA 1934, r. John Cronrvvell, i. Katha-rine Hepburn, Robert Voung) 15.25 Risanka: Moncicci 16.00 Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dokumentarec: Tutti in pista 17.30 Risanka: Tao Tao 17.50 Aktualna oddaja: Spaziolibero 18.15 Film: Dolce inganno (kom., ZDA 1937, r. George Stevens, i. Kat-harine Hepburn, Franchot Tone) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Harem (dram., ZDA 1986, r. Billy Hale, i. Omar Sha-rif, Ava Gardner, 1. del) 22.05 Dnevnik 22.15 Film: Come le foglie al vento (dram., ZDA 1956, r. D. Sirk, i. Rock Hudson, Lauren Bacall) 23.50 Ženska kolesarska dirka 24.00 Dnevnik, nato dok. Monografije ^ RAI2 | 11.55 Nadaljevanka: Moliere (2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Aktualno: Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik in športne vesti 14.40 Variete: II piacere delTestate (vodi Marta Plavi, r. Salvatore Baldazzi) 16.40 Film: Le mutande rosse (kom., Fr. 1962, r. Alex Joffe, i. Bourvil, Laurent Terzieff, Etienne Bierry) 18.25 Oddaja iz Parlamenta 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: L'oro del Mackenna (vestern, ZDA 1969, r. Jack-Lee Thompson, i. Gregory Pečk, Omar Sharif) 22.30 Dnevnik - kratke vesti 22.45 Variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri) 23.30 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ago della bilancia 0.30 Filmske novosti 0.35 Šport: košarka, Italija-Finska (prenos iz Arhnema) rji*, rai a . ~~h 14.00 Deželne vesti 14.10 Šport: ameriški football, posnetki tekme iz letošnjega prvenstva, nato žensko kolesarstvo -dirka po Italiji 14.55 Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni evrovizijski prenos iz Wimbledona) 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej - Drobci (pripravili Maria Letizia Gambi-no, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgi-ni, Paolo Luciani) 20.00 Izobr. oddaja: Monografije o kmetijstvu - Pridelovanje riža 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Ci rivedremo allmferno (pust., ZDA-VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore) 23.30 Kulturna oddaja: Una sera, un libro 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Rubrika: 20 let prej RTV Ljubljana_____________ 9.00 Poletna noč (pon.) 18.25 Mladinska oddaja: Pamet je boljša ko žamet - Podpis brez črk 18.30 Otroška oddaja: Na počitnice 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 Zrno, Dnevnik in vreme 20.05 Aktualno: Mednarodno delavsko gibanje - razpotja (Niz treh oddaj je le skromna spodbuda za miselne spoprijeme, ki so uresničljivi takrat, ko smo pripravljeni priznati različnosti in drugačnosti, ko imamo dovolj znanja in dobre volje, da lahko prerastemo izključevalne in zaživimo sodelovalne odnose. Oddaja je zasnovana ob strokovne besedilu zgodovinarjev prof. dr. Marjana Britovška in mag. Avgusta Lešnika.; 2. del) 20.40 Oddaja o kulturi: Osmi dan 21.25 Dnevnik 21.40 Poletna noč, vmes nadaljevanki Schwarzwaldska klinika (10. del) in Garfield v preobleki (4. del) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Reportaže: Šport spektakel 15.00 Tenis: Turnir v VVimbledonu (neposredni prenos) 18.50 TV novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Prvi rezultati upravnih volitev in komentarji strank VIDEM — Italijansko-jugoslovansko srečanje o posledicah sevanja TRST — Maturitetni izpiti na slovenskih šolah ŠPETER — Natečaj Moja vas DOLINA — Konec Junijskih večerov TRST — Koncert Paca de Lucie 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nan.: I ragazzi del sabato sera 20.30 Košarka: finalne tekme prvenstva NBA - playoff 22.30 Dnevnik 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Tenis: Turnir v Wimbledonu (povzetki) CANALE5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.00 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.:DottorKildare 15.00 Film: Al di la della vita (dram., ZDA 1963, r. A. Segal, i. Jean Sim-mons, Robert Preston) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Nanizanki: II profumo del successo, 22.20 Top Secret 23.20 Film: Chiamata per il morto (dram., VB 1966, r. Sidney Lumet, i. James Mason, Maximil-lian Schell) 1.20 Nanizanka: Spy Force f ^ ^ETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Časa lontana (kom., It. 1940, r. Joan-nes Meyer, i. Beniami-no Gigli) 11.00 Nan.: Mary Tyler Moore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Pandamonium 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Quincy 20.30 Film: La fredda alba del commissario Joss (krim., Fr. 1969, r. Ge-orges Lautner, i. Jean Gabin, Dany Carrel) 22.10 Film: Il presidente (kom., It.-Fr. 1960, r. Henri Verneuil, i. Jean Gabin, Bernard Blier) 0.15 Nanizanki: Vegas, 1.10 Missione impossibile ITALIA1 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlies Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim ’ bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi 18.00 Nanizanki: HaZzard, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Šport: boks, Mike Ty-son-Michael Spinks 21.30 Nanizanka: Riptide 22.30 Film: Il mondo dei robot (fant., VB 1973, r. Michael Crichton, i. Yul Brynner) 0.10 Film: Flippaut (glas., ZDA 1983, r. A. Arkush, i. Malcolm McDovvell, Allen Gorovviz) TELEPADOVA 14.15 Nad.. Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Nerone (kom., It. 1977, r. Pierfrancesco Pingitore, i. Enrico Montesano, Maria Grazia Buccella) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.45 Film: I ribelli del Kansas (pust., ZDA 1958, r. Melvin Frank, i. Jeff Chandler, Fier Parker) 1.30 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIULI 13.00 Dok.: Zvok in slika 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Dražbi 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nadaljevanka: Incon-trarsi e dirsi addio 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storia nel-la prateria 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo ^ TELEOUATTftO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline in sadni sokovi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Dogodivščine jugoslovanskega režiserja v vročem povojnem Trstu; 12.20 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas harmonike; 14.30 Otroški kotiček - Dogodivščine mrav-Ijinčka Ferdinanda (1. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci,- 19.45 Ansambel La-tinos in Deča Žgur; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Morske sapice; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Radijski kviz; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Zabavna glasba; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored. Napredovanje KD in PSI, nazadovanje KPI, uspeh Zelenih Goriška ima 6 svetovalcev v deželnem svetu Goriško pokrajino bo v tej zakonodajni dobi v deželnem svetu Fur-lanije-Julijske krajine zastopalo šest svetovalcev. Čeprav ima Goriška na voljo sedem svetovalcev, smo jih v zadnjih deželnih svetih imeli le pet, tri demokristjane in dva komunista. Tokrat se je tem pridružil še en socialistični zastopnik. Pravzaprav je bil socialist izvoljen direktno, medtem ko je tretji demokristjan bil izvoljen iz deželnih ostankov. V deželni svet so bili potrjeni štirje dosedanji svetovalci. To sta demokristjana Mario Brancati, dosedanji odbornik, ki je dobil 9.612 preferenčnih glasov, in Bruno Longo, deželni tajnik KD, ki je dobil 6.486 preferenčnih glasov, ter komunista Ivan Bratina, ki je dobil 2.752 glasov, ter Paolo Padovan, ki ima 2.093 glasov. Nov svetovalec je socialist Luigi Blasig, pokrajinski tajnik PSI, ki je dobil 2.127 glasov. Bil je, tako kot prejšnji štirje, izvoljen neposredno. Z deželnimi ostanki pa je bil izvoljen demokristjan Alberto Tomat, dosedanji pokrajinski odbornik, ki je dobil 3.641 glasov. Zamenjal je Silvana Paguro, ki je četrti na de-mokristjanski listi. Tudi na Goriškem se je pokazal splošni trend, ki smo ga opazili na upravnih volitvah v raznih krajih Italije pred mesecem dni in še bolj v naši deželi na teh volitvah. Velja sicer takoj pripomniti, da je volilna udeležba bila sicer precej visoka, in sicer 91,2 od sto. Od 118.389 vpisanih v volilne sezname jih je na volišča šlo 107.975. Volilna udeležba je sicer manjša od lanske na parlamentarnih volitvah, ko je bila kar 96,23-odstotna za poslansko zbornico, 94,26-odstotna pa za senat. Povedati pa je treba, da je lani za poslansko zbornico pri nas volilo več tisoč vojakov, ki tu služijo vojaški rok. Ti tokrat niso prišli v poštev, razen če niso pri nas imeli stalne bivalne pravice. Volilo je torej 107.975 ljudi. Kar veliko je bilo belih in neveljavnih glasovnic: 7.214. To je zelo veliko. Tudi na Goriškem je KD utrdila svoje pozicije in napredovala, bodisi v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1983 kot v primerjavi z volitvami za poslansko zbornico v lanskem letu. V primerjavi z volitvami pred petimi leti je pridobila 1,2 odstotka, v primerjavi z lanskimi parlamentarnimi pa 1,7 odstotka. Na drugem mestu v pokrajini so komunisti, ki pa so izgubili precej. V pri-, merjavi z deželnimi volitvami pred petimi leti kar 4,1 odstotka, v primerjavi z lanskimi političnimi pa samo 1,2 odstotka. Izguba je enakomerna v vseh krajih, tako italijanskih kot slovenskih. Napredovali so socialisti, še zlasti v primerjavi z rezultatom izpred petih let, niso pa dosegli lanskega odličnega rezultata. Prav tako se njihov rezultat ne da primerjati s tistim v drugih krajih dežele. V primerjavi s prejšnjimi deželnimi so pridobili 2,55 odstotka, nazadovali pa so v primerjavi z lanskimi volitvami za 0,5 odstotka. Ni bilo pričakovanega priliva socialdemokratskih glasov. PSDI je na istem kot lani, pa čeprav je izgubil v primerjavi z letom 1983. Slovenska skupnost je rahlo izgubila na glasovih, prav tako v odstotkih, in sicer za 0,1 odstotka. Primerjava z rezultatom lanskih parlamentarnih volitev ni mogoča, saj je znan spor okrog sporazuma s Sardinsko stranko. Pravo presenečenje so Zeleni smehljajočega se sonca, pa čeprav niso dobili seštevka lanskih rezultatov zelenih in radikalcev. Sicer pa so precej glasov dobili tudi drugi Zeleni, tisti z marjetico. Proletarska demokracija je nazadovala. Razen v le nekaterih slovenskih krajih, kjer je pridobila kak glas, je izgubila glasove in odstotke. Napredovali pa so fašisti, očitno zaradi tega, ker niso nekateri volivci našli na kaki drugi listi sredinskih strank priljubljenega kandidata. Znani razkol je republikancem zelo škodoval, pa čeprav jih niso razkolniki gibanja Giustizia e Liberta prehiteli. V slovenskih občinah so bili rezultati kot sledi: DOBERDBOB Vpisanih volivcev je bilo 1.153. Na volišča jih je šlo 1.070, kar v odstotkih pomeni 92,8 odstotka. Rezultati deželnih volitev so bili naslednji: KPI 486 (prejšnje deželne 530, lanske za poslansko zbornico 554), MSI 16 (13, 15), DP 33 (16, 26), LpT 3 (4, -), PSDI 17 (10, 16), SSk 242 (243, 158), PRI 9 (13, 20), PSI 57 (63, 76), MOF 2 (5, 3), Zeleni- marjetica 11 (—, —), KD 78 O drugih pa najbrž ne velja govoriti, saj številke zgovorno povedo vse. Danes bomo seznanjeni z izidi pokrajinskih volitev. Jasno je, da pride do nekaterih sprememb v pokrajinskem svetu. Treba bo videti, kakšne in do kakšne mere. V goriški občini se je KD utrdila, tako v primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1983, kot s parlamentarnimi iz leta 1988. Na teh volitvah je dobila 11.368 glasov in 39,9 odstotkov (38,7 na prejšnjih deželnih, 37 na lanskih za poslansko zbornico). Socialisti, ki so že na lanskih parlamentarnih volitvah prehiteli komuniste in postali druga stranka v občini, so to drugo mesto ohranili. Dobili so 3.585 glasov in 12,6 odstotkov (na prejšnjih deželnih 2.268 glasov in 7,7 odstotkov, na lanskih političnih 4.329 glasov in 14 odstotkov). Tretji so komunisti s 3.308 (76, 155), Zeleni—sonce 35 (—, zeleni 18, radikalci 15), GL 3 (—, —), PLI 4 (1, 20). Belih glasovnic je bilo 33, neveljavnih pa 41, skupno 74. SOVODNJE Vpisanih volivcev je bilo 1.448. Na volišča jih je šlo 1.358, kar v odstotkih pomeni 93 odstotkov. Rezultati deželnih volitev so bili naslednji: KPI 375 (prejšnje deželne 412, lanske za poslansko zbornico 466), MSI 23 (11, 21), DP 36 (11, 25), Lpt 2 (5, —), PSDI 28 (39, 31), SSk 323 (339, 221), PRI 14 (18, 29), PSI 210 (209, 182), MF 4 (10, 5), Zeleni—marjetica 20 (—, —), KD 143 (113, 180), Zeleni—sonce 69 (—, zeleni 43, radikalci 31), GL 2 (—, —), PLI 10 (9, 13). Belih in neveljavnih glasovnic je skupno bilo 99. ŠTEVERJAN Vpisanih volivcev je bilo 678, volilo jih je 620, v odstotkih 91,44. Rezultati deželnih volitev so bili naslednji: KPI 144 (na prejšnjih deželnih 177, na lanskih za poslansko zbornico 177), MSI 17 (8, 14), DP 3 (4, 9), Lpt -(21, —), PSDI 8 (18, 12), SSk 236 (240, 83), PRI 5 (3, 13), PSI 60 (32, 57), MF 2 (3, 1), Zeleni- marjetica 2 (—, —), KD 91 (80, 190), Zeleni—sonce 10 (—, zeleni 5, radikalci 13), GL — (——), PLI 5 (1, 3). Belih glasovnic je bilo 19, neveljavnih pa 18, skupno 37. Onesnažena Vipava Včeraj, že v dopoldanskem času, je po Vipavi, iz jugoslovanskega območja pričela pritekati voda močno črnikaste barve. Onesnažujoči val je dosegel višek v opoldanskem času. Občinski upravitelji iz Sovodenj so o dogodku obvestili goriško prefekturo in karabinjerje, ki so poskrbeli za odvzem vzorcev. V popoldanskih urah je šel onesnažujoči val mimo. Zaenkrat ni znan vir onesnaženja. Anagrafski urad danes zaprt Anagrafski urad na županstvu v Gorici bo danes zaprt. Naročil ne bodo sprejemali, prav tako ne bodo izdajali potrdil. Elektronski terminali v tem uradu bodo namreč danes povezani z deželnim centrom v Trstu in oddajali samo volilne rezultate za pokrajinski svet. glasovi in 11,6 odstotki (pred petimi leti 4.492 glasov in 15,3 odstotkov, lani 4.209 glasov in 13,6 odstotkov). Precej so napredovali fašisti, ki so ohranili četrto mestov občinskem merilu s 2.736 glasovi in 9,6 odstotki (pred petimi leti 2.236 glasov in 7,6 odstotkov, lani 2.616 glasov in 8,4 odstotke). Lista zelenih—sonce je na petem mestu: dobila je 1.800 glasov in 6,3 odstotke. Slovenska skupnost je dobila 1.536 glasov in 5,4 odstotke (pred petimi leti 1.617 glasov in 5,5 odstotkov, lani je nastopila pod geslom Sardinske stranke in dobila le 879 glasov). Največ so izgubili republikanci, ki so dobili samo 731 glasov in 2,6 odstotka (pred petimi leti 1.712 in 5,8 odstotka, lani 1.450 in 4,7 odstotka). Precej so izgubili tudi socialdemokrati, ki imajo 1.435 glasov in 5 odstotkov, (pred petimi leti 2.464 glasov in 8,4 odstotkov, lani 1.630 glasov in 5.2 odstotka). Izgubila je tudi Proletarska demokracija, ki ima le 272 glasov in 1 odstotek (pred petimi leti 376 glasov in 1,3 odstotka, lani 393 glasov in 1.3 odstotka). Lista zelenih—marjetica je dobila 556 glasov in 1,9 odtsotka. Republikanski razkolniki Giustizia e liberta so dobili le 206 glasov, liberalci 565, Furlansko gibanje pa 284 glasov. V občini Gorica je bilo veljavnih glasov 28.501. Belih glasovnic je bilo 1.001, neveljavnih pa 1.126. razna obvestila Kmečka zveza obvešča kmetovalce, da 30. junija zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto - impian-to). Do 30. junija je treba tudi poskrbeti za vpis nasadov trt v seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vig-neti DOC) pri Trgovinski zbornici v Gorici. Občina Sovodnje obvešča, da bodo 11. julija odprli delovišče delovne skupine za mlade in brezposelne. V skupini bo delalo 10 oseb. Interesenti naj se čimprej javijo v uradu za zaposlovanje in prosijo za vpis v poseben seznam. izleti Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 10. julija avtobusni izlet po Soški in Kanalski dolini z obiskom Višarij. Kosilo je predvideno v Breginju. Prijave samo na sedežu društva in sicer 4. julija od 10. do 12. ure in do oddaje razpoložljivih mest. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Sorveglianza specia-le«. VITTORIA 17.30-22.00 »Torbide lussurie di una cover girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Ameriška ninja II«. DESKLE 19.30 »Skaut«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska v Štandrežu, Ul. Sv. Mihaela tel. 85136. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341. __________pogrebi____________ Danes v Gorici, ob 11. uri, Carmela Pizzucchini Padovan, posmrtne ostanke pripeljejo iz Pasiana di Prato na goriško glavno pokopališče. Deželni svet - Okrožje Gorica STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1988 DEŽELNE VOLITVE 1983 POSL. ZBORNICA 1987 Glasovi Odst. Glasovi Odst. Glasovi Odst. KPI 25.260 25,1 29.727 29,2 28.377 26,3 MSI 5.508 5,5 4.856 4,8 5.712 5,3 DP 1.085 1,1 1.255 1,2 1.505 1,4 LpT 387 0,4 1.792 1,8 — — PSDI 4.642 4,6 6.613 6,5 5.088 4,7 SSk 1) 2.607 2,6 2.766 2,7 1.506 1,4 PRI 2.459 2,4 5.534 5,4 4.912 4,6 PSI 13.037 12,9 10.613 10,4 14.439 13,4 MF 795 0,8 1.649 1,6 546 0,5 ZEL. (marjet.) 1.734 1,7 — — — — KD 34.397 34,2 33.645 33,0 35.004 32,5 ZEL. (sonce) 5.783 5,7 — — 3.762 3,5 GL 1.867 1,8 — — — — PLI 1.143 1,1 1.960 1,9 1.843 1,7 MV — — 1.408 1,4 — ■ — LCR — — 144 0,1 — — AP — — —■ — 67 0,1 LV - PENS — — — — 887 0,8 RAD — — — — 4.029 3,7 SKUPNO 100.703 100 101.972 100 107.677 100 (1) Na volitvah za poslansko zbornico leta 1987 je Slovenska skupnost bila skupno s Sardinsko stranko. Belih in neveljavnih glasovnic je bilo na letošnjih deželnih volitvah skupno 7.214. V treh slovenskih občinah Rezultati za deželni svet na voliščih v občini Gorica VOLIŠČA s; EE Č7> UL- ZEL. (mar) O ZEL. (son) O S | Bele-Nev, 1 Ul. Cappuccini 10 56 63 4 7 21 14 10 72 6 9 204 53 6 21 27 2 Ul. Mascagni 9 41 52 3 2 21 24 19 58 4 9 195 32 2 5 31 3 Ul. Mascagni 9 41 78 6 8 23 14 18 47 14 9 214 33 3 11 36 4 Ul. Codelli 16 47 67 _ 1 29 19 19 53 3 9 193 35 4 21 32 5 Ul. Mascagni 9 25 34 .2- — 11 8 15 25 6 3 119 12 5 17 20 6 Ul. Codelli 16 16 48 1 3 13 18 19 37 6 9 112 22 1 25 32 7 Ul. Leopardi 3 25 26 9 1 9 9 6 31 3 7 129 20 — 8 25 8 Ul. Leopardi 3 58 63 4 5 22 13 25 71 12 11 332 30 5 10 34 9 Ulica Diaz 22 27 67 2 8 18 10 11 56 3 11 208 31 2 14 27 10 Korzo Verdi 17 26 43 2 4 14 8 15 30 2 9 137 31 3 17 18 11 Ul. Svevo 7 24 36 4 1 10 15 4 37 4 1 109 16 3 1 29 12 Ul. Svevo 5 26 25 3 — 9 9 2 40 1 2 76 22 5 3 12 13 Korzo Verdi 17 13 7 1 1 2 4 2 16 — 4 31 7 — 2 11 14 Ul. Cappuccini 10 44 50 6 1 47 19 15 72 5 14 233 43 6 6 48 15 Ul. Cappuccini 10 61 57 14 3 50 27 ■ 15 110 3 11 293 47 8 20 36 16 Ul. Svevo 5 62 77 5 2 41 31 14 83 7 8 212 37 4 5 47 17 Ul. Dlaz 22 28 62 6 — 27 6 10 37 1 4 161 20 2 10 30 18 Ul. Virgilio 2 28 47 3 . 3 12 9 5 34 1 8 102 14 4 6 23 19 Ul. Virgilio 2 37 32 2 1 21 14 15 48 4 10 144 29 1 8 26 20 Ul. Boschetto 20 40 26 5 1 16 32 15 47 3 11 130 25 3 7 17 21 Ul. Br. Pavia 47 48 54 2 — 34 20 7 72 4 7 277 31 2 7 38 22 Ul. Gramsci 2 67 33 3 3 18 4 6 67 9 13 182 27 4 6 28 23 Korzo Verdi 17 38 21 3 — 11 23 6 17 1 5 62 13 1 4 16 24 UL Cappella 7 39 41 8 ■ 1 9 21 8 38 2 8 153 26 5 5 27 VOLIŠČA g CO S O- o. —1 š Q_ CO čr CO ZEL. (mar) O ZEL. (son) O 5 Bele-Nev. 25 Korzo Verdi 17 29 31 3 2 12 16 12 37 1 7 84 35 2 4 27 26 Trg Med. d'Oro 2 34 17 3 — 5 18 10 34 2 — 82 13 1 1 12 27 Trg Med. d'Oro 2 42 39 3 2 10 90 12 50 9 13 157 33 2 9 34 28 Ul. Orzoni 1 69 57 3 1 20 67 25 72 6 16 225 41 4 14 39 29 Ul. Codelli 16 48 82 9 2 17 5 11 68 6 15 154 35 30 36 30 Ul. Campagnuz. 23 43 29 4 — 23 15 13 57 7 10 205 22 2 6 38 31 Ul. Campagnuz. 23 32 60 3 5 17 22 13 46 2 11 183 40 1 6 30 32 Ul. Br. Avellino 4 35 19 4 1 25 15 4 41 4 11 164 10 1 5 25 33 Ul. Udine 18 54 43 7 — 57 10 13 73 6 11 296 30 4 4 57 34 Ul. Udine 20 58 23 6 1 25 20 6 56 2 4 296 22 6 6 63 35 Ul. 4. novembra 22 135 10 7 2 28 81 8 71 2 8 113 25 5 1 32 36 Ul. 4. novembra 22 82 19 5 — 15 21 6 49 4 5 118 17 1 3 27 37 Revma 23 142 12 6 — 12 149 6 95 3 2 83 18 3 1 39 38 Ul. Rismondo 12 33- 46 4 3 12 19 17 34 3 5 171 24 2 7 16 39 Ul. Leopardi 1 39 54 2 — 22 9 11 53 4 7 242 16 6 13 34 40 Ul. Cappella 7 84 41 5 — 9 49 9 44 6 15 137 39 4 9 25 41 Ul. Mascagni 9 33 49 4 4 14 16 22 63 3 11 198 35 — 20 31 42 Ul. sv. Mihaela 99 40 5 — 21 63 12 98 6 8 187 31 6 1 47 43 Ul. Udine 20 66 15 2 1 28 16 2 34 4 8 176 9 — 5 21 44 Ul. Gramsci 2 78 68 3 1 53 30 12 120 5 14 234 40 4 9 52 45 Ul. Orzoni 1 68 53 3 7- 16 27 15 67 6 14 204 44 1 12 34 46 Ul. Cappella 7 48 59 4 1 13 27 8 71 1 15 146 39 2 10 29 47 Ul. Cappuccini 10 18 46 - 1 12 10 4 31 2 5 118 13 2 8 31 VOLIŠČA g Č7> S a. S —j a. Č/> co ŽE co u_ ZEL. (mar) O ZEL. (son) Č3 S Bele-Nev. | 48 Korzo Verdi 17 33 54 2 1 25 23 6 42 4 9 97 22 1 17 22 49 Korzo Halla 244 3 2 — — — 6 — 1 — — 79 1 1 3 18 50 Ul. V. Venelo 171 24 4 1 — 4 6 5 16 — — 55 — — — 9 51 Ul. V. Venelo 155 6 3 — — — 3 1 2 — 1 28 2 — — 6 52 Ul. V. Venelo 174 9 4 — 1 3 5 8 1 5 — 29 5 2 4 38 53 Ul. Žara 17 59 63 9 1 45 18 8 54 5 7 236 - 30 7 5 46- 54 Ul. Boschetto 20 35 33 3 1 11 13 5 52 4 13 179 24 2 5 15 55 Ul. Matteotti 14 61 40 9 2 13 13 5 76 8 10 165 41 5 — 30 56 Ul. Mascagni 9 41 27 4 2 27 18 11 33 1 6 141 28 2 7 34 57 Ul. Mascagni 9 67 52 8 3 35 13 17 80 6 10 194 42 3 9 41 58 Ul. Bersaglieri 3 59 29 3 1 43 7 2 41 3 11 353 16 3 7 53 59 Ul. Codelli 16 22 56 7 — 26 10 30 73 6 10 183 19 3 13 27 60 Ul. Leopardi 1 51 61 3 1 27 8 15 77 6 15 181 43 3 6 36 61 Ul. Cappuccini 10 34 30 2 2 22 22 12 61 5 5 183 21 5 4 33 62 Ul. sv. Mihaela 148 22 3 1 24 134 11 114 2 9 128 30 6 8 56 63 Ul. Codelli 16 74 66 3 2 43 21 22 79 4 10 289 41 5 13 37 64 Ul. V. Venelo 171 18 3 1 — 2 3 1 3 1 48 3 1 7 65 Ul. Br. Avellino 4 59 15 4 — 19 7 2 19 3 6 112 16 3 6 20 66 Ul. Mascagni 9 78 63 6 5 48 18 13 64 4 7 278 48 2 3 56 67 Ul. Boschetto 20 9 26 4 5 10 7 12 31 6 4 127 21 — 21 27 68 Ul. Udine 20 84 28 5 1 31 2 9 76 7 11 204 37 10 3 35 69 Ul. Cappuccini 10 48 34 2 — 22 13 4 46 6 6 100 20 4 8 34 SKUPNO: v tem prospektu ne pride skupnih številk Družba SDAG predstavila program za razvoj obmejnega postajališča Pričakujejo avtocesto od meje do Razdrtega V prostorih hotela Internazionale na Tržaški ulici je družba SDAG, ki upravlja blagovno postajališče pri štan-dreškem mednarodnem mejnem prehodu, predstavila študijo o razvojnem programu goriškega postajališča in obmejnega sistema. Gre za pregled razvojnih možnosti goriškega avtopor-ta in bližnjih mejnih naprav ter postavitev temeljev za njihovo čim boljše koriščenje. Predsednik SDAG odv. Cesare De-vetag je dejal, da pomeni ta razvojni program kakovostni skok v vlogi družbe, ki upravlja obmejno postajališče. Oblikovali so ga upoštevajoč smernice deželnega prevoznega načrta. Ko bo uresničena dolgo pričakovana avtocestna povezava z Ljubljano, bo goriško postajališče lahko zadobilo vlogo blagovnega terminala na al-psko-padski osi, kot je Devetag označil pomembno prometnico med vzhodno Evropo in industrijskimi središči v severni Italiji. Pri tem je pomembno sodelovanje z jugoslovansko stranjo, hkrati pa povezava z ronškim letališčem in predvsem tržiškim pristaniščem za celovito ponudbo storitev pri prevažanju blaga. Hkrati je še izrekel pričakovanje, da se tudi goriškemu postajališču priznajo carinske ugodnosti, kakršne uživa tržaško postajališče pri Fernetičih. Branko Stegovec je nato v imenu delovne organizacije Primex, ki upravlja blagovno manipulativni terminal pri Vrtojbi, predstavil italijanskim operaterjem storitve in načrte, ki jih uresničujejo na drugi strani meje. Zaenkrat so uresničili prvi del terminala, projekt pa obsega nadaljnje tri razvojne faze, po katerih naj bi terminal in carinska cona dosegla površino 40 ha. Navedel je posamezne storitve, ki jih bodo nudile naprave na jugoslovanski strani in pri tem poudaril, da se bodo morale storitve na obeh straneh meje dopolnjevati in ne podvajati. Tudi Stegovec je poudaril pričakovanje, da se uresniči nujna avtocestna povezava, hkrati pa je dejal, da bodo potrebne skupne promocijske dejavnosti obeh strani v odnosu do tržišč drugih držav, saj je v interesu obeh mest, da razvijeta pomembno središče za blagovni promet. Podrobneje je nato najpomembnejše točke razvojnega programa SDAG predstavil dr. Bruno Podbersig. Povedal je, da je predstavljena študija sad večletnega zbiranja gradiva in izkušenj na področju blagovnih prevozov, njen namen pa je dvojni: nuditi koristno informacijo zainteresiranim operaterjem in hkrati poiskati optimalno obliko delovanja obmejnih naprav. K drugi točki sodi tudi izboljšanje finančnega poslovanja, kar nameravajo kratkoročno doseči s prometnim kuponom (pristojbino za carinske storitve), prilagoditvijo tarif in pristojbino na prodaji goriva (ki naj bi ga prodajali po znižani ceni). Med srednjeročnimi načrti je dr. Podbersig navedel finančne storitve za špediterje, ustanovitev agencije za zbiranje naročil in skupno nudenje prevoznih ter plovnih storitev pri blagovnem prometu, ki naj bi s koriščenjem možnosti informatike lahko povečala prometni obseg, hkrati pa zmanjšala vožnje v prazno. Prav na uvajanju informatike temelji projekt "Tramite", ki bi moral s sistemom banke podatkov uresničiti hitrejšo in učinkovitejšo povezavo med povpraševanjem in ponudbo blagovnega prevoza. Glasbeni diverzanti jutri na Goriškem gradu Dobro si oglejte teh šest diverzantov na sliki. Kdo so? Je morda Rambo zapustil Reagana in ponudil svojo moč (skupaj s petimi njemu podobnimi) socialističnemu taboru? Nikakor ne. Na sliki vidite najpopularnejšo slovensko glasbeno šesterico, ansambel Agropop. Šesterica je prav tako nezadržna kot je bil pred kakim letom Rambo, z razliko, da so njeno glavno orožje mikrofoni, kitare in zvočniki, s katerimi so pokončali vsako konkurenco na lestvicah slovenskih hitov. Če so plošče Agropopov druga za drugo porušile rekorde prodaje na Slovenskem, je tudi res, da je plošča le skromno nadomestilo za koncert v živo. Bolj kot sama glasba je verjetno glavni vzrok uspeha skupine njena nezadržnost na_ odru. Najbolj razigrana je pri tem Šerbi, edino dekletce v ansamblu, ki kljub brhki postavi izstopa kot gonilna sila skupine. Njeno petje in plesne točke ter vrsta domislic sta izvrsten vezni člen med nastopajočimi in publiko, tako da se ustvari med enimi in drugimi pravi leeling. Ob njej je pet vrlih mladeničev, katerih imena navajamo zgolj za manjšino naših bralcev, saj jih oboževalci ansambla gotovo poznajo. Polde Poljanšek se ponaša z naslovom profesorja, igra kitaro, saksofon in poje; pomagajo mu Aleš Klinar (klaviature, vokal), Urban Centa (bas kitara, vokal, (bobni, vokal), Simon Pavlica (solo kitara, vokal). Agropop bomo lahko poslušali jutri ob 20.30 na gradu (predprodaja vstopnic v.Kulturnem domu). Socialni center v Števerjanu bodo kmalu uresničili Načrt števerjanske občinske uprave, da bi poslopje stare šole preuredila v socialni center se bo v prihodnjih mesecih začel uresničevati. Dežela je prav pred kratkim namreč odobrila finančni prispevek na račun obresti, na posojilo 180 milijonov lir. Dežela bo prispevala osem odstotkov obresti, razliko, ki danes znaša 1,5 točke, bo morala poravnati občina. V poslopju nekdanje šole bodo uredili večnamenski center. Nekaj prostorov bo uporabila občina, večji del pa bo namenjen starejšim občanom. Vest je deželni odbornik za socialno skrbstvo Mario Brancati sporočil števerjanskemu županu Ivanu Humarju. KIJLTIIENI DOM AGROPOP na Goriškem gradu JUTRI, 29. JUNIJA, OB 20.30 (ob vsakem vremenu). Predprodaja vstopnic v dopoldanskem času pri blagajni Kulturnega doma. $. razstava in pokušnja vin z območja sovodenjske občine Devet vinogradnikov je sodelovalo na letošnji (osmi) razstavi in pokušnji domačih vin pod pokroviteljstvom sovodenjske občinske uprave. Razstavo so odprli 17. junija v okviru prireditev ob občinskem prazniku, zaključila pa se je v nedeljo, 26. junija. Obiskovalcem je bilo na voljo petnajst vzorcev vina, osem črnih sort in sedem belih. Poslali so jih Marko Kovic, Silvester Kovic, Sonja Tomšič, Jožef Batistič, Salomon Tomšič, Rado Buzin, Dominik Kovic, Severin Zotti in Lukman Franc. Med vzorci črnih vin je najvišjo oceno dobil vzorec, ki ga je poslal Jožef Batistič iz Rupe, drugo mesto je komisija dodelila Radu Buzinu in Dominiku Koviču, tretje mesto pa Salomonu Tomšiču. Med razstavljalci belih vin, je bila prva nagrada podeljena Radu Buzinu, druga Jožefu Batističu, tretja pa Sonji Tomšič. Nagrade in priznanja so podelili na slovesnosti, ki je bila v petek, 24. junija v občinski telovadnici v Sovodnjah. Povedati velja še, da je vzorce ocenjevala štiričlanska komisija v kateri so bili dr. Bruno Fortunato, dr. Mirko Primožič, dr. Luigi Marizza in prof. Joško Vetrih. Komisija je poleg ocene posameznih vzorcev, zabeležene na Župan Primožič izroča pokal Jožefu Batističu posebne pole, izrekla še splošno ugotovitev: kakovost vin, ki jih pridelovalci z območja sovodenjske občine pošiljajo v oceno se iz leta v leto izboljšuje. Tudi po zaslugi razstave, ki so jo letos priredili že osmič. šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade 7. julija rok za vpis v Eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1988/89. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 19. do 25. junija 1988. POROČILI SO SE: policijski inšpektor Fabio Innocenti in frizerka Marilise An-driolo, delavec Paolo Tofful in prodajalka Antonella Milocco, frizer Enrico Liz-zio in gospodinja Fiorella Crimi, uradnik Lucio Moimas in frizerka Luciana Gal-lon, financar Marco Nitti in uradnica Daniela Degenhardt, kmet Giovanni De Se-nibus in uradnica Odinea Bisiak. OKLICI: zidar Giorgio Tommasi in uradnica Cinzia Valle, delavec Valeriano Colugnat in gospodinja Ines Ciani, skladiščnik Massimo Palazzo in gospodinja Concetta Longo, trgovec Claudio Tomani in prodajalka Patrizia Vetrih, knjigovodja Giovanni Cocuzzoli in zdravnik Sandra Porcarelli, kmet Aleš Figelj in uradnica Patrizia Florenin, podoficir vojske Tommaso Sforza in bolničarka Marina Ret, karabinjer Giuseppe Ruscitto in gospodinja Natalina Bertin, uradnik Gi-ampaolo Tegon in uradnica Sandra Ca-merin, delavec Stefano Balbinot in delavka Rosanna Giovannini, študent Antonio Bartone in uradnica Maria Prime-rano, podoficir finance Antonino Gacalo-ne in gospodinja Maria Privetera. Utrinki z zrelostnih izpitov na liceju Trubar in zavodu Zois Dijaki zadovoljni s kritičnejšim pristopom komisij Velika večina slovenskih maturantov v Gorici je že zaključila z letošnjim trudom pred komisijami, ki ocenjujejo njihovo zrelost. Preiskušnjo mora opraviti le še nekaj dijakov na trgovskem zavodu Žiga Zois (prišli bodo na vrsto jutri), ter dva dijaka, eden na isti šoli in drugi na učiteljišču, ki sta z zvrhano mero smole zbolela tik pred maturo in bosta torej zrelostni izpit opravila posebej. V prejšnjih dneh smo kljub stavkam in volitvam lahko sledili nekaj utrinkom zrelostnih kolokvijev na gimnaziji-liceju Primož Trubar in na trgovskem zavodu Žiga Zois. Med licejci smo se mudili drugi dan ustnih izpitov. Vzdušje med kandidati je bilo kar vedro in optimistično. Povedali so nam, da so se sošolci prvi dan odrezali kar briljantno. To in ugodno mnenje o komisiji je navdajalo dijake z optimizmom. Se posebno so bili zadovoljni, ker se je komisija izogibala skušnjavam nocio-nističnega izpraševanja, pač pa je skušala z dijaki vzpostavljati dialog. Kandidati so tako imeli možnost po-kazatine zgolj enciklopedično znanje, temveč tudi širše kritične poglede in povezovanje različnih študijskih disciplin. Če ima matura kak smisel, se mu tak pristop morda najbolj približuje. V izpitno sobo smo stopili, ko je kandidat razpravljal o slovenski literaturi. Govoril je o Kosovelu in raznih -izmih (impresionizem, ekspresionizem, konstruktivizem). Upoštevajoč zgoraj navedeno širino pristopa s strani komisije je bil pri teh umetniš-ko-literarnih smereh skoraj neizbežen namig na vzporedno dogajanje v likovni umetnosti. Pogovor o slovenski literaturi se je zaključil z Alojzom Rebulo, ki je že precej let med maturitetnimi komisijami zelo priljubljen avtor. Sledil je krajši pregled zgodovine zadnjih dveh stoletij. Kandidat se je dobro znašel v dobi Dunajskega kongresa in znal oceniti pomen družbenega dogajanja, ki je sledilo temu pomembnemu mejniku. Stoletni skok na stanje v Evropi po prvi svetovni vojni in vzroke za uveljavitev fašizma mu tudi ni povzročil preglavic, kakor ne poprava pisnih nalog. Še obredno vprašanje o namenih za nadaljni študij in že je bil na vrsti naslednji. Drugi maturant, ki smo ga poslušali, je izbral italijanščino, kot drugi predmet pa mu je komisija prisodila grščino. Pri italijanščini so prišli na vrsto Leopardi, "crepuscolari" in Vit-torini. Slednji avtor je nudil prilož- nost za problemske poglede, ki so z literarnega delovanja pisatelja segli še na njegovo publicistiko in kultur-no-politično angažiranost v polemiki s Togliattijem. Sledila je grščina, kjer je prevajanje odlomkov sila konkretna zadeva, ki ne dopušča, prekomerne širine. Po drugi strani pa sta govor o helenistični dobi in primerjava lika Medeje pri raznih avtorjih pokazala, da grščina le ni tako suhoparna, kot se zdi, ko ima človek opravka z besedno analizo in aoristi. Ko smo šli pogledat, kako je s kolokviji za trgovskem zavodu Zois, je bil prvi občutek, kot da smo prišli na kako banko. Bilo je na vrsti trgovin-stvo z vprašanji o vrednotnicah BOT, CCT in drugem, o kreditih in oseb- nih ter stvarnih jamstvih, o izkaznicah bancomat in njihovi uporabi. Izpit je bil že pri koncu, tako da smo počakali na naslednjo maturantko. Izbrala je pravo in obrazložila, da se namerava po maturi posvetiti prav tej študijski smeri. Nič čudnega torej, če se je po začetni negotovosti kmalu znašla in drugo za drugo premostila ovire v zvezi s pravno oznako podjetnika, s pregledom družb, ki jih pozna italijanski sistem, s čekom in sorodnimi zadevami. Profesor je njeno znanje označil kot kar dobro, zato pa si privoščil ("samo za boljšo oceno") še nekoliko zagonetno vprašanje v zvezi s stečajnimi zločini. Zatem je bila na vrsti slovenščina. Dijakinja je razveselila komisijo, s tem da je (edina!) izbrala pisno nalogo o slovenski dramatiki. Pogovor se je zato nadaljeval v tej smeri s pregledom vrste slovenskih dramatikov, zajel pesnike socialnega realizma in zamejske ustvarjalce, potem pa segel še na področje publicistike. Dijakinja se je z literaturo zadovoljivo odrezala, pokazala pa je tudi, da ji slovenski časopisi in revije niso tuji in da vsaj občasno sega po našem tudi specialističnem tisku. Dober izpit bodo morda nekoliko okrnile napake, ki so se vrinile v obe sisni nalogi, pa čeprav je dijakinja pri popravi dokazala, da ji je kaka "cvetka ušla prav po nepotrebnem, saj, ko mirno premisli, dobro ve, kaj je pravilno in kaj ne. Naposled je tudi zanjo prišel trenutek odrešitve, ki pa je hrati bil trenutek, ko se je naslednjemu kandidatu občutno povečal ritem utripa v žilah. Razkrivanje preteklosti kmečke družine na Krasu v delu ameriškega zgodovinarja Vedno nas presenetijo tisti, ki prihajajo iz tujih krajev, brskajo po naši preteklosti ter nam jo razkrivajo. Večkrat se sprašujemo čemu njihovo iskanje arhivskih listin in čemu zanimanje za ljudi in kraje, ki so stoletja stali na robu »velike« zgodovine. Taka in podobna razmišljanja se po vsej verjetnosti pojavljajo tudi bralcu knjige »Carso - Riscatto della poverta (Kras. Vzpon iz revščine - založba Editrice Goriziana, str. 202, lir 26.000). Napisal jo je ameriški zgodovinar James D. Davis in govori o slovenski družini Žužek iz Vižovelj. Davis, ki je sicer dober poznavalec evropske zgodovine in se je v preteklosti ukvarjal zlasti s proučevanjem beneškega plemstva, je tokrat svoje raziskovalne napore preusmeril na dno družbene hierarhije in sicer na Kras. K razkrivanju preteklosti kmečke družine, ki se v marsičem ni razlikovala od ostalih drugih podeželskih družin pri nas in v Evropi, ga je poleg študijskih zanimanj privedla tudi sorodstvena vez z Žužkovimi, ki jo je vzpostavil kot mlad novinar za časa anglo-ameriške uprave. S pomočjo urbarjev, katastrskih aktov, notarskih listin in še raznovrstnega arhivskega gradiva je Davis zasledoval pot, ki jo je vižoveljska družina prehodila od tlačanstva do svobode in blagostanja. Žužkovi so vse svoje življenjske energije najprej kot tlačani, pozneje kot svobodni kmetje, vlagali v kmetijstvo. Njihov obstanek je bil od 16. stoletja vse do druge polovice 19. stol. odvisen od zemlje, s katero je družina razpolagala, in od njenih sadov. Skromno in ekstenzivno poljedeljstvo, oddaljenost Vižovelj od mesta in glavnih prometnic, obvezne dajatve v denarju ter v pridelku so vseskozi neugodno vplivali na gmotni položaj Žužkovih. Simptom teh težkih družbenih in gospdarskih razmer je bila takrat visoka umrljivost družinskih članov, posebno otrok. Zemljiška odveza je leta 1948 dokončno osvobodila kmete tlačanstva, kar je ugodno vplivalo tudi na življenjske razmere Žužkovih, ki niso bili »več dolžni« dati presežnega pridelka devinski gospodi. Kljub zemljiški odvezi pa so njihove življenjske razmere ostajale na robu preživetja in bitke za obstoj. V drugi polovici 19. stol. so se tudi Žužkovi, podobno kot večji del takratnega podeželskega prebivalstva, srečali z novo industrijsko civilizacijo, oziroma z njenim najizrazitejšim simbolom - z železnico. Gradnja Južne železnice je tudi v naših krajih odprla pot urbanizaciji in novim proizvodnim procesom, kar je prispevalo h kmečkemu razslojevanju. Žužkovi so sprejeli izziv novih družbenih razmer, čeprav so bile te na obrobju tržaškega podeželja komaj opazne. Najprej so tovorili vodo in kamenje, demog- rafski porast pa je kasneje zahteval, da se je del družinskih članov izselil v mesto ali se zaposlil v industriji. Tisti, ki se je izselil v mesto, je težko sprejemal novo okolje in novo meščansko delovno disciplino, čutil se je obubožanega in se zelo težko soočal z novostmi, ki so ga obkrožale. Lažje so se znašli tisti, ki so ostali na kmetiji, občasno pa delali v Trstu, Tržiču ali v nabrežinskih kamnolomih. Stik z mestnim okoljem je bil v tem primeru manj radikalen in problematičen, saj je navadnemu delavcu dovoljeval, da je občasno obdeloval zemljo. Davis v svoji knjigi dovolj nazorno opisuje, kako nove družbeno-gospo-darske razmere s časom spremenijo tudi življenjske navade podeželskega prebivalstva, kako v tradicionalni svet kmečkih družin počasi pronicajo mestne navade. Gmotni položaj Žužkovih je tudi v drugi polovici 19. stol. izredno negotov, a se kljub temu izboljšuje. Družinski člani še vedno strogo sledijo družinski strategiji, ki jo je ponavadi začrtal družinski poglavar, da si izboljšajo prehrano, obnovijo hišo itd.^Prva svetovna vojna prekriža tudi Žužkovim marsikateri načrt ter jih spet privede v hudo revščino, katere se začasno rešijo le za časa fašizma, dokončno pa šele po drugi vojni. Franc Žužek, ki je v svojem življenju trpel lakoto in se je boril za preživetje, je tudi znal izkoristiti ponudbe urbanega delovnega tržišča. Videl pa je tudi, kako se je predindustrijska družba rešila revščine in kakšno ceno je plačala za materialno dobrobit. V drugem povojnem obdobju je bil priča razlaščanju slovenske zemlje, gradnji avtoceste, naselitvi italijanskih družin v povsem slovenskem okolju, ter prevladi individualističnih stremljenj. Lahko rečemo, da je razplet družinske zgodbe Žužkovih za Jamesa Davisa marsikdaj pretveza za razkritje gmotnega in duhovnega življenja malega človeka, ki je bil ujet v širše družbene in gospodarske silnice. Prehod iz starega v novi red, iz tradicionalne v moderno družbo je ključnega pomena za vsakogar, ki se ukvarja s proučevanjem nižjih slojev v prejšnjem stoletju. Poznavanje svojih korenin pa je nujno potrebno človeku, da se ne izgubi v mrzličnem tempu današnje družbe ter da si izoblikuje svojo zgodovinsko identiteto. Ameriški zgodovinar nam še dokazuje, da tudi s fragmentarnimi in na prvi pogled revnimi viri lahko proučimo gospodarsko in družbeno zgodovino tržaškega podeželja. Iz teh razlogov se je verjetno tudi sam avtor dela odločil za izredno preprosto pripovedno obliko, ki včasih celo zabrede v pretirano poenostavljanje. Njegova želja je, da tudi preprostemu bralcu omogoči pristop k socialni strukturi in njenemu tolmačenju zgodovinskih dejstev. V tem okviru Davis ne odmerja velikega pomena narodnostnemu in političnemu dogajanju, kot je ponavadi to značilno za slovensko zgodovinopisje. Žužkovi živijo namreč na družbenem obrobju, v gospodarski negotovosti. Njihova edina skrb je izhod iz revščine, režimi, vladarji in slovenstvo igrajo v njihovem družinskem izročilu le postransko vlogo. MARTA VERGINELLA Objavili spored letošnjega Borštnikovega srečanja Kot vsako leto bo tudi letos v drugi polovici oktobra v Mariboru tradicionalni iestival slovenskih poklicnih gledališč — Borštnikovo srečanje. To največjo slovensko gledališko prireditev sicer še vedno pretresa finančna kriza, kljub temu pa bodo v Maribor prišla vsa slovenska gledališča, najbrž z edino izjemo Mladinskega teatra. Te dni so objavili tudi tekmovalni spored srečanja, katerega usklajevalec je letos France Vurnik. V Mariboru bomo videli naslednje predstave: Kralj na Betajnovi (SSG iz Trsta), Antigona (Prešernovo gledališče iz Kranja), Ljudožerci (PDG iz Nove Gorice), Dedalus (Drama SNG iz Ljubljane), Klementov padec (MGL iz Ljubljane), Vojaki zgodovine (Drama SNG iz Maribora), Sganarel (SLG iz Celja), Gospod Puntila (Drama SNG iz Ljubljane), Služkinja (AGRFT), Savannah Bay (Eksperimentalno gledališče Glej). Objavili so tudi imena, ki bodo letos sestavljala strokovno žirijo. To bodo Alja Predan, Alja Tkačeva, Aleksander Zorn, Vili Vuk in Marjan Berg. Zaradi pomanjkanja denarja (do danes organizatorji še ne vedo, od kod bodo črpali še velik del manjkajočih sredstev) pa bo letošnji spremljevalni program močno okrnjen. Svojevrsten pogled na devinski grad _____________________Iz likovnih galerij_________________________| Deželna slikarska razstava Kakor je ob prelomu leta, med božičem in sv. tremi kralji deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, tradicionalno deželno slikarsko razstavo razpolovil in so prišla v prvo razstavo le dimenzijsko velika platna, v drugo pa dela normalnih mer, tako je tudi prav tako tradicionalno poletno deželno razstavo grafike razdelil na razstavo čiste grafike, ki so jo odprli v petek, 10. junija, in je trajala do 19. junija, ter na razstavo risb in monotipij, ki so jo odprli 21. junija in bo trajala do konca meseca. Vodstvo deželnega sindikata je tako v prvem kot v drugem primeru ubralo pravo pot, kajti razstavna dvorana palače Costanzi je bila prej vedno pretesna, da bi v njej hkrati razstavljena dela prišla do izraza in do veljave. In tako je bilo v tej tržaški javni galeriji na ogled 40 grafičnih listov v vseh možnih slogih, pa tudi vseh ustreznih tehnikah, to se pravi v sitotisku, akvatinti, suhi igli, litografiji itd; Žal moramo tudi tokrat poudariti nekaj ugotovitev, ki jih ponavljamo že vrsto let. Predvsem moramo reči, da je ta razstava, podobno kot ona na prelomu leta, deželnega značaja, a sodeluje na njej le redek likovni mojster z onstran Tržiča in gre torej v glavnem za razširjeno tržaško grafično razstavo. Nadalje moramo ponoviti, da se nekateri veljavnejši ali celo najveljavnejši mojstri iz dežele Furlanije-Julijske krajine že nekaj let drže ob strani in zaradi tega ostaja kakovostna raven razstave na nižji ravni in zato ni resnična podoba likovnih zmogljivosti dežele. Seveda je nemogoče oceniti vsa dela, saj gre vendar za 40 listov, toda navesti moramo vsaj nekatera imena sodelavcev, ustaviti se moramo vsaj pri nekaterih razstavljenih delih. Posebej izbrana ocenjevalna komisija je pohvalila tri mojstre. Prvi je Roberto De Marin, katerega črno-bela abstraktna Kompozicija št. 2 je služila tudi za platnico tokrat zelo skromnega priložnostnega kataloga. Posebno pohvaljen je nadalje bil Graziano Romio, ki ga na razstavi zastopata dve zares zanimivi barvni jedkanici, in sicer Ljubezen in življenje, ki bi jo lahko naslovili tudi Materinstvo, ter Kolo življenja. Tretji nagrajenec je v Trstu živeči avstrijski mojster Hugo Wulz, ki se je uveljavil že na nekaterih tržaških kolektivnih razstavah in je za to predstavitev pripravil dvobarvno ksilografijo z naslovom Srečanja. Na razstavi pa sodeluje še en likovnik z druge strani meje. To je Zvest Apollonio, ki je dal na ogled zares odličen sitotisk z naslovom Tabla. Prav tako odlično delo je Pontejeva jedkanica Pokrajina spomina. Pozornost obiskovalcev je pritegnil črno-bel odtis, ki ga je za razstavo pripravila Maura Israel. Gre za njeno delo Violina, kjer se godalni instrument nekako podaljša v odlično izpeljano roko, pravzaprav del dlani in prstov. Ko omenjano Israelovo bomo omenili še Renato De Mattiovo, ki je dala na ogled v palači Costanzi eno najlepših del, ki jih je imela na razstavi v repenski Kraški galeriji. Zanimivi bi bili Corradinijevi Mački, ko bi ne bili tako podobni mačkam pokojnega tržaškega umetnika Oresteja Deguela. Od vidnejših slovenskih mojstrov sta se v palači Costanzi predstavila Edi Žerjal, ki je predložil svoje znano in uspelo delo Znaki časa, ki smo ga videli že na drugih njegovih razstavah, ter Zora Koren Skerkova, ki ponovno preseneča s svojo Okamenino, ki izpričuje ne le delovno zavzetost, pač pa tudi visoko raven tržaške slovenske likovnice. Za zaključek še ena ugotovitev: večina del je bila figurativnega značaja, (fre) Risbe v palači Costanzi Kakor so tradicionalno deželno razstavo, ki jo ob prelomu leta prireja deželni strokovni sindikat, preprosto razpolovili v dve razstavi, so tudi poletno razstavo grafike razdelili na dvoje in v prvem delu dali na ogled le čisto grafiko, v drugem pa le risbe. Ker dela niso bila več prostorsko tako na tesnem, so prišla do svoje veljave. To se še posebno vidi na sedanji razstavi risb, ki so jo v palači Costanzi odprli v torek, 21. t. m. Na tej razstavi sodeluje s po enim delom 26 domačih mojstrov, vendar je na ogled 28 del, ker sta dva likovnika predložila po dvoje dopolnjujočih se del. Tudi sedaj razstavljena dela je pregledala in ocenila posebej izvoljena komisija, ki je dvoje del nagradila ali točneje dva mojstra pohvalila. Eden je Adriano Stok, ki je za razstavo pripravil sicer na videz preprosto, vendar zelo prefinjeno delo, ki mu je dal naslov Delo z osvetlitvijo z leve strani. Drugi nagrajenec pa je Franco Valussi, ki je dal na razstavo dve med seboj vsebinsko povezani risbi, ki pa nekako ne prepričata. Na razstavi lahko zasledimo tudi kako posebnost. Tako obdeluje Elda Stravisi svoj Kras na povsem nov in vsestransko sprejemljiv in razumljiv način. Precej predrugačen je tudi Paolo Marani, saj je svoje lahne izmišljene liste tokrat zamenjal s krepkim moškim torzom s hrbtne strani. Klavdij Palčič svoji risbi sicer ni dal naslova, je pa značilno njegova mojstrovina. Kot je značilna tudi krepka Kompozicija, s katero se tokrat predstavlja Pietro Grassi. Zelo delikatna in mojstrsko miniaturno izvedena je Cones-tabova Kompozicija, vtem, ko se nam zdi sicer razgibana risba Eve Ronay nekoliko šibka, ker smo pač vajeni njenih močnih barv. Tudi Žarek Borisa Zuljana je morda premedel, ker smo pač vajeni njegovih krepkih potez z živo rumeno barvo. Marino Cassetti, ki je vso razstavo odlično uredil, je obesil ob vhodu v galerijo svojo Figurativno hipotezo, ki smo jo videli že na njegovi nedavni samostojni razstavi v isti galeriji. Dokaj odločna v potezah in hkrati drzna je v svoji Moški figuri M. A. Lotesto. Bežen pregled razstavljenih del bi morali še nadaljevati, saj zasluži vsak mojster, da ga vsaj omenimo, toda 26 tudi skrajno kratkih in skopih pripomb gre preko dovoljenih meja. Sicer zanimiva razstava bo trajala do konca meseca, (fre) Skerkova v Sesljanu Zadnje čase se s tržaško likovnico Zoro Koren Skerkova pogosto srečujemo. Po uspeli razstavi v Galeriji Tržaške knjigarne je sodelovala tudi na tradicionalni poletni razstavi grafike v palači Costanzi ter na razstavi štiridesetih grafikov v galeriji Cartesius. V sredo pa so z odprtjem njene samostojne razstave v dvorani sesljanskega sedeža Tržaške turistične ustanove začeli tudi z letošnjim razstavnim programom v lepi galeriji, s programom, ki predvideva v kratkem še dve večji skupinski likovni manifestaciji. S tem, da so Zori Koren Skerkovi dali na voljo vso prostorno in lepo sesljansko razstavišče, so posredno dali veliko priznanje njeni likovni ustvarjalnosti, hkrati pa so ji naložili tudi odgovorno nalogo odnosno težko breme. Sicer mo že rekli, da se z njenimi deli zadnje češe pogosto srečujemo, kar posredno pomeni, da je likovnica delavna, toda primerno napolniti sesljansko razstavišče ni lahka naloga in vendar je Zora Koren Skerkova to zmogla in do 9. julija bo v sesljanski galeriji na ogled kakih 35 njenih grafičnih odtisov, od katerih nekaj malega nosi nekoliko starejše letnice, pretežna večina razstavljenih del pa je plod njene novejše ali najnovejše ustvarjalne vneme. Ker gre za prikaz likovne ustvarjalnosti petih, šestih let, razstava zaobjema več ciklusov. Lahko bi rekli, da se začenja s ciklusom ur, konča pa z okameni-nami. Vendar bi bilo to togo časovno razmejevanje njene ustvarjalnosti odnosno ciklusov zgreženo, kajti Skerkova je ciklusne motivike tudi mešala. Na vsak način je na razstavi dobro zastopan ciklus ur, ko je likovnica upodabljala stare žepne ure, v kakem listu cel grozd različnih žepnih ur, pa tudi stenske in druge ure, vendar vedno le starinske merilce časa. Drugi njen obsežen ciklus so okamenine, ki jih je pravzaprav še več kot ur. Gre za okamenine iz davnih geoloških dob, za v glavnem ribja okostja, ki jih je čas, ki so jih milijoni let vtisnili v kamen. Gre tudi za razne školjke, torej že v prirodi kamen, ki ga je geološka doba vključila v drugi kamen, tako da je školjka postala vdrugo okamenina. V tretji ciklus bi mogli vključiti razno rastlinje, tudi cvetje ali pa tudi hkrati morsko favno in floro. Kakor vidimo je motivika Zore Koren Skerkove razmeroma ozka, hkrati pa izredno široka, kolikor pač zmore neka fantazija in, seveda, kolikor dopuščajo tehnične zmogljivosti. In tu je treba likovnici priznati ne le veliko vnemo, pač pa tudi tehnično sposobnost ter okus pri izbriri barv, kajti njena grafika je barvno bogata. Če k temu dodamo, da so odtisi tudi strokovno dobro izvedeni, potem ni čudno, da imamo pred seboj bogato razstavo in na visoki ravni. Kakor je bilo pričakovati, je odprtje razstave privabilo v Sesljan lepo število ljudi, seveda predvsem prijateljev likovnice. Razstavo je odprl predsednik Tržaške turistične ustanove dr. Barison, o likovnici in njeni likovni dejavnosti pa je kratko spregovoril umetnostni kritik Domenico Cerroni Cadoresi. (fre) Tenis: v osmini finala v Wimbledonu Ob koncu 8, nogometnega EP Živojinovic spet klonil Wilandru LONDON — Šved VVilander ni skrival bojazni pred včerajšnjim srečanjem osmine finala wimbledonskega turnirja: otovo je pri tem imel v mislih nedavni voboj prvenstva Francije, ko ga je Živo-jinovič pošteno namučil in ko je Wilan-der le s težavo zmagal s 3:2. Bojazni pa so bile tokrat odveč. Jugoslovan je namreč igral slabo, zlasti ob mreži, tako da mu tudi 16 asov ni nič pomagalo. Prvi set je Wilander zlahka osvojil. Bolj izenačen je bil drugi niz, ki se je tudi odlpčil s "tea-breakom", pri katerem pa je Živojinovič povsem odpovedal. Upanje na preobrat je dajal začetek tretjega seta, v katerem je "Bobo" povedel z 2:0. Ko pa je najtežje, je Šved najboljši: dobil je tri igre zaporedoma in rezultat obrnil v svojo korist. Pri vodstvu s 6:5 je spet vzel servis nasprotniku in srečanja je bilo konec. Do presenečenja je prišlo med ženskami, kjer je v osmini finala Američanka Garrisonova v treh setih premagala Ar-gentinko Sabatinijevo, nosilko 3. skupine. Nekaj izidov: Moški (osmina finala): Wilander (Šve.) - Živojinovič (Jug.) 6:4, 7:6 (7:1), 7:5; Edberg (Šve.) - Youl (Avstral.) 6:2, 6:4, 6:4; Cash (Avstral.) - Olkovski (SZ) 6:3, 6:3, 6:3; Mecir (ČSSR) - Masur (Avstral.) 4:6, 6^ 6:4, 6:2. Ženske (osmina finala): Garrison (ZDA) - Sabatini (Arg.) 6:1, 3:6, 6:2; Fair-bank (J. Af.) - Zvereva (SZ) 6:2, 6:4; Graf (ZRN) - M. J. Fernandez (ZDA) 6:2, 6:2; Shriver (ZDA) - Malejeva (Bol.) 6:2, 6:2; Evert (ZDA) - Adamass (ZDA) 5:7, 6:3, 6:0. Pri Pro Gorizii upajo na C-2 ligo Možnosti, da bo Pro Gorizia v prihodnji sezoni igrala v C-2 ligi, so se povečale. Evropska nogometna zveza je namreč sprejela prošnjo Republike Šan Marino, da bi samostojno nastopala v okviru tekmovanj Uefa in ne kot doslej, v okviru italijanskih prvenstev. To je tudi primer letošnje meddeželne lige, ko je ekipa iz San Marina igrala skupaj s Pro Gorizio. Ob zaključku prvenstva je San Marino zasedel prvo mesto s točkama prednosti pred Pro Gorizio. Po sklepu evropske nogometne zveze pa bi morala obveljati teza predsednika goriškega kluba Pozza, na podlagi katere bi uradno prvo mesto pripisali Pro Gorizii, saj pripada zmagovalec »tuji« državi. Kako se bodo stvari iztekle, bo treba počakati še nekaj dni, da bo položaj no gometnih ekip iz San Marina v odnosu do italijanskih jasnejši. Odločitev Uefe pa je razlog več, da bo goriško vodstvo nekoliko bolj agilno tudi na kupoprodajnem nogometnem trgu in da bo kaj kmalu pozabilo na nedavne polemike med trenerjem Del Nerijem in predsednikom Pozzom. Kolesarstvo: po nedeljskem DP (Pokalu Placci) Cavazzi že tretjič prvak IMOLA — Najstarejši italijanski profesionalni kolesar Pierino Cavazzi (decembra bo imel-38 let) je v sprintu osvojil italijansko prvenstvo in se tako kandidiral za udeleženca italijanske ekipe, ki bo nastopila na bližnjem svetovnem prvenstvu. Za las je prehitel Saronnija, katerega športna krivulja gre neizprosno navzdol, in Fondriesta, ki je že tri leta enen najboljših italijanskih profesionalnih kolesarjev. Cavazzi ima seveda za sabo dolgo športno kariero neizprosnega šprinterja, katerega verjetno niso nikoli primerno ovrednotili, saj ne smemo npr. pozabiti, da je med drugim osvojil taki klasični dirki kot Milan - Sanremo in Pariz -Bruselj. Vrstni red: 1. Cavazzi 7.21'24''; 2. Saronni; 3. Fondriest; 4. Volpi; 5. Ghirotto; 6. Rocchi; 7. Baronchelli; 8. Vitali; 9. Giu-liani; 10. Contini. Zlata knjiga: 1978: Cavazzi; 1979: Moser; 1980: Saronni; 1981: Moser; 1982: Cavazzi; 1983: Argentin; 1984: Algeri; 1985: Corti; 1986: Corti; 1987: Leali; 1988: Cavazzi. Tako je bilo drugod po Evropi... Na posameznih evropskih kolesarskih prvenstvih so zmagovalci sledeči: Francija: Caritoux; Španija: J. Fernandez; Belgija: De Wilde; ZRN: Boelts; Švica: Seiz; Nizozemska: Pieters; Danska: Lilhort. Košarka: Novosel in Kristančič v Neaplju NEAPELJ — Jugoslovanski trener Mirko Novosel bo v prihodnjih dveh sezonah vodil košarkarsko ekipo Napoli Basket. Za zunanje stike bo skrbel Boris Kristančič. Avtomobilizem: po zmagi v ZDA Lancii svetovni naslov TACOMA (ZDA) Z zmago Biasiona in Siviera na ral-lyju 01ympus, sedmi preizkušnji za svetovno prvenstvo, si je Lancia že zagotovila svetovni naslov, čeprav do kraja tekmovanja manjka še pet preizkušenj. Turinska avtomobilska hiša tako nadaljuje s serijo uspehov, saj je v zgodovini svetovnega prvenstva rallyjev že sedemkrat osvojila končno prvo mesto. Vrstni red rallyja Oiympus: 1. Biasion-Siviero (It., lan-cia) 5.18'44"; 2. Fiorio-Pirollo (It., lancia) po 5'23"; 3. Buffum-Bellefleur (Kan.-ZDA, audi) 16T5"; 4. Fisher-Zeltner (Av„ audi) 18'24"; 5. Del Zoppo-Scalvini (It., lancia) 20'12". Vrstni red pilotov za SP: 1. Biasion (It.) 80 točk; 2. Fio-rio (It.) 57; 3.Alen (Fin.) 36; 4r Saby (Fr.) 32; 5. Loubef (Fr.) 27); 6. Blomguist (Šve.) 23; 7. Auriol (Fr.) 20; 8. Eriksson (Sve.) 16; 9. Kirland (Ken.) in Ericsson (Šve.) 15. Vrstni red avtomobilskih hiš za SP: 1. Lancia (137 (svetovni prvak); 2. Audi 49; 3. Ford 47; 4. Mazda 35; 5. BMW 25; 6. Nissan 23; 7. Toyota 20; 8. Renault 18; 9. Peugeot 14; 10. Opel in Volkswagen 10. Tudi Kokorovec v Pierisu GORICA — V Pierisu poteka italijansko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za dvojice. Zaključilo se bo 1. julija z ekshibicijskim nastopom, na katerem se bosta predstavila tudi Samo Kokorovec (bronasto odličje na zadnjem SP) in Sandro Guerra (svetovni prvak). Košarka: kvalifikacije za Seul Na razpolago le tri mesta Antonelfo Riva SKUPINA B Italija, Danska, Finska, ZRN, Turčija. SPORED danes: ZRN - Turčija (ob 21.00); Italija - Finska (21.00). POČIVA: Danska. JUTRI: Danska - Turčija (19.00); Italija - ZRN (21.00). POČIVA: Finska. 1. julij: Turčija - Italija (19.00); Finska - Danska (21.00). POČIVA: ZRN. 2. julij: Turčija - Finska (19.00); ZRN - Danska (21.00). POČIVA: Italija. POSTAVA ITALIJE: Binelli, Bosa, Boni, Costa, DelTAgnello, Della Valle, Gentile, Gracis, lacopini, Magnifico, Riva, Vescovi. SKUPINA C Jugoslavija, Grčija, Izrael, Norveš- Atletika: prvenstvo NDR Drechslerjeva nezadržna ROSTOCK — Junakinja nedeljskega dne vzhodnonemškega atletskega prvenstva je prav gotovo Hei-ke Drechslerjeva, ki je dala svoj pečat tej športni manifestaciji. Potem ko je v soboto zmagala tekmo v skoku v dolžino, je naslednjega dne še premočno osvojila tek na 200 m z odlično znamko 21'84. Gladko je premagala sicer odlično Gladischo-vo, ki je dosegla znamko 22"30. Odličen rezultat je dosegel Emmel-mann na 200 m (20"37), Schoenlebe pa se je zelo trudil, da je osvojil tekmo na 400 m v času 45"56. Ta teden bo, kar se vrhunske atletike tiče, res važen, saj bo cela vrsta tekmovanj. V Lilli se odvija važen miting, katerega se udeležuje tudi sloviti Carl Lewis, v sredo pa se bo »atletska karavana« preselila v Leverkusen. Nizozemci uresničili sen Nekaj novega pokazala SZ Veselja v nizozemskem taboru po zmagi nad Sovjetsko zvezo ni bilo konca V štirinajstih letih je Rinus Michels končno uresničil želje nizozemskih ljubiteljev nogometa, osvojil evropski naslov, potem ko je moral tik pred ciljem večkrat položiti orožje. Z zmago na 8. evropskem prvenstvu se je obenem končalo njegovo sodelovanje z nizozemsko nogometno zvezo, ki se je pričelo z nastopom na svetovnem prvenstvu leta 1974. Čeprav so Cruijff in tovariši na miinchenskem Olimpiasta-dionu prikazali najboljši nogomet, so tedaj morali prepustiti naslov ZRN. Dve leti kasneje so bili na evropskem prvenstvu v Jugoslaviji poraženi v polfinalu, leta 1978 pa jih je v finalu svetovnega prvenstva premagala Argentina. Cruijffova generacija je prepustila mesto mlajšim, toda potrebnih je bilo polnih deset let, preden se je pričakovanje uresničilo, in to prav na miinchenskem Olimpiastadionu. Bavarska prestolnica predstavlja torej za Michelsa pričetek in konec sodelovanja z nizozemsko nogometno zvezo, saj bo odslej treniral v Zvezni republiki Nemčiji. Michelsu se je torej končno le nasmehnila sreča. In vendar je na začetku pravkar končanega evropskega prvenstva zgledalo, da so Nizozemci še dalje skregani s srečo. Prvi nastop je bil katastrofalen, ob medli igri Gullita jih je premagala Sovjetska zveza z golom Raca. Toda Michels je spoznal svojo napako, na sredino napada je uvrstil Van Bastena, ki je v italijanskem prvenstvu zaradi poškodbe bolj malo igral. Zamenjava se je takoj obrestovala, saj je Van Basten proti Angliji dosegel tri gole. Uvrstitev v polfinale si je ekipa v oranžnih dresih zagotovila z naključnim golom Kiefta proti Irski, v polfinalu so proti domačinom nadoknadili zaostanek z dvomljivo 11-metrovko in dosegli zmagoviti gol le dve minuti pred koncem, spet z Van Bastenom. Če je Nizozemska zasluženo, čeprav z dokajšnjo mero sreče, osvojila evropski naslov, še ni rečeno, da je s svojo igro povsem prepričala. Nekaj novega so pokazali le sovjetski nogometaši, ki so presenetili s pressingom na sredini polja, hitro igro in menjavo vlog med veznimi in obrambnimi igralci. Toda v finalu so jim pošle moči, morda tudi zaradi pravilnika, ki je Nizozemcem dovolil dan počitka več pred finalnim dvobojem. Polfinalna poraženca ZRN in Italija sta igrala na pričakovanem nivoju. Beckenbauer vztraja pri odločni moški igri z dokaj močno sredino polja, kjer Matthaus diktira ritem igre. Toda Nemčija je postala nevarna le ob izredni igri srednjega napadalca Voel-lerja in krila Klinsmanna. Ze pred odhodom v Diisseldorf je italijanski selektor Vicini napovedal, da je cilj njegove ekipe svetovno prvenstvo, ki bo čez dve leti v Italiji. Mlada in na mednarodnih tekmah še ne povsem prekaljena ekipa je v prvem delu presenetila z dobro igro tako v obrambi kot na sredini polja, saj so bili med najboljšimi čistilec Ba-resi, branilec Maldini in vezni igralec Donadoni in Ancelotti. Azzurri so na evropskem prvenstvu ustvarili veliko število priložnosti, ki pa so jih le redkokdaj zaključili. In prav v tem je slabost sedanje italijanske reprezentance, saj nista ne Vialli ne Mancini izpolnila pričakovanj. Zamenjava Mancini -Altobelli se je nekajkrat izkazala za posrečeno, na spolzkem stuttgartskem stadionu, ki ostaja preklet za azzurre, pa proti razigrani sovjetski reprezentanci ni bilo pomoči. 8. evropsko nogometno prvenstvo s tehničnega vidika ni prikazalo pomembnejših novosti, nobenih napovedi, kakšen naj bi bil nogomet leta 2000. Čeprav si je 15 tekem ogledalo izredno visoko število televizijskih gledalcev, verjetno nad dve milijardi, pa junijska športna prireditev v Nemčiji ni v polnem zaživela, ker ni vzbudila množične partecipacije. Za živahnost so poskrbeli izključno tuji navijači, nekateri, predvsem Angleži in Nizozemci še preveč, saj je nemška policija aretirala nad 800 prenapetežev. Zunanji videz ZRN se je v štirinajstih letih dokaj spremenil. Mesta so zadobila bolj urejeno obliko, dokončali so pomembna javna dela, kot podzemske železnice in ustvarili v središčih cono za pešce. Tudi kvaliteta življenja izseljencev se je dvignila. Če so bili pred štirinajstimi leti izseljenci iz Italije in Jugoslavije na spodnjem delu socialne lestvice, so to mesto zdaj prepustili Grkom, Turkom in emigrantom iz severne Afrike. Bivši natakarji in sobarice so zdaj lastniki gostinskih obratov, obrtniških delavnic, toda podobne spremembe niso karakteristika ZRN, pač pa večine industrijsko razvitih držav. SAŠA RUDOLF Danes se na Nizozemskem začenja kvalifikacijski turnir za uvrstitev na finalni olimpijski turnir v Seulu. Osemnajst reprezentanc se bo borilo za tri mesta, kar sicer odraža olimpijski duh, da morajo biti pač prisotne države od vsepovsod, vendar pa je na dlani, da v Seulu ne bodo nastopile vse najboljše svetovne ekipe, saj so v Evropi več kot tri "konkurenčne" reprezentance (evropski prvak Grčija, Jugoslavija, Italija, Španija, Sovjetska zveza itd.). Pravzaprav je ta predolimpijski turnir pravo evropsko prvenstvo, kjer bodo trije zmagovalci. Tako Italija kot Jugoslavija spadata med prve favorite tega prvenstva. Italijanski zvezni trener Sandro Gamba je pripravil praktično, a "ne lepo" ekipo, iz katere je izključil talentirana, a preveč nestalna Rusconija in Morandottija. Ekipa, imenovana »umazani ducat«, računa predvsem na interno disciplino, požrtvovalnost in fizično moč, saj je talentov bolj malo (Magnifico, Riva), dosti pa »nosilcev vode«. Tudi jugoslovanski zvezni trener Dušan Ivkovič je pripravil zelo borbeno ekipo, ki pa ima tudi ogromno klase. To je izredno obetaven rod, ki poleg mladega, a že »starega« Dražena Petroviča, uvršča tudi Paspalja, Kuko-ča, Čuturo, Divca... Potencialno ta Jugoslavija ne bi smela imeti konkurence, vendar pa so ti igralci še zelo mladi in lahko tako pozitivno kot negativno presenetijo. Razpored skupin SKUPINA A Nizozemska, Španija, Velika Britanija, Švedska, Irska. ka. SPORED — 30. junij: Grčija - Izrael (19.00); Jugoslavija - Norveška (21.00). 1. julij: Norveška - Grčija (19.00); Jugoslavija - Izrael (21.00). 2. julij: Izrael - Norveška (19.00); Jugoslavija - Grčija (21.00). POSTAVA JUGOSLAVIJE: Petrovič, Čutura, Kukoč, Paspalj, Radovič, Vrankovič, Divac, Radja, Cvijetičanin, Obradovič. SKUPINA D Sovjetska zveza, Francija, Poljska, Švica. SPORED — 30. junij: Švica - Francija (19.00); SZ - Poljska (21.00). 1. julij: SZ - Francija (19.00); Poljska - Švica (21.00). 2. julij: Francija - Poljska (19.00); SZ - Švica (21.00). ii::i Min , 1. — 1. Escudo 1 2. Esteva X 2. — 1. Antergan 2 2. Faguilona 1 3. — 1. Fuggiasco 2 2. Fonsilfa 2 4. — 1. Filiardo X 2. Ffeld Effe X 5. — 1. Drimer Chiari X 2. Duncan Bi X 6. — 1. Turnam Green X 2. Arco Rosso 2 KVOTE 12 (19 dobitnikov) 42,828.000 lir 11 (682 dobitnikov) 1.186.000 lir 10 (8.758 dobitnikov) 90.500 lir Morda danes končni razplet v 1. jugoslovanski nogometni ligi Usoda Kopra in Olimpije še ni odločena Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Jugoslovansko prvoligaško prvenstvo naj bi bilo zdaj končano v torek, torej danes, ko bo v zvezi s spornima tekmama Priština - Čelik in Sutjeska -Crvena zvezda zasedala tekmovalna komisija NZJ. Toda kdo ve, če se ne bo razplet podaljšal še daleč v poletje. V nedeljo so zadnjič za točke igrali tudi drugoligaši, toda prav vse tudi še ni jasno. Odprto je še vprašanje: ali bo v 1. B ligi igrala Olimpija ali Iskra? Ta razplet je povsem v domeni slovenskega nogometa. Če bo namreč Koper, ki je preskočil prvi krog kvalifikacij z Rudnikom (v povratni tekmi je sicer izgubil z 1:0, vendar je ubranil prednost s prvega srečanja), uspešen tudi v drugem krogu z Bačko, se bo uvrstil v 1. B ligo, skupaj z njim pa bi šla v to konkurenco tudi Iskra kot de-vetouvrščeno moštvo. Če pa bi Koper izgubil z Bačko (prva tekma bo v nedeljo, povratna pa prihodnjo sredo), potem bi se v 1. B ligo uvrstila Olimpija, in to po navodilu, da mora imeti na štartu novega tekmovanja vsaka republika in pokrajina najmanj enega predstavnika. Najboljša slovenska kluba zdaj čakata na ta razplet, po katerem bo eden igral v 1. B ligi, eden pa v medrepubliški ligi. Zaradi tega so odnosi na zvezi Koper - Ljubljana seveda zelo ohlajeni. Vsak izmed tekmovalcev ima svoje adute, Koper predvsem izjemno publiko, Olimpija pa sposobnejše moštvo in več izkušenj. V seštevku bi imeli Ljubljančani verjetno več možnosti za solidno uvrstitev v 1. B ligi, to so navsezadnje dokazali v spomladanskem delu prvenstva, ko so pod vodstvom novega trenerja Miloša Šoškiča osvojili 19 točk in v tem delu zasedli 4. mesto. Če bi bili tako uspešni tudi jeseni, potem bi si zagotovili neposredno napredovanje in konkurenca s Koprom sploh ne bi bila pomembna. Toda zaradi tega možnosti Kopra niso nič manjše, Miklavičevo moštvo je prav gotovo sposobno napraviti še en podvig. V obeh taborih pa je pred končnim razpletom precej nelagodnosti, kajti zdi se, da se v Kopru po malem bojijo ostre B-ligaš-ke konkurence, pri Olimpiji pa medrepubliške, ki bi pomenila konec ugodnega materialnega statusa v mestu, kar bi seveda močno zameglilo ljubljansko nogometno perspektivo. V zadnjem drugoligaškem kolu je Olimpija gostila moštvo Šibenika, ki si je že zagotovilo nastop v 1. B ligi-Ljubljančani so nastopili močno oslabljeni, saj je trener Soškič komaj sestavil enajsterico. Ima namreč množico poškodovanih, najboljši napadalec Komočar, ki te dni odhaja k vojakom, pa ni smel natopiti zaradi dveh kartonov. Toda tudi v tako oslabljeni zasedbi je Olimpija lažje kot je bilo pričakovati premagala Šibenik (1:0). Olimpija je spet igrala zelo dobro in vseh 90 minut dobesedno »mlela« nasprotnika ter si ustvarila kakih 10 zares ugodnih priložnosti, vendar je le Vrabcu uspelo zatresti mrežo. Omeniti velja, da so Ljubljančani še dvakrat zadeli vratnico. Pri Olimpiji se po prvenstvu obeta precej kadrovskih sprememb. Rezultati zadnjega kola II. ZNL ' zahod: Integral Olimpija - Šibenik ':U (1:0), Šparta - Dinamo 2:2 (2:1), Novi Sad - Iskra 1:1 (0:0), Spartak - Rudar 3:0 (1:0), Proleter - GOSK Jug 5:0 (2:0). Mladost - Borac (T) 7:1 (3:0), Borac (BM - Jedinstvo 1:0 (0:0), Leotar - Kabel 3. (1:0), Kikinda - Famos 6:2 (2:0). Končni vrstni red: Spartak 4. GOŠK Jug 44, Dinamo 43, Kikinda 4U, Šibenik 38, Proleter in Leotar 37, Borac (BL) in Iskra 36, Rudar 35, Sparta 34, Integral Olimpija 32, Mladost 3 . Novi Sad 27, Famos, Kabel in Jedinstvo 26, Borac (T) 17. Na košarkarskem turnirju v okviru Koprskih srečanj \s Na 11 odbojkarskem memorialu P. Špacapan Lahka zmaga jadranovcev Oljmpia le tretja Preteklo soboto so se košarkarji Jadrana in goriškega Doma udeležili košarkarskega turnirja v Kopru, ki ga že vrsto let prireja korprska italijanska narodna skupnost v sodelovanju z medobčinskim svetom SZDL. Turnir, ki je spadal v že tradicionalno prireditev Koprska srečanja — Incontri capo-distriani, se je odvijal v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar v Semedeli. Turnirja so se udeležile štiri ekipe in sicer: ekipa italijanske skupnosti z Reke, Jadran, Dom Gorica in ekipa krožka Gramsci iz Kopra. V dobro "ogrevani" telovadnici sta se najprej srečali moštvi italijanske skupnosti z Reke in krožka Gramsci iz Kopra. V tem srečanju so zasluženo zmagali igralci z Reke, ki so prikazali boljšo skupinsko igro. V drugem srečanju pa sta nastopili okrnjeni ekipi tržaškega Jadrana in goriškega Doma. Po predvidevanju so slavili B-ligaši, domovci pa so se jim dobro upirali vse do desete minute prvega polčasa, ko sta v Jadranovih vrstah stopila na igrišče tudi član Stefa-nela Colmani in moštva Latte Carso Pecchi. Popoldan sta bili na sporedu finalni srečanji. V boju za tretje mesto so povsem zasluženo zmagali domovci, ki so bili vseskozi boljši nasprotnik. Lovoriko najboljšega so prepričljivo osvojili jadranovci, ki so bili od požr- Colmani (Stefanel - na sliki) in Pecchi (Latte Carso) sta okrepila jadra-novce v Kopru tvovalnih igralcev z Reke gotovo za dva razreda boljši. Koprski turnir je povsem uspel, saj je bil dobra priložnost, da se med seboj spoznajo in navežejo tesnejše stike manjšine z obeh strani meje. POLFINALNA SREČANJA SC GRAMSCI - REKA 77:91 (39:54) JADRAN - DOM 101:66 (45:27) JADRAN: Persi 9, Banello 10, Corsi 3, Colmani 25, Rauber 15, Pecchi 18, Daneu 20. DOM: Spacal, Kocjančič 4, Ambroži, Bordon, Merljak 20, Silič 2, Podberšič 17, Čubej, Dornik 12, Nanut 11. FINALE ZA 3. MESTO DOM - SC GRAMSCI 90:85 (55:46) DOM: Kocjančič 4, Ambroži, Spacal, Merljak 17, Dornik 4, Silič, Čubej, Bordon, Podberšič 7, Nanut 58. FINALE ZA 1. MESTO JADRAN - REKA 106:70 (49:40) JADRAN: Persi 4, Banello 22, Corsi 7, Colmani 19, Štoka 15, Rauber 21, Pecchi 18. (mč) Nogometni turnir KD Skala Danes člani V Gabrjah se je začel 2. nogometni turnir, ki ga prireja Kulturno društvo Skala in na katerem sodelujejo mladinske, članske in ženske postave z obeh strani meje. Sinoči so odigrali prva srečanja v mladinski konkurenci, danes zvečer pa so na vrsti člani. Ob 18.30 se bosta srečali postavi Štandre-ža in Vrha, ob 19.30 pa bo tekma med Sovodnjami in Dolom/Poljanami. Jutri se bodo med seboj pomerile predstavnice nežnega spola. Ob 18.30 bo tekma med Sovodnjami in Vrhom, sledilo bo srečanje med Gabrjami in Rupo/Pečjo. Ekipi Libertasa iz Krmina (pri ženskah) in ASFJR iz Čedada (pri moških) sta letošnja zmagovalca 13. odbojkarskega memoriala Petra Špacapana, ki ga je v Gorici pripravilo Športno združenje 01ympia. Prireditev, ki je ena od najpomembnejših v poletnem času na Goriškem, je bila tokrat na nižji kakovostni ravni v primerjavi s prejšnjimi izvedbami, predvsem kar zadeva žensko konkurenco. Nastopajoče ženske postave so bile: 01ympia, Libertas iz Krmina in goriš-ka Azzurra, ki so letos nastopile v 1. ženski diviziji. Po predvidevanjih so zmagale Krminčanke. Kar zadeva moško konkurenco, so se v finalni del uvrstile tri najboljše šesterke tega turnirja: ASFJR iz Čedada (C-2 liga), Pav Natisoma (C-2) in 01ympia (C-l). Odločilno srečanje turnirja je bilo med Čedajci in Olympio. Prvi so v izredno zanimivi tekmi imeli več prisebnosti v tretjem in odločilnem setu ter so si tako zagotovili prvo mesto. Goriški odbojkarji so proti pričakovanju klonili tudi v drugem srečanju pred Natisonio in so se tako morali zadovoljiti s končnim 3. mestom. Ženske: IZIDI: 01ympia - Azzurra 2:1, Lib. Krmin - Azzurra 2:0, Lib. Krmin -01ympia 2:0. OLVMPIA: Bertolini, Brisco, Košič, Verbi, Antoni, Mažgon, Soban. Moški: IZIDI: ASFJR - 01ympia 2:1 (15:9, 13:15, 17:15), ASFJR - Pav Natisoma 2:0, Pav Natisonia - 01ympia 2:0 (15:7, 15:6). OLVMPIA: I. in Š. Cotič, Košič, Sfiligoj, Komjanc, Marassi, A., D. in S. Ter-pin., Špacapan, Jakopič, Bello. Miniodbojkarji Soče danes v Cesenaticu Letošnjim uspehom, ki so jih dosegli mladi predstavniki ŠZ Soče na odbojkarskem področju, je treba pristaviti še nastop na državnem finalu v moški miniodboj-ki. V Cesenaticu se bo danes za sočane pričela tridnevna preizkušnja, na kateri se bodo pomerili z njaboljšimi postavami iz Italije. Ekipo sestavljajo: Simon in Matej Černič, Pellegrin in Soban. Dekleta ŠZ Soča pa bodo sodelovala danes v Moši na pokrajinskem finalu. Mlade predstavnice sovodenjskega društva (Černič, Pellegrin, Devetak, Cotič in Flo-renin) imajo precej možnosti, da osvojijo prve»mesto. Na državnem ekipnem prvenstvu štafet Ocibani Grmade prvaki Cicibani rolkarskega Športnega društva Grmada so v nedeljo v Vi-cenzi osvojili naslov državnih prvakov v štafeti, odličen dosežek slovenskih rolkarjev pa so v isti kategoriji s tretjim mestom dopolnili še rolkarji ŠD Mladina. Za Grmado je to prvi ekipni državni naslov od nastanka društva, potem ko so bili lani cicibani drugi, mlajši mladinci pa tretji. Obe naši društvi sta na tej pomembni preizkušnji nastopili samo z najmlajšimi. Zaradi poškodb in bolezni nekaterih posameznikov pri Grmadi niso mogli sestaviti še drugih ekip, vsaka je namreč štela po tri tekmovalce. Prve tri ekipe iz vsake kategorije so po tekmovanju bile nagrajene s pokali in raznimi darili. Tekmovanje je potekalo na ravninski progi in sicer po mestnih ulicah Vicenze. Or- ganizacija je bila odlično izpeljana, saj je bila vsa proga zaprta prometu. V kategoriji cicibanov, v kateri so tekmovali naši predstavniki, je bila proga dolga 9 km, vsak tekmovalec je torej pretekel tri kilometre. VRSTNI RED 1. ŠD Grmada (Erik lori 7'19"8, Andrej Mervič 7'22"6, Andrej Legiša 6'48"7) 2T31"1; 2. CS Bassano (Alessandro Zecchin 6'37"7, Oscar Berton 8'43"5, Omar Peruzzo 6'21"6) 21'46"8; 3. ŠD Mladina (Erik Tence 6’27"8, David Bogateč 7’21"0, Matej Lachi 8'12"7) 22T'5. Prihodnji vsedržavni nastop naših rolkarjev bo 17. julija v kraju Lanzo Intelvi pri Comu. Šlo bo za tekmovanje za italijanski pokal. Ervin lori JK ČUPA organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. ZSŠDI obvešča, da še vedno sprejema prijave za odbojkarski tečaj v Zgoniku, ki bo od 1. do 9. septembra. Prijave tudi pri matičnem društvu. ŠZ SLOGA vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 28. junija, v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.30. ŠD KONTOVEL priredi v danes, 28. junija, v društvenih prostorih tradicionalni družabni večer. Vabljeni vsi člani, atleti in simpatizerji. Sodeluje tudi godba s Proseka. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 30. t. m., ob 20. 30 na sedežu ŠZ Sloga v Bazovici (Gospodarska zadruga) seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. Seminar v Repnu, 2. Poletni seminar -skupne priprave, 3. Tečaj za začetnike v Zgoniku, 4. Propagiranje odbojkarske igre, 5. Razno. Na odbojkarskem deželnem finalu v kategoriji under 14 ženske Sloga 5., Kontovel 6., Soča 7, V organizaciji videmske komisije za mladinsko odbojko je v nedeljo v Martignaccu potekal ženski deželni finale v kategoriji izpod 14. leta starosti. Slovenska odbojka je bila tudi tokrat dobro zastopana, saj so si pravico do nastopa na finalu priborili športno društvo Kontovel in športno združenje Sloga v zastopstvu tržaške pokrajine in športno društvo Soča, ki je zastopalo goriško pokrajino. Sklepni turnir, ki se je odvijal v športni palači, je povsem uspel in prav gotovo zadovoljil številno občinstvo, ki je z velikim navdušenjem sledilo tekmam, ki so se istočasno odvijale na treh paralelnih igriščih. Videli smo lahko nekaj res prvovrstnih srečanj, predvsem pa smo lahko prišli do ponovnega spoznanja, da je ženska odbojka v silovitem tehničnem vzponu, ter lahko dognali, da se razdalja med našo deželo in drugimi italijanskimi odbojkarskimi središči prav gotovo manjša. Naslov deželnih prvakinj je romal v Cordenons, v središče, ki se že nekaj let proslavlja z odličnim delom, z uspešnimi programi in uspehi. Šesterka iz Cordenonsa je v velikem finalu premagala drugega deželnega mladinskega finalista, in sicer šesterko Fincanti-erija, ki je tudi tokrat dokazal, da se za uspešno igro skriva dobro organizirano delo na mladinskem področju. Nekoliko pod pričakovanji sta zaigrala predstavnika videmske pokrajine, ki sta se morala zadovoljiti s spopadom za tretje mesto. Naše tri ekipe so v bistvu s svojim nastopom zadovoljile. Slogašicam se je izmuznila višja uvrstitev, ko so v svoji izločilni skupini tesno klonile pred videmskim prvakom San Vitom. O naši ekipi pa velja poudariti, da je nastopala izključno z leto mlajšimi igralkami, ki bodo tako v enakem sestavu igrale v isti kategoriji tudi v prihodnji sezoni. Kontovel je v drugi iz- Konec tedna nastop tekmovalcev ZSŠDI 12. srečanje zamejskih športnikov Škofja Loka 1988 Pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL bo v priredbi Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, v Škoji Loki 12. srečanje slovenskih zamejskih športnikov z naslovom Škofja Loka 1988. Na tej prireditvi bodo sodelovala zastopstva Porabja (Madžarska), Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze (Avstrija) in Škofje Loke. Tekmovanja bodo v namiznem tenisu, nogometu, šahu, odbojki in rokometu. Ekipe se bodo zbrale v soboto ob 11. uri pred športno dvorano Poden, slovesen začetek pa bo ob 14. uri ma Mestnem trgu v Škofji Loki. Vsa tekmovanja bodo v veliki športni dvorani Poden, le nogometaši se bodo pomerili na igrišču v Puštalu. Tekmovalci v predstavništvu ZSŠDI bodo nastopili v namiznem tenisu, rokometu in nogometu. ločilni skupini izgubil z Martignac-com in premagal pordenonski Infinas, zaradi boljše razlike v setih pa je v finalu za tretje mesto nastopil Martig-nacco. Obe tržaški ekipi sta tako igrali med seboj za peto mesto. V tej tekmi pa so brez težav slavile slogašice. Peto in šesto mesto v deželnem merilu je za oba naša predstavnika vsekakor realno glede na igro, ki sta jo na tem finalu prikazala. Goriška Soča je nastopila v okrnjenem sestavu, zato se ni mogla enakovredno kosati z ostalimi šester-kami, ostaja pa ji zadoščenje, da je v sklepni tekmi premagala drugo porde-nonsko ekipo Infinas. IZIDI 1. IZLOČILNA SKUPINA: Sloga -Cordenons 0:2; Soča - San Vito 0:2; Sloga - San Vito 1:2; Cordenons - Soča 2:0. LESTVICA: 1. Cordenons, 2. San Vito, 3. Slojga, 4. Soča. 2. IZLOČILNA SKUPINA: Kontovel - Infinas 2:1; Fincantieri - Martignacco 2:1; Kontovel - Martignacco 0:2; Infinas - Fincantieri 0:2. LESTVICA: 1. Fincantieri, 2. Martignacco, 3. Kontovel, 4. Infinas. FINALE ZA 7. MESTO: Soča - Infinas 2:0. FINALE ZA 5. MESTO: Kontovel -Sloga 0:2. FINALE ZA 3. MESTO: Martignacco - San Vito 0:2. FINALE ZA 1. MESTO: Cordenons -Fincantieri 2:1. LESTVICA: 1. Cordenons, 2. Fincantieri, 3. San Vito, 4. Martignacco, 5. Sloga, 6. Kontovel, 7. Soča, 8. Infinas. POSTAVE SLOGA: D. in K. Bogateč, Brišnik, Kosmina, Spacal, Fonda, Starc, Mahnič, Kalc, Ferluga, Hrovatin, Marc, Bizjak, Tensi, Verše. KONTOVEL: Operti, Crissani, Can-ziani, Križmančič, Pertot, Černe, Kralj, Briščik. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, na katerem so bili vsi udeleženci nagrajeni s pokali in drugimi priznanji. INKA Končan ženski deželni odbojkarski pokal FJK Sokolovke na odličnem 2. mestu Trener Damjan Pertot SOKOL INDULES - VILLACHER BIER 3:1 (11:15, 15:3, 15:8, 15:7) SOKOL INDULES: Radetič, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Stopper, Bru-mat, Legiša, Pertot in Vižintin. S prestižno zmago proti tržiškemu tretjeligašu Villacherju so Sokolove odbojkarcie sklenile finalni del tekmovanja za pokal Furlanije-Julijske krajine na odličnem drugem mestu za zmagovalcem Itasom iz Fiume Veneta, ki je v teku letošnje sezone hkrati dosegel tudi napredovanje v C-l ligo. Sobotno srečanje v Nabrežini (zaradi znane diskvalifikacije igrišča so tudi to tekmo odigrali za zaprtimi vrati) je bilo od drugega niza dalje enosmerno v korist gostiteljic, ki so po zamenjavah v začetni postavi uveljavile svojo večjo udarno moč ob mreži bodisi v napadu bodisi v bloku. Slabše je bilo le v prvem nizu, v katerem je Villacher Bier stalno ohranjal minimalno prednostjo in na koncu tudi zasluženo dobil niz. Po končanih bojih v deželnem pokalu smo za oceno o tekmovanju samem vprašali trenerja Sokola Indules Damjana Pertota: »Izkušnja je bila pozitivna in s potekom turnirja sem zadovoljen. Škoda le, da ni bilo tekmovanje odigrano prej med sezono, ker se je vse skupaj preveč zavleklo. Tekmovanje je pokazalo, da je bil vrh D lige (v kateri je letos nastopal Sokol Indules op. ur.) letos močnejši od C-2 lige. Vsem tret-jeligašem smo bili povsem enakovredni in verjetno bi ta pokal tudi osvojili, če bi že od vsega začetka štartali s trdnejšim namenom, da zmagamo.« IZIDA ZADNJEGA KOLA Sokol Indules - Villacher Bier 3:1, Itas Fiume Veneto - Libertas Martignacco 3:2. KONČNA LESTVICA Itas Fiume veneto 10 točk, Sokol Indules 6, Villacher Bier in Libertas Martignacco 4. JPORT PRI*. Velika izbira opreme za planinarjenje: hlače, majice, trenirke, nahrbtniki, gojzarji itd. \SPaRT 250 m od mejnega prehoda Fernetiči Tel.: 213780 VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT PR/X—JJ Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 28. junija 1988 Štirje mrtvi in 133 ranjenih na nedeljskem letalskem mitingu v Mulhousu Strmoglavljenje francoskega airbusa težak udarec za evropsko industrijo PARIZ — Štirje mrtvi in 133 v glavnem lažje ranjenih je relativno, skoraj neverjetno blaga posledica nedeljske nesreče letala A-320 (Airbusa) pri letališču Habsheim (Mulhouse, Alzacija). Docela novo letalo, četrto iz serije A-320, je na letališču pri Mulhousu, kjer je bil tradicionalni letalski miting, naložilo ob dveh možeh posadke še 125 potnikov in se v nizkem preletu čez habsheimsko letališče s spuščenimi kolesi zarilo v krošnje bližnjega gozda (Hardtwald) namesto da bi se dvignilo. Letalo, ki se je vnelo, je uničeno. Televizijske kamere so posnele do zadnje podrobnosti katastrofo letala, četrtega iz nove serije, preiskava, ki je v teku, pa seveda še ne more dati dokončnega odgovora o resničnem vzroku nesreče supermodernega letala. Mimo svoje dramatične plati prihaja nesreča v naj slabšem trenutku za Airbus Industrie, ki ni le francosko, temveč evropsko podjetje, eden največjih skupnih projektov Evropske skupnosti, pa tudi za letalska podjetja, ki so doslej kupila ali imajo opcije za okrog štiristo Airbusov, kar seveda vzbuja nezaupanje v no volarsko zasnovano letalo. V Franciji še posebej, ne le, ker gre v dobri meri za plod francoske vrhunske tehnologije, temveč tudi zaradi spora v podjetju Air Inter (domače proge), ki traja že nekaj mesecev. Medtem ko združeni sindikati (večina) zahteva tretjega člana posadke, vztraja direkcija Air Inter pri komandantu in kopilotu. V ponesrečenem letalu sta bila v nedeljo dva, toda med najboljšimi. Poveljnik Michel Hasseline in kopilot Pierre Mazieres sta inštruktorja letalskega osebja (in posebej posadk novih Airbusov) pri Air France, kar govori zoper osebno napako. Vendar tudi te nekateri ne izključujejo, češ da je pri tako nizkem poletu iz kabine težko oceniti dejansko razdaljo med kolesi in tlemi (v tem primeru krošnjami dreves). Pri razdalji desetih metrov med obodom izpuščenih koles in kakršnokoli oviro pa je težko natanko določiti varno razdaljo. Komandant letala Hasseline trdi, da je odpovedalo letalo: »Hotel sem dodati plin, toda motor poveljem ni sledil«. Izjava vzbuja dvome v tehnično dovršenost Airbusa A-320, prvega komercialnega letala, ki je opremljeno izključno z električnimi komandnimi sistemi. Ali je takšna napaka mogoča ob petih vzporednih linijah prenosa povelj? Ključno vprašanje in argument za stavkajoče pilote Air Inter (podoben primer je tudi v Avstraliji), ki zahtevajo tretjega človeka v kabini. Predsednik francoskega sindikata letalskega osebja civilne aviacije (SNPNAC), ki pa ne sodeluje v stavki, Maurice Cherret pravi, da je A-320 mogoče pilotirati v dvoje, toda tretji človek ni odveč in ne izključuje možnosti, da pilot ni mogel dovolj naglo dodati plina. Cherret poudarja, da pri trojni posadki pilot in mehanik hkrati pritiskata na plin, da motorji hitreje in močneje poženejo. Nasprotno pa Daniel Tennebaum, direktor civilne zračne plovbe ne verjame, da bi do nesreče prišlo samo zaradi dveh pilotov nad Habsheimom, ne razume pa, kaj ima iskati tako veliko linijsko letalo na propagandnem mitingu. Po vsem sodeč letalo ni imelo ustreznih dovoljenj za sodelovanje na tem mitingu. Tennebaum, odgovoren za preiskavo, je do nadaljnjega prepovedal vse polete z obstoječimi A-320, ki so jih prav te dni začeli vključevati v redni promet, British Airwais pa je včeraj sklenila obnoviti polete. Resnične vzroke bodo našli v črnih skrinjicah, ki so jih preiskovalci že prevzeli. Ob tehtnem vprašanju, kdo je dovolil udeležbo potnikov, ki so si plačali 45-minutno vožnjo do Montblanca in nazaj, tudi pri ekshibicijskem delu poleta, torej ob človeški plati nesreče, je nesreča sama po sebi hud udarec za francosko in evropsko letalsko industrijo, ki je v ostrem boju za trg z ameriško (McDonnell-Douglas in Boeing) in za katero predstavlja A-320 ne le tehnološki uspeh, temveč tudi komercialnega (med kupci je tudi, kot znano, jugoslovanska Adria-Airways). In vendar je A-320 imenitno letalo in Airbus Industrie in Aerospatiale z vsemi firmami, ki sodelujejo, več kot solidno, sodobno podjetje. Kdor je obiskal tovarno v Toulousu, kjer sestavljajo Airbuse, se je lahko o tem prepričal, tako tudi ta dopisnik. In vendar je imel A-320 že pri »krstnem poletu« smolo. Ob preletu čez Champs Elysees letos marca, s premi-erom Jacguesom Chiracom na krovu, so se pojavile težave s pogonom klimatizacije - ker je odpovedalo električno vodenje. Eni trdijo, da zaradi tega polet ni bil nič manj varen, drugi udeleženci tega poleta pa, da so kar štirje od petih sistemov vodenja odpovedali (in ravno na ta element izjemne varnosti so nas opozarjali v Toulousu) in še več, da je poveljniški računalnik (razen ob neposrednem vodenju daje vsa navodila za manevre računalnik) dajal pilotoma napačne podatke! Drugi A-320, imenovan "Rim", ki bi nedavno moral poleteti iz Pariza v Amsterdam, se je moral vrniti z vzletne steze, ker motorja nista hotela delovati normalno. A-320, napadan z vseh strani, kot kaže, res nima sreče in zelo slabo bi bilo, če bi se letala zaradi začetnih težav prijelo, da se ga drži usodna smola. Tehnične pomanjkljivosti je vselej mogoče odpraviti - tudi najbolj tehnično dovršeno letalo pa je pri manevrih, kot je bil nedeljski, a tudi sicer, vseeno odvisno od človeškega faktorja. Mogoče bi bil v Habsheimu le en ranjenec več, če bi bili v kabini trije -s prstom pokazati na resnični vzrok je danes še nemogoče. JAKA ŠTULAR Reševalci pri razbitinah francoskega airbusa, ki je strmoglavil pri Mulhouse- ju ' (Telefoto AP) Zaključeno papeževo potovanje INNSBRUCK — Včeraj se je zaključilo papeževo petdnevno pastoralno potovanje po avstrijski državi. Janez Pavel II. je v poslovilni maši opozoril človeštvo pred grozečimi nevarnostmi. Dejal je, da bo človek uničil samega sebe in naravo, če ne bo pravilno usmeril vseh svojih naporov. Poleg tehnološkega napredka bo moral človek težiti po takšni družbi, ki bo izraz solidarnosti med vsemi narodi in ki bo priznavala pomen krščanstva. Papež je te svoje sklepne misli prebral 50 tisočglavi množici, ki se je zbrala ob vznožju innsbruške skakalnice. Med temi sta bila tudi avstrijski predsednik Kurt VValdheim in vodja južnotirolske ljudske stranke Silvius Magnago. Drugo papeževo pastoralno potovanje po avstrijskih tleh se je torej zaključilo. Dva pereča avstrijska problema pa ostajata še dalje nerešena. Janez Pavel II. se namreč ni v sestanku z židovskimi predstavniki dokončno izrekel o stikih med rimsko cerkvijo in židovsko veroizpovedjo, prav tako se je izognil polemikam glede Waldhei-move nacistične preteklosti. Z dobro pripravljeno policijsko akcijo v okolici Milana zaplenili 56 kg heroina MILAN Milanska policija je zadala še en udarec trgovini z mamili. V petek so namreč zaplenili 56 kilogramov najkvalitetnejšega heroina iz Turčije, skoraj tri kilograme kokaina, hlebec hašiša, 279 milijonov lir, aretirali pa so tudi 13 oseb. Potek akcije je na tiskovni konferenci opisal milanski kvestor Improta. Po njegovih besedah je šlo za dolgo načrtovano in izredno natančno pripravljeno policijsko akcijo v stalnem boju proti trgovini z mamili. Preiskava se je začela že aprila, ko so v Milanu aretirali nekega moškega in v njegovem stanovanju zaplenili kilogram heroina. Ugotovili so, da se je osumljenec večkrat sestal s starim znancem policije Eraldom Pias-trellonejem. Z zasledovanjem so odkrili, da se je ta večkrat sestal z Giuseppejem Santorom in Gioachinom Ferrantejem, ki sta bila lastnika skladišča za meso v Cornaredu pri Milanu. Trojica se je večkrat sestajala s tujimi državljani in dvema Kalabrij-cema Giuseppejem Silvanom in nje- govim sinom Alessiom. Preiskovalci domnevajo, da sta bila oče in sin zadolžena za dobavo mamila na Kalabrijo. Mamila pa so v Milan prihajala iz Turčije preko Jugoslavije in Avstrije. Zadnje dejanje dolgotrajnega zasledovanja osumljencev se je končalo v petek, ko je stekla tudi dobro usklajena policijska akcija. Najprej so v avtu pri nekem Avstrijcu našli 4 kg heroina, kmalu zatem pa so na turškem tovornjaku pri izhodu skladišča za meso v Cornaredu zaplenili 30 kg heroina, v notranjosti skladišča pa še 2 kg heroina in 3 kg kokaina. Po aretacijah so preiskali tudi vsa stanovanja osumljencev in pri tem zaplenili skupno še 20 kg heroina, 279 milijonov lir, zaplenili pa so tudi eno pištolo in precej municije. Skupno so aretirali 13 oseb, med njimi pa so tudi en avstrijski, en turški in dva jugoslovanska državljana. Na sliki: Zaplenjeni heroin, ki so ga našli na turškem tovornjaku v skladišču mesa v Cornaredu (AP) Silovito neurje opustošilo južno Srbijo in Makedonijo LESKOVAC — Na jugu Srbije v okolici Vla-sotinca, Lebana in Bojnika je obilno deževje predsinočnjim povzročilo poplave. Vode so preplavile velike površine polj, zasejanih s pšenico, koruzo in drugimi poljščinami. Voda je prodrla tudi v stanovanjske in druge objekte. Podivjana Vlasina je zahtevala tudi dve človeški življenji, dva prebivalca Konopnjice pa pogrešajo in ju iščejo. Reka Vlasina je spominjala na pravi uničujoči hudournik. Poleg stanovanjskih in drugih objektov je uničila PTT, elektro in druge napeljave in ceste. Prebivalci vasi Vlasotnica so preteklo noč preživeli pokonci. Od 19. do 21. ure je bil položaj najbolj kritičen. Voda je prodirala z vseh strani. Preplavila je približno 1800 stanovanjskih in drugih zgradb, od tega samo v Vlasotincu 1520, ostale pa v bližnjih vaseh. Strašno neurje je predvče- rajšnjim divjalo tudi v Pritoku in v nekaj urah potopilo polovico doline, v kateri leži mesto. Povzročilo je velikansko škodo industrijskim, stanovanjskim in kmetijskim objektom. Dež in toča debeline kurjega jajca je povzročila ogromno škodo na poljščinah - približno 5000 hektarjev posevkov je povsem uničenih. Neurje je nato zajelo skoraj vso Makedonijo. Dež, veter in toča so rušili drevje v Skopju, Tetovu, Krivi Palanki, povzročilo veliko škodo kmetom v Bitoli, Prilepu, Kruševi in Demir Kapiji, kjer je toča povsem uničila posevke in sadovnjake. Kruševo je toča v dobrih desetih minutah popolnoma "pobelila". Dež je številne ceste v Makedoniji spremenil v pravcate reke. Na Planini Suva Gora je strela zadela 15-letnega Hasana Bakijo, pastirja iz tetovske vasi Gorgurnica, in ga ubila. Strela je pomorila tudi 50 ovac. (dd) Do smrti pretepel sestro: obsojen PALERMO — Palermsko porotno sodišče je včeraj dokončno obsodilo 21-letnega Giuseppeja Elisea na šest let in osem mesecev zapora zaradi nenamernega umora 14-letne sestre Angele. Giuseppe Eliseo je namreč 29. marca 1986 tako hudo pretepel mlajšo sestro Angelo, da so jo morali prepeljati v bližnjo bolnišnico. Tu je dekle po dveh dneh izdihnila zaradi notranjih krvavitev. Elisea so v prvostopenjski razsodbi obsodili na šest let zapora, saj so takrat upoštevali olajševalne okoliščine, češ da je pretepel sestro »iz socialnih in moralnih namenov«. Angela, ki je že pred leti izgubila mater in je živela z očetom in tremi brati, se je namreč tisti večer vrnila nekoliko kasneje, ker se je zamudila pri sosedi. Brat, ki ni odobraval prijateljstvo med sestro in zloglasno sosedo, jo je zato usodno pretepel. Plaz ni oplazil princa Charlesa ŽENEVA — Plaz, ki je terjal življenje enega izmed članov številnega spremstva britanskega princa Charlesa, se je usul zaradi nepremišljenosti samih smučarjev, zato je švicarski državni pravdnik odločil, da ne bodo sodili princu. Smrt majora Hugha Lind-saya ne bo povzročila večjih dodatnih škandalov, saj se bo princ Charles izognil preiskavi. Britanski tisk je ostro napadel princa, češ da se navdušuje za nevarno smučanje, sodniki pa so izjavili, da so si »smučarji zavestno prevzeli odgovornost za smučanje po svežem snegu« in jim je bila znana nevarnost plazov. Končno osvobodili Esteranne Ricco PAGANICO — V nedeljo se je po sedmih mesecih srečno zaključila ugrabitev 16-letne Esteranne Ricce Oslo, ki je lahko ponovno objela starše v Paganicu pri Grossetu (na sliki AP). Ugrabiteljem, najbrž "Sardincem", ki so skrivali dekle celih 207 dni, so Esterannini starši odšteli menda pet milijard lir odkupnine. Zdravstveno stanje ugrabljenke je povsem zadovoljivo, prav tako tudi njeno počutje, saj se je takoj po izpustitvi prepustila novinarjem in jim do potankosti obrazložila, kako ji je mineval čas v zaporu, predvsem pa kako ji je uspelo priti iz Rima - kjer so jo izpustili - v Grosse-to, kljub stavki železničarjev...