213. številka. Ljubljana, v torek 16. septembra. XVII. leto, 1884. litini* vsak dan mve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vso leto lo gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja n* dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravništ v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (II. seja v 16. dan septembra 188 4.) Debata o verifikaciji poslanca notranjskih kmetskih občin g. Adolfa Obreze v Po s toj in i. Poslanec Murnik poroča v imenu deželnega odbora o verifikaciji volitve g. Obreze v notranjskih kmetskih občinah in predlaga, da se volitev, ker se je popolnem redno vršila, potrdi. V debati poprime besedo poslanec Dežman in pravi, da je pričakoval, da bi bil kateri gospodov narodne stranke osvetlil volitev v Postojini in povedal, s kakimi silami je sedanji vladni nregimeu uplival na to volitev. To bi bil od narodne stranke tembolj pričakoval, ker je v prejšnjih deželnih zborih liberalno vlado zaradi nje agitacije pri volitvah 8 predbacivanji kar preplavljala, ko je nad glavo liberalnih deželnih poslancev kranjskih visel skozi več zasedanj zmirom Damoklejev meč, se li bode njih volitve potrdile ali bodo morali ostaviti zbornico. Pri volitvi v Postojini pa je stopila c. kr. deželna vlada kranjska s tako odločnostjo in silo v areno volilnega bojišča, kakor je to drugod običajno pri strankarskih možeh. Torej, pravi Dežmnn, se mu potrebno zdi, ker narodna stranka molči in hoče brez opazke potrdili volitev, da jo on nekoliko osvetli. S tem pa ne namerava, da bi se boj slovenskih Časnikov zanesel v deželDi zbor kranjski in naglasa, da nema niti za jednega niti za druzega kandidata posebnih simpatij uli pa antipatij, a da čisla g. poslanca Obrezo. Ali primoran je, da ustreže svoji konstitucjonalnej vesti, da govori proti načinu, kako se je Postojinsku volitev pripravljala in zvršilu, in gotov je, da bode tisočero Kranjcev odobravalo njegove nazore v tej zadevi. Ako bode vlada pri prihodnjih volitvah tudi tako postopala, bode to le na škodo konstitucijonalnemu načelu. C. kr. vlada kranjska je v svojem oficijoznem listu, ki izhaja brez koleka, tirala v zadevi te volitve polemiko, kakeršna se z dostojnostjo c. kr. vlade nikakor ne strinja. S tem ravnanjem pa je prišla c. kr. dež. vlada tudi v nasprotje s c. kr. osrednjo vlado grofa Taaffeja, katere program, kakor se razglaša po oficijoz-nih listih, je le spravljivost in pomirjenjo narodov, in ta osrednja vlada oznanjevala je še le pred kratkim, da Be ne umešava nikakor v volilne borbe. V dokaz tega se lahko navaja uradna „L'dbacher Zeitung", katera v številki z dne 10. t. m. v članku: „Nach den Wahlenu naglasa, da se je vlada ogibala vsake agitacije sebi na korist pri volitvah v deželni zbor in da je mirno gledala, kako sta se delila luč in senca mej raznimi strankami, da je bil glavni smoter sedanjega kabineta grofa Taaffeja, pri teh volitvah biti nepristranskim, kajti vlada na Dunaji si je svoje trdne podstave itak gotova. To vse pa je veljalo za Ježelnozborske volitve v planinskih deželah. Ako se je tako naglašalo v vladni „Laibacher Zeitung", je stanje c. kr. deželne vlade v Kranjskej pač jako negotovo, kajti potrebno se jej je zdelo, s svojo agitacijo vender-le poseči mej notranjske volilce. Sreča je pač, da ne znajo volilui možje notranjski nemški čitati, ali pa, da jim ne prihaja vladna „Laibacher Zeitung" v roke, kajti potem bi bili izvedeli, da 80 popolnem ob zaupanje c. kr. deželne vlade kranjske in ne bi bilo treba celih tovorov vladnega slovenskega lista dopošiljati notranjskim vohlcem, da se dosedanji poslanec notranjskih kmetskih občin ubije. Treba je tudi poudarjati, kako so agentje c. kr. deželne vlade kranjske upli-vali pri tej volitvi z raznimi Bredstvi na volilce in kake zlate gradove so jim obljubovali, ako se izvoli vladni kandidat. V dokaz tega hočem navesti le jeden, pa jako m*rkauten slučaj. Cerkniška in Ložka dolina se jako zanimati za mitnice na svojih cestah. Prejšnji poslanec dr. Z tnnk se je odločno potegoval za mitnice in zadnji govor, njegov „Sehwan-uengesang" v deželnem kranjskem zboiu, bil je ravno za to mitnico. O kandidatu, od vlade pat nunzovuneni, pa so volilci natanko znali, da je odločen nasprotnik vseh mitnic. A za slednjega kandidata je bilo treba volilce pridobiti. Dotični, v deželnem zboru skleneni postavni načrt pa je še zmirom počival, dasi je solnce že jako gorko pripekalo na mizi prezidijalne pisarne. Volilci v teh krajih pa so izrecno zahtevali, da hočejo predno glasujejo za vladnega kandidata, vedeti, so li potrdili dotični postavni načrt, ali ue? S samimi obljubami neso bili zadovoljni. In vladni agentje so volilcem natanko označili eU hi i. it mi številko in dan, kdaj seje dotični postavni načrt poslal ministerstvu, da se predloži v Najvišje potrjenje. Ne more se sicer reči, da bi se ne bil dotični postavni načrt predložil itak v potrjenje, ali dotični vladni agenti, koristo-lovci, ki se solnčijo v vlade svitlobi, nnglašali so to vse tako, kakor da bi bilo potrjenje dotične po- stave, darilo, nekako plačilo na račun, za volitev vladuega kandidata. Tem potom agitacije pa se uničuje spoštovanje in avtoriteta c. k. deželne vlade, in ako Be bode ravnalo tako i nndalje, kam bode prišlo 8 parlamentariznom in volilno svobodo? Vlada, ki razpolaga s tolikimi sredstvi more upli-vati posebno na volilce revnih volilnih kmetskih skupin in za obljube, za Bkledico leče volili se bodo v državni zbor vladni kandi-datje, kateri bodo v državnem zboru votirali milijone goldinarjev vladi, kateri brezkrajno Blužijo, kajti njihovim volilcem istih itak plačati ni treba. Će pa hoče c. kr. vlada v tem smislu tudi nadalje delovati, potem niti zasedanja deželnega zbora več treba ni in pri štedi Be lahko 10.000 gld. na leto, kolikor deželni zastop stane, saj c. kr. vlada Bama vse bolje opravlja. Govornik sklene z opazko, da se z njegovim mnenjem strinja v tem vprašanji gotovo velika veČina prebivalstva na Kranjskem. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. (Dalje.) Tajnik g. Govekar potem poroča: „NaSe društvo zborovalo je prvokrat dne 15. septembra 1868 I. Osnovalo se je bilo z namenom, da bi slovenski učitelji drug drugemu svetovali in drug druzega pri težavnem a važnem Učiteljskem poslu podpirali, ter tako z združenimi močmi delali za bhgor naše mladine, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in države, sploh za zboljšanje domačega človeštva. Kakor obče znano, je zboljšanje nravnega življenja dan danes toliko potrebnejši, ker bodo boljši časi nastopili, kadar se zboliša nravno življenje in po boljših časih vendar vsi toliko vzdihujemo, kajti hudobni duh časa, ki nam največ s tujega dohaja, krepko in mogočno razprostira svoja krila, dober duh pa pojemlje. A zboljšanje nravnega življenja mora pa se pri korenini začeti; pri korenini moramo spridenje odvrniti in zato skrbeti, da se hudobno seme že v kali — pri mladosti — zaduši, kajti od tega zavisi blagor in gorje človeške družbe v sedanjosti in pri-hodnjosti. To pa je tud« jedini in poglavitni pogoj za resnični napredek človeštva v pravem smislu. Z odkritosrčno zavednostjo smemo trditi, da je naše društvo v tem smislu vsestransko delovalo z začetka, vega, in cesarji so poizvedovali mnenje občinstva po posebnej komisiji. Več stoletij bil je stalni svet, sestavljen iz državnih uradnikov, imenovanih cenzorji, ki so imeli nalog poročati carju o mišljenji v raznih provincijali. Iz teh poročil sestavljali so poseben dnevnik za carja in višje dostojanstvenike. Pozneje so poročila te komisije dobila večji krog čitateljev in sedaj izhajajo pod naslovom „Pekinski list", ki je oficijalni list države. Tiskovne svobode ni v Kitaji, podobna naprava bi nasprotovala našim vzgledom na zgodovino. Pri nas se ne dovoljuje pisati o vršečih se dogodkih. Zgodovina more pisati le o dinastijah, ki so se umaknile s pozorišča, o vladajočem vladarji je prepovedano pisati po zakonu. Zgodovino sestavlja po dogodkih kakega časa celi zbor učenjakov z ravno tako skrbnostjo in znanjem, s kakeršnim je francoska akademija sestavljala slovar. Vsi ti zgodovinski dokumenti se ohranijo v tajnosti in se še le objavijo, kadar pride, kakor pravi Tacit, čas pisati resnično, nepristransko zgodovino. Zgodovinski eapiski naših učenjakov naB spominjajo na spominske zapiske fran- LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Časniki in javno mnenje. Kaj je Časnik? Po mojem mnenji je to peri-jodičuo izhajajoče literarno delo, ki ima voditi javno mnenje. Jaz mislim, da bi mnogi časniki radi pritrdili takej definiciji. Res jako blagorodno podjetje: tiskati znano mnenje in širiti je v tisočerih izvodih mej občinstvo! Jaz sem prijatelj evropskih časopisov. Pomegajo nam prijetno odganjati dolgčaB. Uptiv časopisov ni nikakor tuko velik, da bi se ga b'lo treba bati. Ko bi slednji dan čitali jeden in isti časnik, tedaj bi mogel kaj unlivati na naše mišljenje; sedaj je pa mej občinstvom razširjeno toliko časopisov raznih barv, da prej razbijajo, nego snujejo javno mnenje. Ljudje, ki jih čitajo izgube Bposobnost ločiti jedno politično frakcijo od druge, in to je jako ugodno, kjer se pogostem menjajo m'nisterstva. V Kitaji bi zaman iskal časopisov, ki bi bili kaj podobni evropskim, zlasti tem, ki izhajajo pri popolnej tiskovnej Bvobodi. Tiskovna svoboda ne cvete v Kitaji, kakor so tudi na zapadu velikanske države, kjer ni tiskovne svobode. če tudi pri naB ni svobode tiska in skoraj nobenega časnika, vender je pri nas tudi javno mnenje. Potruditi se hočem to potrditi v daljšem pripovedovanji. Kitajski časniki, kakor vsi m.- i običsji imajo svojo zgodovino. „V XII. stoletji pred Kr. r., čitamo mi v naših knjigah, so se mej narodom zlagale pesni in prehajale od ust do ust, ter so pripovedovale o različnih običajih posamičnih provinci j.u Car Hine-Hoane, iz vladarske rodbine Ču, ukazal je sestaviti zbirko teh pesnij, ki je pa bila un čena ob občnem požiganji knjig. Pozneje se je Konfuciju posrečilo zbrati 300 pesnij, iz katerih je on sestavil „Knjigo pesnij". To izdanje smatramo mi za začetek kitajskega časnikarstva. Po tem izdanji nekaj stoletij ni izšlo nič no- ko se je ustnnovi'o do današnjega dne in se tu i v prihodnje svojemu ga.-du: „Narodna omika na kršanski podlagi" nikdar izneverilo ne bo, ampak vzgojevati hočemo tudi v prihodnje mladino, v prave narodnjake, kateri bodo spoštovali vero, dom in cesarja ! A tudi za zboljšanje materijalnega stanja naših učiteljev je društvo skrbelo ter v ta namen večkrat trkalo na dotičnih krajih — s kakošnim uspehom, je si. skupščini dovolj znano, ako v tem oziru nesmo mnogo dosegli, naj se uvažuje dobra volja, katera je odbor v tej zadevi vodila. A nekaj urno vendar dosegli, da se pa naše želje v obče spolnijo, zato hočemo tudi v prihodnje trkati iu trkati. Drugo delovanje odborovo je bilo to, da je imel odbor svoje Beje vaak mesec v šolskem letu in sicer prvi četrtek v mesecu. V prvih treh sejah bavil in posvetoval se je odbor o predlogih, izročenih mu po zadnjem občnem zboru, ter je o istih po svoji moči vse potrebno ukrenil. Gospod vodja Lapajne se je naprosil, da bi o svojih dveh predlogih, stavljenih pri lanskem občnem zboru društva, to je glede „pet-letnih doklad" in „vabila in sestavljenja načrta za spisovanje primernih odstavkov" inicijativo poprijel. Glede nasveta g. Gabršeka za osnovo tako imenovanih podružnic obrnil se je društveni odbor pismeno do več gg. udov, a do danes o tem oziru 86 ni dobil toliko odgovorov, da bi mogel o tem sklepati in kaj izdatuega ukreniti. Mnogo se je odbor društva trudil in prizadeval, da bi na občno željo izdal že teško pričakovani „Učiteljski imenik." V to svrho oaprošeni so bili gg. Predi ka, Ž u mer in Lapajne, du bi priredili novo in že nabrano gradivo in za tisk pripravili. Imenik je sedaj v rokopisu dovršen, za to delo ima g. profesor Predika največje zaslug". Ako bode tisk redno napredoval, pride „Imenik" z novim letom gotovo na s\itlo. Vsa hvala g>e tedaj g. Pred i k i, kakor tudi g. Benediku za nabrano in v ta namen poslano gradivo. Kukor z mi raj, tako je odbor tudi letos skrbel Bvojim udom za tečno dušno hrano, ker v društveni sobi je bilo čast. udom veilno na razpolaganje mnogo časopisov in bogata knjižnica. Iz tega kratkega mojega sporočila slavna skupščina lahko previdi, da si je odbor vedno vestuo prizadeval častno izvršiti svojo nalogo. Vsako društvo pa more izhajati in cvesti le takrat, ako ga udje in podporniki izdatno podpirajo. Naše „Slovensko učiteljsko društvo" bode tedaj tudi tako, kakor; ni bodo njegovi udje in podporniki. Zatorej čestiti udje, delajmo vkupuo za napredek našega šolstva in učiteljstva ua blagor našemu milemu narodu, ter na srečo in slavo naše ožje in širje domovine! (Občno odobravanje.) Tajnikovo poročilo vzame zbor pohvalno jednoglasno na znanje. (Koncu prih.) Delovanje deželnega odbora kranjskega. (Dalje.) (Cesta od Hajke-Djbliče do Kauižarcc). S poročilom dne 10. maja t. !. naznanil je okrajno-cestni odbor, da je zadnji kos Kočevsko-Črno-meljske ceste od Hajke - Dobliče do Kanižane dodelan, ter da se je izročil javnemu prometu. Z ulogo dne 22. maju t. 1. pa je prosil podpore iz deželnega zaklada, da se bode plačal cestar, ki se ima vzeti v službo za novo cesto. Glede na to, da potrebuje novonartjena cesta tako dolgo, da se dobro utrdi vednega nadzorovanja in skrbnega vzdr-žavanja, ako se hoče, da se prekmalu popolnom* ne pokvari, glede na to, da se tako nadzorovanje in vzdržavanje od skladnikov ne more pričakovati in se tudi ne mor - zahtevati in glede nato, da okrajno-cestni zaklad ne bode imel dovolj novcev za 1. 1884. ua razpolaganje, da bi se mogel najeti ter pl&čati cestar, dovolil je deželni odbor za ta namen okrajno cestnemu odboru 180 gold. za jedno leto. (Dež. o ib. št. 3520, 3963, 1. 1884) Ker je z dodelano cesto od Hajke čez Dobliče na Kan žarco zveza med Kočevjem in Črnomljem, katero je prej v postavi o uvrstenji cesta pod točko 63 navedena cesta Čez Koprivnik in Marvel posredovala, zdaj s to novo cesto zagotovljena in ker bo vrši promet med KoprivDikom in Črnomljem na, pred več leti narejeni, cesti če/ Hrib, ki se stika z novo Kočevsko-črnomeljsko cesto, bode pa treba še določiti, ali, in kateri del prej omenjene ceste naj se opusti kot okrajna cesta ter se uvrsti med občinske ceste. V ta namen, da se bodo dobili potrebni podatki, odposlal se bode dež. inženir prihodnjo jesen v dotični okraj z naročilom, da dogovorno z okrajno-cestnima odboroma iz Kočevja in Črnomlja, oziraje se na razmere prometa te na potrebo zagotovljene zveze dotičnih vasij v okrajih vse potrebno pozve-duje, da bode na podlagi teh pozvedeb deželnemu odboru mogoče o zadevi prenaredbe postave o uvrstenji cesta predložiti siavnemu deželnemu zbotu dotično poročilo, oziroma staviti primerne nasvete. Morebiti se bode pokazali tudi potreba, da se pre-naredi karta odgonskih postaj. (MoBt čez Kolpo pri Vinici Pribancih.) Na ulogo kraljeve deželne vlade v Zagrebu se je na podlagi dokazanega o i podjetniiia zgradbe mostu tez Kolpo pri Vinici Pribancih, Miko Šubašic-a iz Vukove gorice do koncu 1. 1883. izgotovljenega dela v zuesku 12G0O gld. na Kianjsko deželo odpadli donesek 4788 gld. naukazul, oziroma prej imenovani deželni vladi odposlal. Od tega doneska odpade na deželni zaklad 3638 gld. 88 kr. in na Črno-meljski okrajno-cestni zdklad 1149 gld. 12 kr. Zurad povračila zueaka 149 gld. 12 kr. se je potrebno ukrenilo. (Dež. oub. št. 1209 1. 1884.) (Prezgodo vinska izkopavanja leta 1883.) Za prezgodovinska izkopavanja v letu 1883. imel je muzej na razpolaganje 689 gld. 10 kr., jeden del tega zneska je bit ostanek onih .»00 gld., ki jih je podaril gospod naučni minister in ki se 1. 1882. neso popolnoma porabili, 200 gld. darovala je kranjska hranilnica 1. 1882. in nekaj se je odkupilo za take najdbe, kar jih je bilo po dvojuo. Iz muzejnega zaklada se v ta namen ni nič izdalo. Stroški izkopavanja pod vodstvom muzejskega pre-paratorja Ferdiuanda Šulca znašali so 440 gld. 78 kr., ostalo je torej še 247 gld. 32 kr. Preiskovani prostori dali so marsikaj zuame-nitega. Sicer se popolno prekopunje orjaške gomile pri Hrastji poleg Smurija, ki se je že leta 1882, pričelo, ni nič kaj obneslo, zato pa so se izkopale v 6 gomilah še ie zdaj najdenih, daleč se razprostirajočih gomilišč pri Roviši fare Studeuske (okraj Krški), potem v dveh gomilah pri Hubajnici, v treh gomilah pri Toplicah fare Šeut-Marjetne, in v osmih razkopanh gomilnih vrstah na hri'>u K>celj ne daleč od prej imenovane fare, — raznovrstna, nekatere prav lepo ozaljšane lončene posode za pepel, bronasto lepotic je, biseri iz stekla in smolskega kamna, ostanki Železnega orožja itd , katere najdbe so se po svojem značaji vjemale z onimi pri Vačah. Za nadzorovanje tega dela skozi 49 dni dobil je Šulc 30 gld. nagrade. Nabrane stvari se zaradi pomanjkanja prostora do zdaj niso mogle razstaviti v muzeji. Znanstvene obravnave in pojasnila o tenu dal je na svitlo muzejni varuh Deschmaun v sejnih poročilih c. kr. akademije veduostij in v naznanilih antropologičnega društva ua Dunaji. (Dež. oiib. št. 801 1296. 1. 1884.) (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. septembra. Iz čo*l*«»|{a deželnega zbora je Scbneiderjeva srednja stranka popolnem izginila. Jedim njen privrženec Hblzel je odložil mandat, ko je videl, da se povsod po deželi prebivalstvo izjavlja proti tej stranki. Ker narod povsod obsoja to stranko, bode kmalu popolnem izginila po vsej deželi. Vladno prizadevanje je bilo zaman, nikakor ni bilo moč mej češkimi Nemci osnovati stranke vladnih kimovcev. Nadejamo 8«, da je ta nevspeh dovolj poučil vlado, da si more le pri slovanskem življi iskati podpore. — Na deželni zbor je došlo 31 peticij, mej njuni tudi prošnja mestnega zbora Kraljevogradskega za Kvičale zakon. V nedeljo je bilo slovesno otvorjeno novo poslopje slovanske gimnazije v Brnu. Te slavuosti se je udeležilo mnogo ljudij in društev iz cele M!o-ravMke. Slavnost se je začela s slovesno službo božjo, katero je opravljal stolni prost grol Pbtting. Ta je brž potem blagoslovil poslopje ter nagovoril zbrane, izražujoč željo, da bi Be v novem poslopji učila prava versko čut in lojaliteto pospešujoeo znanost. Na to je pa cesarski namestnik poprijel be-Bedo. V svojem govoru je posebno poudarjal potrebo, da se učenci pr u£e obeh deželnih jezikov ter izražal nado, da bode ta šola vzgojevala može, ki bodo koristili Moravskej in zvesto služili cesarju. Koncem govora je zaklical „slava!" cesarju, katero so vsi zbrani navdušeno ponavljali. Potem j« govoril še šolski ravnatelj. Koucem so vsa društva defilo-vala pr« d namestnikom. Gtališkl deželni predsednik in deželni maršal Bta se sporazumela, da se deželni zbor zaključi dne 22. oktobra. Včeraj so se sešli deželni zbori zgornje-in spodnjeavstrijski in solnogradski. V spodnjem avstrijskem prid" v tem za se.Janj i mej dragim na vrsto: volilna n forma, sprememba Dunajskega statuta, urejen;e domovinske pravice in preskrbo vanj a ubogih. Deželni zbor je že v lanskem zasedanji bil sklenil spremembo volilnega reda za deželni zbor, a ni dobiiu sankcije, kajti bda je neki preobširna. Vlada hoče, da se volilna reforma za deželne zbore omejuje :, irno na podelitev volilu-' pravice petakar-jem, Klasti se pa upira temu, da bi tudi kmetske občine direktno voiile. Z ito pa deželni zbor zdaj v volilno reformo ne hode uvrstil več direktnih volitev v kmetskih občinah, ampak bode dal samo petakarjem volilno pravo, nekoliko povekšal število poslancev in uvrstil Dunajska predmestja v mostno skupino. — Z-.ornjeavstrijski deželni zbor ima letos zopet konservativno veČino, sedaj ao tam liberalci 13 let bili v večini. Kouservativci bočojo neki pri verifikacijah zavreči izvol tev dveh liberalnih poslancev zaradi goljufljive agitacije pri volitvah. S tem bi pa konservativci dobili dvetretjiosko večino. Liberalci pa prete, ako se to zgodi, ostaviti zbornico, kakor so to storili pred 13 leti, ko so b-li v manjšini. Najbrž je pa to samo žuganje, da prisilijo verifikacijo onih d' "h volitev, saj sami dobro vedo, coskib ministrov, kateri se tudi objavijo še le po Minti poslednjih iu ruzjasuujejo dohodke, ki so se pripetili zi njih. Zgodovina pa veuder vselej ue ostane molčeča. Včasih se pujavijo predrzni cenzorji, kateri se ne boje odkrito obdolžiti višjih državnih dostojanstvenikov zaradi krivic in malomarnosti v službi, čemur sledi preiskava, mnogokrat tudi kazen. Po gostom še car mora poslušuti njih oči tanja. Cenzorski sovet je uapiava, kakeršue ni nikjer, on zasleduje blizu isti idejah kakor evropsko časopisje. Ta sovet sestoji iz /.namen tih učenjakov cele dežele iu po naklonjenosti carja uživa predpravteo, da sme svoja prepričanja odkrito povedat. rOfieija!ni čusniku širi se le v oficijalnih krogih. Narod popolnem prezira to, kar se godi v političnem svetu. Od kar so naše luke odprte mejnaroduej trgovini, začeli so se v Kitaji po inicijativi Evropcev izdavati časniki, podobni zapadnim, katere bo uredovali Kitajci. Kakor so dobri, tako so tudi slabi vzgledi nalezljivi; Kitajci so začeli po svojej lastaej inicijativi izdavati časnike po provincijah, vsi ti Časniki ao prestopaii mejo svobodnega govora, katero določujejo seiaj obstoječi zakoni, in so v kratkem poginili vsled zlorabe tiska. Samo iuozemci še izdajajo časnike, jim se gleda skozi prste, ker neso strankarski. Nrvj-bolj razširjen je „Šangajski časnik4' in časnik „Hong-Hongu. Izhaja pa tudi nekaj časopisov v angleščini, katere pa bero samo tujci, živeči v Kitaji. Razun tega je pri nas posebna vrsta zbirk; v njih se tiskajo potopisi in popisi o raznih dogodkih, ki so vredni, da se zapomnijo. Te zbirke ne morejo ničesar priobčiti, kar se tiče politike. Vladajoče dinastije se tudi ne smejo dotakniti, dokler je ne zameni druga. Ta zakon se bode marsikomu zdel čuden, pa je potreben, da se ohrani resnica zgodovinskih dogodkov. Časniki neso nič druzega, kakor statistika mueuj, In s tega stališča so koristni tam, kjer je mnogo različnih mnenj. V Kitaji, kjer skoraj časnikov ni, je težko določiti vladajoče mnenje. Pa vzlic temu se v političnih vprašanjih pri nas bore kouservativci in demokrati, kakor v Evropi. Prvi bo privrženci starih tradicij, in nikakor nečejo novotarij, naj jim obetajo kakeršue koli dobrote. Naši konservativci so podobni nazadujakom vseh dežel. Demokrati imajo tudi mnogo privržencev, pa naši demokrati Be drže* popolnem drugih tendenc, kakor zapadno-evropski. Popolnem točno jaz ne morem določiti nazorov tukajšnjih demokratov, a toliko lahko rečem, da ne majo nič občnega z našimi demokrati. Ti poslednji posvečujejo vse svoje močij v korist naroda. Njih gaslo je občni blagor. Predstavitelji kitajskega narodu so učenjaki. Ko pridejo v stolico iz provincij in Čakajo oficijalnih poročil, imajo pravo izjavljati o potrebah svojih provincij. Poprej pa sami poizvedo naroda potrebe. To je pooblastilo brez volitev — učenjaki se v ime svojih umstvenih preduostij javljajo kot zagovorniki narodnih prav. Čudeo običaj, ki pa zasluži globoko spoštovanje. Ako bodo Kitajci kedaj preme-nili svoj politični red, spomnili se bodo tega običaja in volili zastopnike sumo izmej učenjakov. Izjave učenjakov o potrebah njih provincij se skrbno pregledajo, in ako ne nasprotujejo obstoječim zakonom, in izrazujejo istinite potrebe, ustreže jim vlada! Pogostem se prigodi, da je treba posebnih luuedeb, da se ustreže narodu. (Dalje prih.) da bi pri novib dopolnilnih volitvah samo izgubili nekaj sedežev, in morda i tem konservativcem pripomogli še do tričetrtiuske večina Kmalu bomo videli, ali se bodo dali ostrašiti zgornjeuvstrijaki konservativci kakor so se naši narodnjaki vi mi pri verifikaciji volitev veleposestva. Deželni zbor se bode letos največ bavil s šolskim zakonodavstvom. Volitve na HrvatiUcm so se pričele. Vladna Btranka postavila je v ve'1- kakor 90 okrajih svoje kandidate, stranka prava pa le v 44. Da vlada pridobi večino, je gotovo, ker opozicijske stranke neso popolnem zložne in ker ima vlada velikanska agita-cijska sredstva na razpolaganje. Pa hud udarec za vladno stranko bi že bi;, ko bi opoz-cija bila silnejša v novem .-aboru, nego v prošlem, kajti bil bi doUaz, da izgublja zaupanje pri narodu iu da jo vzdržujejo večinoma vladni organi. * nanje e kdo poreče, da ne znamo!? — Konkurentje, ki ste svoje dni „vrane za divje peteline- streljali, — kje 3te? — (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrožni sodnrji v Olji, eventuvelno pri kakej okrajnej sodu M- Prošnje do 24. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagret) 16. septembra. Izvoljenih dozdaj 10 poslancev, 7 vladnih, 2 Starčevičevca in neodvisni dr. Marković. Dr. Rački propal. (Ostali del brzojavke tako pokvarjen, da ga ni moči čitati. Uredn.) Skierniewice 16. septembra. Včeraj ob 4. uri popoludne pripeljal se nemški cesar. Kratko pred prihodom prišli so na kolodvor: car, carica, cesar avstrijski, careviČ, drugi veliki knezi, ki so po dohodu šli v palačo pozdravit cesarja avstrijskega. Na kolodvoru bili so tudi generali in ministri. Ko je dospel vlak svirala je godba prusko himno. Car hitel je nemškemu cesarju nasproti, oba vladarja objela in poljubila sta se trikrat, cesar Viljem je potem carici ponavljaje roko poljubil. Isto tako srčno pozdravil je cesarja avstrijskega in velike kneze. Bismarcka in grofa Herberta Bis-marcka je car posebno milostno pozdravil. Nemški cesar bil je v ruskej uniformi s trakom reda sv. Andreja, car in veliki knezi v pruskih uniformah s trakovi črnega orlovega reda. Viljem korakal je ob fronti častne stotnije, potem pa so visoki gosti šli v palačo, kjer se je ob 7. j uri začel diner, pri katerem so bili vsi trije 1 vladarji, carica, veliki knezi, Bismarck, Kalnokv, i vkupe okolu sto povabljenih. Viljem peljal je carico k mizi. Cesar avstrijski sedel je carici j na desni, nemški cesar na levi, car carici nas-pfbti. Toastov ni bilo, a vladarji napivali so si mej seboj. "Va To i 1 o k udeležbi sadne razstave v Sevnici, katero priredi „Cesarjcvio RudolfoTO sadjerejsko društvo za Spodnji Ntajer" v prostorih javne ljudske šole v Sevnici v dan 5., 6. in 7. oktobra t. 1. V to razstavo pošlje ovočje (sadje), sadutt drevesca, sadno literaturo, sadno orodje i. t. d. hhko vsakdo. Premije se bodo delile pa samo spodnjo-itajerskim ratstaviteljem in, ako kmetijska družba ali pa deželni odbor v Ljubljani pošljeta nekaj premij, tudi kranjskim. Napovedbe za razstavo vsprejema do 30 t. m. gospod Fran Lonček na Blanci, pošta Sevnica (Lichtenwft!d). Sadje mora se poslati do uštetega 3. oktobra poštnine prosto razstavnemu odboru v Sevnico. V Sevnici, dne 7. septembra 1884. Razstavni odbor. Proti protiuu in trgiuiju* pri otrpncnji in vsakovrstnih imetjih pokazalo soj« posebno uspešno Moli-ovo „Francusko žganje in sol". Steklenica z navodom rabo stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauhen !>. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 («90 8) Umrli so v EJiil>lj;tni: 12. septembra: Aloj/ij Osrcdkar, črevljar, 29 let, Poljanska cesta št. 56, Je nagle smrti nmrl ter hode uradno pregledan. — Marija Železnikar, delavčeva bol, 5 dnljj Kri-ževniSko ulice Št. 9, za oslahljenjem. 14. septembra: Urša ('i'uižar, gostija, 68 let, Sv. Flo-rijana ulice št. 48, za vodenico. — Reza Virk, čruvljarjeva žena, 51 let, Kolodvorsko ulice št. 6, za jetiko. 15. septembra: Angelo Maecan, ni dar, 33 let, Tržaška cesta št. 2U, za jetiko. — Katra Pavlin, hči izdelovalca dežnikov, 4 V« meseca, Konjušni trg št. 7, za katarom v Črevesu. V deželnej bolnici: 11. septembra: Helena Koritnik, gostija, 70 let, za vodenico. . 18. septembra: Marija Pance, delavčeva hci, yU ,ettt» za vodenico. — Jožef Petni, gostač, 55 let, za jetiko. 11. septembra: Jožef Mdieleič, gostač, 82 let, za starostjo. V vojaškej bolnici: 11. seotembra: Jožef Hamša, umirovljeni vojaški pek, 69 let, M plučnico. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanj a Stanje barometru v mm. Temperatur:'. Vetrovi Net.o Mokrima v mai. a. S 7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer 741 62«. 74-' 84 mm. 742 04«!. + 10 4 C -f21 O1 C 4-14-6" C brezv. si. jz. sl.jz. megla jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura -\- 15-2°, za 1*4° pod normalom. dne IG. septembra 1.1. (Izvirno luiogntfićno poročit.-.' Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije...... . . London . . .... Srebro............ Napol. ............ C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne arečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864. 10«) gld. 4a/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta »i1 ,....... 4111 n n m - , _ .... - papirna renta 5°/,,..... 5°/0 štajerske zemljišč, od .rez. oblig . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 4»/t% zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. ve\\. 170 gld. a. v. 80 tri d. 80 81 85 104 n 80 ■ 85 H49 — 298 — J21 • 70 — „ — 9 m 68 5 77 f>9 70 124 25 170 _ 104 - 90 122 60 92 65 88 9 85 105 — 115 _ 120 75 108 50 105 9 50 176 n 50 18 75 105 n 25 210 9 — Št. 15.445. Razglas. (575—2) Mestni magistrat razglaša, da se bode volitev «lv«'li odbornikov in jednoga nameMt* nlka v močvirski glavni odbor, katera volitev pripada I. skupini, torej posestnikom v ka-tastralnih občinah Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in Stopanja vas v okolici Ljub-linnski, vršila v nedeljo dne 21. septembra 18841 dopoludne od 11. do 12. uro v mestnej dvorani. K tej volitvi vabijo se posestniki iz zgoraj omenjenih kata strelnih ob'i u s pnstavkom, da bode voliti osobno z glasovnimi listki, ki se bodo volilcem izročili pred začetkom volitve. Mestni magistrat v Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Župan : G ra s s el 1 i. M. Gerber, c. kr. zaloga šolskih knjig, pisalnega orodja in kupčija s papirjem, v Ljubljani, poleg zvezdnega drevoreda št. 21 stara, 4 nova, priporom normalno šolske knjige za 1884/5 1., kakor tudi vse v šolsko stroko spadajoče stvari in sicer: (Jreiuer-jeve iu Pnkornv-jeve. (oubbnueijeve Iu Mu-sil-ove pisne zvezke in vsakoršno risalne zvezke; peresa; držaje: razno črnilo, črno, rodeče, modro in ru-javo; svinčnike, HitrdJnuith-ove iu Knbcr-jeve. Khistične tablice, ploščice v lesenih okvirjih. Črtala, guniije, rasne peresniee, harvnice in čopiče, zavitke, vpisne knjig«-, nacrtane in nenacrtane, razne velikosti in debelosti. 1'upir za sekirice (note) itd. itd. (578—3) Pri si: h en i vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje fuiejse vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka. česen (potre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—13) Die Oentral-Station fiir Obst- und Gremuse-Verwaltung in Crraz. M. PETEK v VelikeJ Nedelji na Štajerskem, trgovina z različnim blagom in z domačimi pridelki, priporočil jo se za postrežbo in pošiljatev: skipka (Knoppem), čebulja, laških kostanjev (Rosskastanien), kosti, in vsprejema tudi naročila na izvrstno štajersko ■vin.©. (562—3) Mejnaroina linija. Ifc Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „<3-erxan.a.nla", 4200 ton, 6. oktobra. „ „East -A-ngrlia"-, 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike !*0O ko1<1. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (552—10) J". TERKUIIjE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kiuilinno «1» Ani. l*OKluyeu, generalnega agenta v Trstu. Za J«\**«*n*ko it~ zimsko mozoiio priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Umski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2," 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Bliigo /.n ziuiNke aukn|e v vseh barvah in vsacega dok, po gld. 2.f>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. \;i iiovcjšit podkludA za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. B meter. 1.1 <-;;iiii/i metra dolgi iu 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velik* zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko. Blago se pošilja samo proti pošiuemu povzetju ali predplači. PoSujatVO nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karte t mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojuškini mojstrom. — \ >ruiuSiio blugo za obleko, uoruiulite |»«»Mieljske iu potniške odeje. Mislenu* dr. UiiHtava .liiut-r-.;» v stuituaciu. v bogatel izberi. ^543—4) cr1 » 9 • I H cz 2. ____ts ~ C o. ~ g.8 B -.»t Bo < tS. tU t P • p k E S- C (B OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Zaradi opustitve prodajalniee § gPOPOLNA RAZPRODAJA po jako znižanih cenah "99 C Mestni trn o št. 14. Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi: ; g Mestni trg št. U. 3 16 Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kine, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. <5in- s i izdatelj in odgovorni urednik: Ivu ii Železnikar. LuMtnma m tisk „Naronne Tiakarne'