Marijin vrtec.
Zabava na Radni.
Spoštovani gospod urednik! Na notranjem dvorišču nas je sprejela godba in policaj, ki je skrbel za red. Godba je potem svirala med vso zabavo.
Najprej smo začeli razbijati lonce. To je bilo tako: od zida do zida je bila napeta vrv. Na vrvi je visel lonec, poln jabolk, orenov, krofov ali kaj podobnega. Potem je policaj kateremu dečku zavezal z. robcem oči, ga nato vrtel po dvorišču in nazadnje postavil nasproti loncu. Deček je imel v roki dolg drog. Nato je z zavezanimi očmi šel proti loncu in če ga je našel, je udaril po njem z drogom, da so se iz looca usula jabolka, orehi, krofi itd. Mi drugi pa smo jih lovili. Tisti pa, ki je lonec zadel, je šel najprej v >banko< po listek, nato pa ga je policaj spremljal v tako zvani »bufet«, kjer je dobil za nagrado kaj dobrega. Naj še povem, da je nekoč iz lonca padla mačka in nas vse prav pošteno presenetila. — Poleg tega smo streljali tudi s puščicami na klobase. Na dvorišču je bilo postavljeno lepo pisano stojalo, na stojalu je visela klobasa. Zbrali smo se v skupine. V vsaki skupini je bilo šest dečkov. Skupina so je postavila v vrsto in vsi dečki, ki so bili v skupini, so začeli po vrsti drug za drugim stre-ljati na klobaso. Če je kateri zadel klobaso, je vsak od njegovo skupine dobil košček, tisti, ki jo je bil zadel, pa je dobil največji kos. — Zanimiv je bil tudi »dvoboj na lesenern konju.« Dva dečka sta šla vsak na svojega konja (lesenega). Konja pa se nobeden ni smel nič držati z ro-kami, ampak le z nogami. Vsak deček je dobil v roke, iz cunj napravljen bat. S tema batoma sta se potem tepla, dokler ni kateri zdrknil s konja. Kdor je prvi padel s konja, je bil premagan. Zmagovalec pa je šel v »bufet* po nagrado. — Na dvorišču smo imeli tudi škaf vode. V vodo smo spustili pomarančo. Nato jo je šel kateri lovit. Ujeti pa jo je moral le z ustmi, z rokami si ni smel nič pomagati! Prav smešno je bilo, kako je včasih kateri po-
;                   159
r
rinil vso glavo y vodo, pa še le ni mogel z zobmi zagrabiti pomaranče. Veliko pa jih je tudi imelo srečo pri lovu.
Po zabavi smo šli v cerkev k blagoslovu in krščan-skemu nauku. Pri blagoslovu nas je bilo vseh skupaj nad 200 dečkov.
Ko je bil blagoslov končan, smo šli v gledališče. Tam nas je najprej zabaval »ameriški možiček« s svojim sineš-nim potopisom in drugimi šalami. Ko je končal, so uasto-pili njegovi igralci, ki jih je pripeljal iz Amerike. Na odru iih je pol ure vlačil iz zaboja, v katerem jih je pripeljal. Smeha je bilo na koše. Človek bi še počil od smena, če ne bi prav tedaj zastor padel.                      Kolman Pepi.