DR. 0. ILAUNIG: 36 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Tako tiidi bo,« meni birič, »mi.ostljivl gospod pisar, prikupili se bote gospodom v Gradcu, ko jim razkrijete tako važne stvari.« »Ah, kaj je meni za zahvalo, to je moja dolžnost,« reče Koder nekako otožno, »sedaj mi takoj privedi Ribla, da ga zaslišim. Pa pazi nanj, da ti ne pobegne, drugače gorje tebi.« »Kakor velite,« odvrne birič, »takoj izpolnim ukaz.« Rekši se obrne k durim ter gre po hodniku do oddelka, kjer so bili zapori. Jakob Koder je zopet sedel v naslonjač, si podprl glavo ter mislil pri sebi: Tako torej, grof Tatenbah, sedaj pride obračun. Zakrivil si posredno smrt moje edine Monike, ne veš, koliko duševne boli si mi s tem povzročil. Tvoj podli prijatelj mi je uničil najIjubše, kar sem imel. O, Bog je pravičen, jaz ne bom sodil, dobila bosta zasluženo kazen. Mera je dopolnjena, moja dolžnost pa je storiti vse, da se pravici zadosti.« Čuli so se težki koraki. Skozi vrata vstopi Ribl, bled in upadel, vkovan v verige, njemu ob straneh čuvaja Rebenik in Frank, za njim pa birič Krpan. Obstali so sredi sobe pred dolgo, z zelenim prtom pokrito mizo, za katero je stal Koder, ki se je dvignil s svojega sedeža. Stal je nekaj časa mirno, samo oči so prodirajoče gledale jetnika, nato reče s povzdignjenim, odločnim glasom: »Ti si Boltažar Ribl, bivši sluga grofa Erazma Tatenbaha?« »Da, to sem,<; odgovori jetnik z negotovimi besedami in še bolj prebledi. »Ali veš, kaj si govoril dane9 zvečer v gostilni »Pri slonu«?« »Gospod pisar, ne spominjam se ničesar, bil sem preveč vinjen.« »Tako, vinjen! S tem bi se vsak izgovarjal, nikar ne taji, preveč je dokazov.« »Če scm kaj govoril, storil sem to v avoji bahavosti,« reče Ribl, ki se je med tem streznil ter dobro spoznal, da je spravil tudi samega sebe v zadrego in bi mogla tudi njega zadeti kazen. »Torej je vse zlagano, kar si govoril v gostilni,« meni pisar Koder mirno. »Vse je posledica zavžitega vina, gospod pisar.« »Vse je torej zlagano,« povzdigne glas Jakob Koder, »potemtakem je tudl izmišljeno, da imaš listine, ki lahko ugonobijo grofa Tatenbaha, ako pridejo na dan.« »Da, tako je,« pravi Ribl z prav negotovim glasom, ker trenutno ni spoznal, ali verjame pisar njegovemu zagovoru ali ne. Pri tem se nehote prime za prsi, kakor bi 9e hotel prepričati, ali ima nekaj pri sebi, česar bi v tem trenutku ne smel imeti. »Predrznež,« zarohni pigar z močnim, osornim glasom, »dovolj mi je tvoje hinavščine. Ako si lagal, zaslužiš strogo kfizen, ker si dolžil tako uglednega plemenitaža dejanja, ki ga spravi ob glavo. Če pa nisi lagal, potem je treba, da se to tudi dokaže. In to se bo kmalu zgodilo.« Jakob Koder pogleda ostro Ribla, kakor bi mu hotel pogledati na dno duše ter reče: »Priznaj vge, boljše je za te.« Ribl povesi ves vznemirjen oči. Stal je nekaj časa, ne da bi spregovoril besede. Spomnil se jo v tem treuutku vseh dobrot, ki jih je sprejel od gvojega gospoda, saj ima srce še tako sebičnega človeka še vedno nekaj čuta za največjo krivico, ki je na svetu, to je nehvaležnost. Boltažar Ribl je čutil, da je prišel trenutek velike odločitve, ali naj izda svojega nekdanjega gospoda, v katerega hiši je bil bolj zaupnik, kakor sluga. Jakob Koder je vedel, kaj se godi v Riblovi duši, spoznal pa je tudi, da je dolžan ravnati se po postavi, da se dožene, ali je grof Tatenbah res kriv ali ne. Vzroka, da bi ga branil, ni imel, njegovo srce je zamrlo za usmiljenje, poznalo je sedaj le eno: Pravici naj se zadosti. Zato zamahne z roko ter reče s povzdignjonim glasom: »Krpan in oba Cuvaja, primite ga ter ga natančno preiščete. Ribl ima listine pri sebi, in s temi se bo dokazalo, ali je res lagal.« Ko je osumljenec to slišal, je hitro segel pod zgornji jopič, biriC Krpan, ki je to zapazil, pa ga je takoj zgrabil za roko. Oba Čuvaja sta ga tesno prijela, da se ni mogel ganiti. Birič je segel pod jopič in v kratkem času privlekel iz notranjega žepa dva precej debela zavitka papirjev, katere je izročil mcstnemu pisarju. »To je nasilstvo,« zakriči Ribl ves rdeč v obrazu, »nikdo uima pravice do teh listin, moje 8O.« »Molči, malopridnež, sedaj dobiS plačilo,« se radere Krpan ter sune Ribla pod rebra, ker se je hotel izviti čuvajem. Mestni pisar je vzel pisma v roke, jih hlastno prelistal ter bral sedaj na tem, zdaj na drugem mestu. Obraz mu je postajal vedno bolj resen, nazadnje se prime za glavo ter vzklikne: »Torej res, tu so dokazi, ki govorijo več kakor vse priče. Ha, Ribl, sedaj vem, da 9i govoril resnico.« »Milostljivi gospod,« reče Ribl veg vznemirjen, »milosti prosim. Jaz nisem kriv. Reg, našel sem pisma, in moja zagluga je, da nigo prišla drugim v roke. Sto cekinov go mi obetali zanje, a jih nisem dal, ker sem hotel da pridejo v prave roke.« »Hinavec, Judež! Torej gi že barantal za plaCilo izdajstva,« zagrmi nad njim pigar, »sedaj dobiš plačilo, kazni ne uideš.« Ribl ge zdrzne, a zopet dobi svoje duševno ravnotežje ter pravi predrzno: »Zaglužil sem plačilo v zlatih. Saj je doprinešen dokaz, katerega hočete imeti, gospod megtni pigar, da uničite tudi svojega govražnika grofa Tatenbaha, mojega bivSega gospoda. Zato bi mi morali biti hvaležni, ne pa, da mi pretite ter me zaničujete.« Jakob Koder položi križem roke, etopi bllže k Riblu, ga ostro pogleda, na to pa reCe: »Tako, ti se drzneš mi delati očitke! Zdaj sl popolnoma odkril, kar si gkrival v svoji črni duši. Zdaj ko si ge vjel, hoCe§ svoje dejanje pokazati v takšni luči, da bi sam bil pogtavljen v svetlobo poStenjaka. Vendar gi zapomnj: ogleparil gi svojega gogpoda, mene pa ne boš. Če gi vedel za dejanja, ki so bila naperjena zoper naSega presvitlega vladarja in našo domovino, si tudi sam sokriv, ker tega nigi takoj povedal.« »Cakal gem ugodne prilike,« odvrne Ribl vidno potrt, ker je uvldel, da strogemu uradniku nl kos. »Čakal si, da bi prejel Judeževo plačilo, ker gl bil lakomen, pri tem pa nigi pomiglil, da bi lzročitev teh pigem v prigtojne roke lahko priSla prepozno. Dobro si vedel, kaj je v pismih: pogodba grofa Tatenbaha z grofom Zrinjgkim, veg načrt, kako zavzamejo zarotniki Gradec, pogodba z brezvegtnim grofom Thurnom. Ali ni bila tvoja dolžnost, vge to takoj naznaniti oblastim? Ker pa si kradel avojemu gospodu, si imel slabo vest; zato gi molčal, v pijanosti pa si se fzdal, izkopal si tudi sebi jamo pogube.« »Milost, gospod pisar,« zaječi Ribl obupno ter hoče pasti na kolena. »Nimam pravice deliti milosti,« odvrne pisar resno, »če 91 je vreden, ti jo bodo gkazali dmgi, če pa gi zaslužil kazen, jo boš moral pretrpeti. Birič Krpan, odvedite ga v zapore in strogo nadzorujte, po daljna navodila pridite jutri.« »Kaj, to sem zaslužil,« zakliče Ribl ter se hoče oprostiti verig, »gvoboden hočem biti, krivica je, kar 9e gcwii z menoj.« Močne roke obeh čuvajev in biriča Krpana pa so mu vzele vsako možnost, da bi ge izvil. Odprli so vrata in Ribl je moral v dobro zastraženi eelici gpoznati, da je izdajstvo morda drugemu v prid, izdajalec sam pa neredkokrat prejme plačilo, ki mu gre. Mestni pisar Jakob Koder je takoj gedel k mizi ter pigal daljše poročilo. Nato je siugi Riblu odvzete listine in gvoje pismo skrbno zavil, čvrsto zapečatil ter varno zaklenil. Drugi dan je na V9e zgodaj pogebno zaupen odposlanec nesel te listine v Gradec z naročilom, da jih uemudoma izroči deželuemu profosu Ju- riju Francu pl. Will. To ime je bilo znano po colem Štajergkem, gaj je imenovani mož bil ns samo izvanredno velike postave, marveč je bil ttidi na glasu kot najstrožji preiskovalni sodnik. Nobeden zločinec mu ni ušel, povsod je imel svoje oči in o vsem je bil poučen. Dva dni po tem dogodku je sedel deželni profog v gvoji pisarni, ko je stopil brzi odposlanec \z Maribora ter položil pred strogega sodr.ika zavitek, ki mu ga je izročil megtni pisar Jakob Koder. Pazljivo je prečital pisraa. Med čitanjem je rastel njegov nemir od hipa do hlpa. Naenkrat je vstal, začel hoditi po sobi gor in. dol ter krilil z rokami okolf sebe. Nato jih je zopet sklenil nad glavo, trenutno obstal, a nato zopet nadaljeval hojo po sobi. »Ha, grof Tatenbah, sedaj te imam. TI, ki si tako umetno igral dvojno vlogo: najzvestejšega služabnika našega presvetlega vladarja in obenom zaveznika ogrgkih zarotnikov, sedaj gl 96 izdal — sodaj nam ne uideš več.« Strogi sodnik je sedel ter napisal za mestnega pisarja v Maribaru daljše pismo, ki ga je vsitl brzi sel a &ehoi, " ' - ¦ ' r/ " ""'