Župan Šrot zaposloval Delavci Rogaške nezakonito? ogorčeni Stran 2 ...... Št. 59 / Leto 60 / Celje, 9. avgust 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK Stran 4 OSTALI BREZ ŠESTMILIJONSKEGA GUSERJA? Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn ^^KIĚĚĚĚKĚĚĚĚĚĚ 9770353734020 Šrot Potem ko je v revizijskem poročilu o poslovanju Mestne občine Celje v letu 2003 Računsko sodišče RS ugotovilo nepravilnosti pri zaposlovanju in posebej opozorilo na nezakonito zaposlitev direktorice občinske uprave Tine Gril (zdaj Kramer), je to potrdil tudi pregled republiške inšpektorice za sistem javnih uslužbencev. Inšpektorica Duša Pokeržnik je ob inšpekcijskem nadzoru v Mestni občini Celje poleg omenjene odkrila še vrsto nepravilnosti pri zaposlovanju uslužbencev v občinski upravi in o tem napisala kar 38 strani dolg zapisnik. Večina ugotovitev inšpektorice za sistem javnih uslužbencev se nanaša na neusklajenost akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi celjske občine z zakonom o javnih uslužbencih. Pri tem ne gre za večje kršitve, zato bo napake, ki so nastale pretežno zaradi reorganizacije občinske uprave v letu 2004, mogoče v roku odpraviti. Župan zaposloval nezakonito? Najbolj sporna je zaposlitev direktorice občinske uprave Bojan Šrot je po prejemu zapisnika strokovnim službam naročil, da akte o notranji sistemizaciji in organiziranosti do 29. avgusta uskladijo z zakonom in dokazila o tem posredujejo inšpektorici, pri čemer večjih težav ni pričakovati. Tudi v občinski upravi so potrdili, da bodo v roku odpra-. vili neskladja z zakonom o javnih uslužbencih. V večini primerov gre za napačna poimenovanja, v občinski upravi pa pravijo, da je do neskladij prišlo predvsem zaradi tega, ker je država nekatere podzakonske akte zakona o javnih uslužbencih sprejela šele po reorganizaciji občinske uprave. Povsem drugače je v primeru dveh zaposlitev, kjer naj bi šlo za očitno kršenje zakonodaje. In če je primer pripravnice, ki so jo zaposlili brez javnega razpisa, še mogoče pojasniti z nevednostjo ah »šlamparijo«, je v primeru zaposlitve direktorice občinske uprave povsem drugače. Kot je znano, naj bi župan Bojan Šrot v javnem razpisu, na katerega se je prijavila le Tina Gril, sa- movoljno črtal pogoj o ustreznih delovnih izkušnjah. Po zakonu je potrebnih 11 let, Tina Gril pa je imela do zaposlitve v občinski upravi le slabi dve leti delovnih izkušenj. V razpisu so izbrali tudi zgolj osemdnevni rok za prijavo, kar je najkrajši možni rok. Tik pred objavo razpisa je župan spremenil pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, v katerem je črtal zahtevano delovno dobo. To se je zgodilo le dva dni pred uveljavitvijo novega zakona o javnih uslužbencih. Prav na to, da v času sprejema Grilove v delovno razmerje zakon še ni veljal, se v odgovoru tako na očitek računskega sodišča kot tudi inšpektorice za sistem javnih uslužbencev sklicuje župan Šrot, ki se je tudi sicer pritožil na zapisnik inšpektorice, in sicer prav na del zapisnika, ki ugotavlja nezakonitosti pri zaposlitvi dveh uslužbenk in zaradi česar inšpektorica predlaga razveljavitev pogodb o zaposlitvi. Inšpektorica Duša Pokeržnik sicer županu celjske ob- čine predlaga, da v roku 60 dni - rok se izteče 29. avgusta - odpravi ugotovljene nepravilnosti in inšpektorici posreduje dokazila o izvedenih ukrepih. Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS pa predlaga, da razveljavi pogodbi o zaposlitvi za dve ob- činski delavki, med njimi tudi za direktorico občinske uprave Tino Gril - Kramer. O pritožbi župana Šro-ta na zapisnik inšpektorice mora najprej odločiti minister za javno upravo Gregor Virant, šele nato bo o predlaganih ukrepih odločala vladna komisija za pritož- be iz delovnega razmerja. Za zdaj lahko le ugibamo, kako se bo zgodba razpletla. Če bo minister pritrdil inšpektorici, se zna zgodba še dodatno zaplesti, saj je Tina Gril - Kramer na porodniškem dopustu. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK Izpod platane pod kostanj Subičev paviljon bodo na novo sezidali na dvorišču Celjskega doma Znamenitega Šubičevega paviljona pred celjsko železniško postajo ni več. V četrtek in petek so ga podrli, ker je bil napoti bodoči novi cesti v tem delu zadnje faze obnove Mariborske ceste. Med rušenjem so ohranili le nekaj najbolj značilnih gradbenih elementov, ki jih bodo uporabili pri gradnji replike. Šu-bičev paviljon bodo na novo zgradili nedaleč stran od prvotne lokacije - na parkirišču za Celjskim domom. Paviljon, ki je dolga leta stal ob stari avtobusni postaji pod bujno platano, je bil namenjen prodaji avto- busnih vozovnic, dolga leta pa je bil tudi edino celjsko javno stranišče. Zaščiten je kot arhitekturna in kulturna dediščina. Prav zato ga je Mestna občina Celje za 19,8 milijona tolarjev odkupila od zasebnika, ki ga je imel v lasti zadnja leta in je v njem uredil manjši bife. Predračun za ruši-tev in njegovo ponovno izgradnjo na dvorišču Celjskega doma pod velikim kostanjem pa znaša sedemnajst milijonov tolarjev. Direktorica celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Anka Aškerc jë potrdila, da so izvajalci ruše- nje opravili v soglasju z zavodom, ki tudi soglaša z novo lokacijo, ki so jo namenili vnovični postavitvi znamenitega paviljona. Arhitekt Vladimir Šubic, po njegovih načrtih so sezidali ta paviljon, je ob Plečniku eden najbolj znamenitih slovenskih arhitektov. najbolj znan po načrtih za Ljubljanski nebotičnik, prvo protipotresno stavbo v Ljubljani, najvišjo stavbo na Balkanskem polotoku ter tretjo najvišjo v nekdanji Evropi. BRST Foto: GREGOR KATIČ Iskanje varnih poti Znano je, da bodo učenci v Šoštanju septembra zakorakali v novo šolo, ki mora, podobno kot vse šole, izdelati načrt varnih šolskih poti, namenjen šolarjem, ki hodijo v šolo peš. Tudi v Šoštanju so se lotili izdelave načrta varnih poti do nove šole. K sodelovanju so povabili vodstvi obeh dosedanjih šol, stárše, občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter velenjsko policijsko postajo. Občina Šoštanj je staršem učencev 1. in 2. razreda OŠ, ki bodo v šolo hodili peš, poslala posebne anketne vprašalnike. Priložili so jim letalski posnetek Šoštanja z okolico, vanj pa bodo starši vrisali pot otroka v šolo in opozorili na nevarne točke. Na podlagi teh anket in prometne statistike bodo določili šolske poti. Varne šolske poti bodo posebej označene in predstavljene na uvodnih roditeljskih sestankih. Za približno dve tretjini učencev, ki se bodo v novo šolo vozili, že urejajo dobro zavarovano avtobusno postajališče, namenjeno izključno šolarjem. US Le pogumno na sladoled! Do sedaj vzorci naključno odvzetega sladoleda ocenjeni kot varni V poletni mesecih, ko je vročina ena izmed poglavitnih rabljev dobre volje, se kot sijajno sredstvo osvežitve prileže kakšna kepica sladoleda. Kljub temu da je Slovenija po količini uži-tega sladoleda še zmeraj na repu svetovne lestvice, se je gostota sladolednih ponudnikov v mestnem središču Celja vidno povečala. Toda ob teln vendarle obstaja tveganje, da gre za malomarno pripravljene produkte, ki lahko povzročajo zastrupitve in ostale nevšečnosti. Kakšni so letošnji rezultati preiskave sladoleda? Podatki ministrstva za zdravje za zadnjih osem let kažejo, da se je delež vzorcev, pri katerih so ugotovili odstopanja od higienskih zahtev, gibal med 10 in 20 odstotki. Ob tem je bilo v večini spornih primerov ugotovljeno preseženo skupno število mikroorganizmov, v ostalih pa neskladnost z zahtevami za aditive. Na Celjskem varni vsi vzorci V letošnjem letu Zdravstveni inšpektorat, OE Celje, preverja zdravstveno ustreznost nepredpakiranega in točenega sladoleda v okviru celoletnega programa vzorčenja. Vzorčenje poteka v času sezonske ponudbe vse od-aprila do konca meseca septembra. Do sedaj je bilo odvzetih že 12 vzorcev za mikrobiološka testiranja in trije vzorci, pri katerih so s kemičnimi preiskavami ugotavljali prisotnost nedovoljenih barvil. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je po laboratorijskih preiskavah podal strokovno oceno o zdravstveni varnosti vseh odvzetih vzorcev. V sedmih primerih so ugotovili povišano skupno število mikroorganizmov ali enterobakterij, zato so pri njih inšpektorji opravili dodatne inšpekcijske preglede. Vodja Območne enote Celje Ivanka Turnšek je po- vedala, da je inšpektorat tudi v lanskem letu vse od junija do vključno septembra izvajal poglobljeni nadzor nad proizvodnjo sladoleda. Inšpektorji so v tem času odvzeli 16 vzorcev sladoleda. Na osnovi mikrobioloških preiskav so bili vsi vzorci po šestem členu Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi označeni kot varni. Le v enem so zaznali povišano skupno število mikroorganizmov, kar je lahko indikator slabega higienskega stanja pri pripravi izdelka. Embalaža nič varnejša Tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju so potrdili, da letos še ni prišlo do okužb s sladoledom in da so sladoledi zaenkrat označeni kot varni. Dr. Alenka Skaza, specialistka epidemiologije, opozarja, da tveganje pri uživanju sladoleda predstavlja predvsem higiena naprav in pripomočkov oziroma strojev, uporabljenih pri proizvodnji sladoleda, ustreznost tehnoloških postopkov s poudarkom na primerni kombinaciji temperature in časa pri proizvodnih fazah. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno ustreznost sladoleda po termični obdelavi, so tudi zaposleno osebje in okolje ter sestavine, ki se osnovni mešanici dodajajo naknadno - npr. sveže sadje. Kakšna pa je primerjava sladoleda, ki je prosto dostopen na ulici, s sladoledom, pakiranim v embalaži? Po besedah epidemologinje »embalaža predstavlja določeno zaščito, po drugi strani pa je lahko tudi varljiva kulisa. Ljudje se v trgovini namreč večkrat zmotijo in brskajo za sladoledi z dna hladilnika, ki so lahko že prešli rok trajanja ali imajo poškodovano embalažo. Tako je tveganje pri obeh vrstah sladoleda lahko približno enako veliko.« MAJA RATEJ Plakati opozarjajo V predor Trojane na ogled Tik pred predajo prometu bodo na 8,2 km dolgem odseku Trojane-Blagovica, v petek, 12. avgusta, med 8. in 15. uro, pripravili dan odprtih vrat in preventivno akcijo Varno skozi predore. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi prvih 500 metrov predora Trojane in si pod strokovnim vodstvom ogledali naprave v njem. 230 rolarjev pa se bodo kot prvi zapeljali po celotni novozgrajeni trasi. Vodene oglede bodo organizirali iz avtocestne baze na Vranskem. 43. seminar o hmeljarstvu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec pripravlja 43. seminar o hmeljarstvu, ki bo jutri v Žalcu. Na seminarju bodo obravnavali aktualne novosti iz hmeljarstva in izmenjali mnenja o težavah, s katerimi se srečujejo pridelovalci hmelja. Izbrali so manjše število tem, da bodo lahko o njih poglobljeno razpravljali. O celoviti situaciji na hmeljskem trgu bodo govorili dr. Martin Pavlovič, o sadilnem materialu dr. Sebastjan Radišek in mag. Nataša Ferant ter o žlahtnenju hmelja dr. Andreja Čerenak. Zaradi prikaza novih možnih sort hmelja bo seminar potekal v neposredni bližini hmeljišč. TT - Št. 59 - 9. avgust 2005 - www.novitednik.com V Celju se azbestni prah očitno še ne bo polegel. Ne glede na zagotovila, da je bilo ob razvpiti razstrelitvi takšno ravnanje edino smotrno, na trditve, da je bila škoda storjena že prej, ali vsaj, da se pri vsem škandalu dela iz muhe slona, borci proti onesnaženju z azbestom kar ne utihnejo. Tako so se po Celju nedavno pojavili plakati, ki opozarjajo na azbestno nevarnost. Plakate je izdal Sindikat združenja azbestnih bolnikov Slovenije. V sindikatu s takšnimi plakati in podobnimi akcijami opozarjajo, da so delavci po Sloveniji še vedno izpostavljeni azbestu. Glavne težave pa se pojavijo pri ugotavljanju poklicnih bolezni in s tem možnostjo predčasne upokojitve, pa tudi z odškodninami. Tako je v Sloveniji definiranih kar 1.500 poklicnih obolenj, po- vezanih z azbestom. Tem je bilo doslej izpostavljenih preko 22.000 delavcev, od njih kar 90 odstotkov v Salonitu Anhovo. Težava pri az- bestu pa je, da je obseg povzročene škode težko določiti. Zaradi takšne zastrupitve namreč ljudje umirajo tudi trideset let kasneje. In žal bo šele tedaj zares vidno, ali je Celje doživelo ekološko katastrofo ali pa le medijsko povzročeno paniko. GS, foto: GK ANKETA Kako varen je sladoled na ulici? V celjskem središču smo ljudi povprašali, kako sami zaupajo prodajalcem sladoleda na ulici in če že imajo kakšne neprijetne izkušnje s to ledeno slaščico. vsak dan. Moji najljubši okusi so jabolko, jagoda, vanilija in borovnica. Nekatere barve sladoleda izgledajo kot zelo dobre, a v resnici niso, tako da se na barve ne oziram preveč. S sladoledom imam samo eno slabo izkušnjo, saj me je nekoč bolel trebuh, ko sem jedel okus modrega neba.« med poletjem ga jem skoraj Lojze Čoki iz Štor: »Sladoled poskusim, če vem, da je dober. Zame je kvaliteta zelo pomembna, kot pri vsakem drugem živilu pa je lahko ta tudi tu sporna. Na to vpliva predvsem način priprave in shranjevanja. Všeč mi je okus čokolade in lešnika, ne maram pa limone. Sladoled jem takrat, kadar sem fizično precej aktiven, da z njim nadomestim porabljeno energijo.« MAJA RATEJ Foto: GK Matjaž Ručigaj iz Celja: »Menim, da je kvaliteta sladoleda na nivoju, zato o njej nimam pomislekov. Do sedaj še nisem imel problemov z njim. Raje imam točeni sladoled, uživam pa ga predvsem takrat, kadar sem lačen. V moji okolici se s sladoledom še ni nihče zastrupil.« Terezija Ganziti iz Žič: »Sladoled uživam v zelo majhnih količinah, ker me po njem boli grlo. Menim, da bi morali biti pri pripravi sladoleda zelo previdni in imeti glede higienskih razmer poostren nadzor. Poleg tega menim, da nekateri ljudje zdaleč pretiravajo v količini pojedenega sladoleda.« sladoledom še nisem imela slabih izkušenj. Čez poletje ga uživam trikrat na teden. Zavedam se, da je sladoledu primešanih veliko konzervansov in drugih aditivov, da je lahko tako dlje časa obstojen. Ne naročam živobarv-nih sladoledov, ampak bolj tiste, za katere vem, da so varnejši in narejeni bolj po naravni poti.« L ISTVO Čakajo na odločitev države »Če nimaš referenc doma, težko računaš na posle v tujini,« poudarja nova generalna direktorica Cetisa Simona Potočnik Čeprav zdaj že bivši generalni direktor Cetisa Drago Polak v svojih izjavah vztraja, da je podjetje, v katerem je preživel ves svoj dosedanji delovni vek, zapustil na lastno željo, je ugibanj, pa tudi trditev o tem, da je v ozadju njegovega odstopa tudi politika, kar nekaj. Polak, ki se je ob odhodu iz podjetja poslovil od vsakega zaposlenega posebej, naj bi namreč s svojim umikom omogočil Cetisu lažjo pot za pridobitev državnih poslov, zlasti tiskanja biometričnih potnih listin. Ali držijo namigi, da je bil Cetis pod Polakom naklonjen danes »nepravi« politični stranki, morda ta hip niti ni tako pomembno. Dejstvo je, da razmere v podjetje zaradi izgube nekaterih pomembnih poslov, zlasti državnih, niso najbolj rožnate. Kljub temu je nova generalna direktorica Simona Potočnik optimistična. Prepričana je, da bodo v teh dneh dobili odgo- vor države o tiskanju registrskih tablic, enem od treh poslov, na katere resno računajo in so za nadaljnji razvoj Cetisa zelo pomembni. »Izpolnjujemo vse pogoje za tiskanje registrskih tablic in pričakovali smo, da bo dogovor sklenjen že v petek. Vendar je postopek zaradi zamenjave dobavitelja - registrske tablice so namreč doslej delali v podjetju Ig Kovinska industrija - očitno nekoliko daljši, kot smo mislili,« je pojasnila Potočnikova, ki odgovor iz Ljubljane pričakuje v kratkem. In kaj bodo storili v Cetisu, če jim država ne bo zaupala tudi izdelavo biometričnih potnih listin? »Tudi pri potnih listih pričakujemo odločitev v našo korist. Na razpis smo se zelo dobro pripravili, izpolnjujemo pa tudi edino merilo razpisa, saj smo oddali najcenejšo ponudbo. Kdaj bo znana odločitev, še ne vemo, v teh dneh pa državi pošiljamo še nekatera dodatna pojasnila,« odgovarja Potočnikova in dodaja, da jim je pridobitev tiskanja potnih listin pomembna tudi zaradi izvoznih poslov. »Če nimaš reference v lastni državi, težko kandidiraš za posle v tujini,« je prepričana nova generalna direktorica. Cetis namreč računa na tiskanje biometričnih potnih listin tudi za druge države. Med drugim so se že prijavili na razpis za izdelavo potnih listov, osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj v Makedoniji. Odpiranje ponudb je že bilo, odgovor pa pričakujejo v kratkem. Poleg posla z Makedonijo si Potočnikova veliko obeta tudi od sodelovanja z afriškimi državami, ki so si ga zapisali v svojo strategijo. Pred časom so že izdelali vozniška dovoljenja za Republiko Kongo, septembra pa se gredo v Gabon pogovarjati o izdelavi tiskovin za igre na srečo. V Cetisu upajo, da bodo s to afriško državo, ki je tudi sicer zelo zainteresirana za sodelovanje s Celjani, skle- nili posel tudi za druge visoko zaščitene tiskovine. Še brez pomočnika »Zamenjave v vodstvu na prihodnost podjetja ne bodo vplivale. Našo pot bomo nadaljevali tako, kot smo si jo začrtali že pred časom,« je še povedala Potočnikova. V zvezi z odpuščanjem, ki naj bi tudi bil eden od razlogov, da se je dosedanji generalni direktor Drago Polak odločil za odhod, pa je dejala, da ne bo drastično. »Letos želimo število zaposlenih znižati za 15 odstotkov, vendar zgolj s predčasnim upokojevanjem in odpravninami,« je pojasnila. In koga si bo zbrala za svojega pomočnika? »Še nikogar. Sodelavcem sem predstavila svojo vizijo razvoja Cetisa in jim dala nekaj dni za premislek. O vsem se bomo pogovorili prihodnji teden, ko se vrnem z dopusta,« je še odgovorila Potočnikova. JANJA INTIHAR Delavci Rogaške ogorčeni Kot smo že poročali, Steklarna Rogaška sklicuje sejo skupščine, na kateri bodo razpravljali predvsem o tem, ali naj lastništvo Steklarne predajo bankam v zameno za odpis dolga. Štiri banke, S KB, NLB, NKBM in Banka Celje, bi ob prevzemu lastništva v steklarno vložile tudi skupno kakšnih 200 milijonov tolarjev svežega kapitala, ki bi pomagal pri sanaciji. Tudi prisilni upravitelj Tomaž Kos vidi takšen prijem kot ustrezen. Zataknilo pa se je pri delavcih. Kot se vse preveč rado zgodi, so namreč tudi ta manever skušali izvesti povsem mimo njih. In to navkljub temu, da je holding Rogaška Crystal, 84-odstotni lastnik Steklarne Rogaška, v večinski lasti malih del-ničaijev, torej 1.540 delavcev. Bojan Bevc, predsednik uprave Steklarne Rogaška in hkrati tudi holdinga Rogaška Crystal, bo na seji, ki bo 29. avgusta, odločal v imenu teh delavcev. A slednji mu ne zaupajo več. Želijo si zagotovila, da bodo ohranili delovna mesta, nazaj si 'želijo tudi premoženje, za katero imajo občutek, da so ga izgubili. Nepremišljene, slabe naložbe in netransparentno fi- nančno poslovanje'že treh direktorjev je namreč nekoč ugledno firmo malone pokopalo. Bevc je moral razprodati mnogo družb, katerih lastnica je bil holding, le za to, da je odplačeval dolgove. Tako so mali delničarji prepričani, da ta skupščina ni v njihovem interesu. Zato je predsednik sveta delavcev Steklarne Rogaška Marko Kovačič danes, v torek, sklical izredno sejo, na kateri bodo pooblastili predstavnika malih delničarjev, da skliče nadzorni svet holdinga, v katerem so tudi predstavniki vseh štirih bank. Nadzorni svet naj bi pooblastil predsednika uprave Bevca, da na skupščini glasuje v prid ohranjanja delovnih mest. Vendar Kovačič dvomi, da bo svet delavcev kaj dosegel, navkljub moči, ki jo ima na papirju. Delavci so se po pomoč obrnili tudi na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Milica Dabanovič, sekretarka republiškega odbora sindikatov kemijske, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, pa je povedala, da četudi bodo dosegli vsaj ohranitev delovnih mest, bo to za delavce zelo drago, saj bodo izgubili vse premoženje, ki so ga imeli v ste- klarni. Poudarja, da sindikat nikakor ne želi ogroziti prisilne poravnave, da pa delavci zahtevajo resnične informacije, ki so jim stalno prikrivane, kot tudi zagotovilo vseh udeleženih, torej bank, Bevca in Kosa, o uspehu sanacije. Delo v steklarni pa vendarle teče dalje. Denar za nujni remont talilne peči, ki je ovred- noten na 1,7 milijona evrov, so dobili od svojih dolžnikov. Peč zagotavlja maso za 62 odstotkov steklarske proizvodnje, njena obnova pa je za steklarno ključnega pomena. Ne le, da bosta zagotovljeni višja kakovost steklene mase in nemotena proizvodnja, tudi varnost pri delu bo večja. GREGOR STAMEJČIČ Rast tečajev Na Ljubljanski borzi še vedno vlada zatišje, kar se tiče trgovanja, saj je povprečni dnevni obseg sklenjenih poslov v minulem tednu komaj dosegel 270 milijonov tolarjev, kar je najmanj v tem letu. Pozitivno pa je dejstvo, da se indeks SBI20 postopno vzpenja že vse od srede julija. Tudi indeks investicijskih družb PIX je v zadnjem tednu prav lepo nabiral dodatne točke, saj je med investicijskimi družbami le ena, kateri se je v tem času cena znižala. Nekaj dodatnega pospeška v rasti indeksa so tokrat dale tudi delnice Luke Koper. Polletni rezultati družbe namreč močno presegajo lanske. Poslovni izid družbe iz poslovanja je za tretjino nad načrti in kar polovico, nad primerljivim lanskim. Rast čistega dobička je 13-odstotna, na nižjo rast čistega dobička pa je v večji meri vplivala nekoliko nižja rast finančnih prihodkov in večje davčno breme. Čeprav je družba šele začela iskati novo upravo, so se delnice v zadnjem tednu podražile na 7.400 tolarjev. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT «spr. CETG CHZG GRVG PILR JTKS ET0G Cinkarna Celje Cetis Comet Zreče Gorenje Pivovarna Laško Juteks Etol 25.000,21 26.500.00 2.350,00 5.690,37 7.396.91 27.102,11 55.000,00 106,0 44,2 7,9 0,00 -5,35 0,00 0.74 3,84 2,20 3.89 Kot je družba napovedala že v polletnem poročilu, je Gorenje odkupilo sveženj lastnih delnic. Delež lastnih delnic Gorenja tako znaša že več kot 5 odstotkov. Z zadnjim nakupom se je knjigovodska vrednost delnice družbe povzela na 5.550 tolarjev, kar je le malenkost pod trenutno trgovalno ceno teh delnic. Cena delnice družbe, ki kljub zaostrenim razmeram na trgu bele tehnike v Evropi dokaj uspešno posluje, se postopno dviga že vse od srede julija v tem času pa je zrasla za okoli 6 odstotkov. :lmfoi(S SBI20 Zadnji tečaj 4.573,70 4.285,94 121,69 %spr. 0,66 0.95 -0,04 Od investicijskih družb velja omeniti, da se znova trguje z delnicami investicijske družbe KD ID. Družba je tudi že objavila polletne rezultate, ki pa tako kot prejšnji teden objavljeni rezultati Zlate monete 1 pričakovano kar močno zaostajajo za lanskimi. Slabši rezultati so posledica padanja tečajev delnic na slovenskem trgu v prvi polovici tega leta. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza d.d. Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJI ODPADKOV intervencijska naročila 1 ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALU Z dragim dvigalom do strešne nape V štorski jeklarni so včeraj popoldne s posebnim dvigalom, ki so ga najeli v Italiji in za najem plačali kar 70 tisoč evrov, začeli nameščati strešno napo, s katero bodo zajemali preostanek prahu, ki ga obstoječi primarni sistem čistilne naprave ne zajame. Kot je povedal pomočnik generalnega direktorja Gorazd Tratnik, je bilo pri sestavljanju dvigala, ki tehta 500 ton, kar nekaj težav. Zato dela v drugi, zadnji fazi izgradnje čistilne naprave ne bodo dokončana v načrtovanem roku, to je 10. avgusta. Za nekaj dni se bo tudi zamaknil začetek poskusnega obratovanja. Z namestitvijo nape bodo v jeklarni filtrirni sistem dopolnili z dodatnimi komorami in s tem izpolnili še zadnjo izmed zahtev evropske direktive o preprečevanju in nadzoru onesnaževanja. Tako kot prva faza gradnje čistilne naprave, ki so jo dokončali pred dvema letoma, bo tudi druga faza štorske jeklarje stala dobra 2 milijona evrov. Denar so v celoti zagotovili sami. JI, foto: GK www.novitednik.com Solčava povezuje Občina Solčava je minuli petek praznovala svoj občinski praznik. Ob prazniku je bilo še posebej slovesno, saj so hkrati razvili tudi prapor ob 80-letnici obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Solčava. Solčavski občinski praznik vsako leto nosi drugo tematiko in letos je bil v znamenju medsosedskih odnosov. Prav zato so program oblikovali tudi predstavniki občin: Luče, Črna na Koroškem, Jezersko in Železna Kapla. Iz vsake občine so povabili eno kulturno skupino oziroma posameznika, ki iz posamezne občine Še posebej izstopa. Tako je kot predstavnik občine Jezersko prišel Davo Krničar, Mitja Kune kot predstavnik Črne na Koroškem in Martina Breznik, kuharica leta iz Delove akcije, kot predstavnica Luč, praznovanja pa se je udeležil tudi poslanec Jakob Presečnik. Omenjene občine tudi sicer dobro sodelujejo, prav solčavsko praznovanje pa jih je še dodatno povezalo. Po uradnem delu je sledila še pogostitev, na kateri so bile z vsaj enim članom prav vse solčavske družine. ŠO Po dvesto letih bober znova pri nas Našli prvi primerek bobra v Obsotelju - Žival priplavala po Sotli in Savi iz okolice Zagreba Pred tednom dni so ribiči in lovci Ribiške družine Podčetrtek našli ostanke poginulega bobra. V neposredni bližini čistilne naprave v centru Podčetrtka so naleteli na štirinajst dni staro razpadajoče okostje glodalca, ki so ga najprej prepoznali kot pri nas splošno razširjeno nutrijo. Šele oblika lobanje in nenavadno dobro ohranjen rep sta jih spodbudila, da so navezali stik z dr. Borisom Kryštuf-kom iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, ki je ob pregledu okostja ugotovil: »To je nedvomno bober.« Zadeva je pomembna, ker gre za do zdaj edino avtohtono najdbo bobra na našem območju. Žival je bila v Sloveniji še pred stoletji domnevno široko razširjena, zadnji zanesljivi podatki pa so iz 18. stoletja. Vse do nedavnega je veljal.za izumrlo vrsto, leta 1998 pa se je ponovno spontano pojavil v porečju Krke kot posledica ponovne naselitve vrste v hrvaško Posavi-no. V Sloveniji je bober znan na dveh večjih nahajališčih. Najdemo ga ob Radulji in Krki, kjer že lahko govorimo o ustaljeni družini, drugo nahajališče pa je ob Dubličici, kjer je žival še v procesu zgodnje kolonizacije. Zelo stara« 25 kg težka žival Najdenemu okostju lovci niso znali določiti spola, šlo pa naj bi za zelo staro žival, kar kaže že precej obrabljeno zobovje. Najdeni bober, ki je že po naravi velik, zajeten in čokat glodalec z mišičastimi okončinami, naj bi tehtal 25 kilogramov. Zaenkrat ni mogoče natančneje pojasniti, ali je šlo zgolj za en primerek ali pa se za njim skriva večja družina. Podčetrteški lovci so obljubili, da bodo čež zimo spremljali poškodbe na drevju, kar bo pokazalo, ali smo v Obsotelju morda priča naselitvi večje bobrske družine. Kratka in robustna lobanja je zdaj razstavljena v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kosti pa so lovci in ribiči pustili na mestu, kjer so jih našli. Lobanja bo do nadaljnjega ostala še na preiskavah, lovec in ribič Venčeslav Valek iz Podčetrtka pa nam je zagotovil, da obstaja možnost, da bo Ribiška družina Podčetrtek ta dragoceni del okostja lahko kmalu dobila v trajno last. Najdenega bobra naj bi opazili že pred štirimi meseci v Imenem. O njem je svojim kolegom prvič poročal tamkajšnji lovec Srečko Anderlič, vendar ga ni nihče jemal resno. Opazil naj bi spremembe na drevju, ki so pričale o aktivnem delu omenjenega glodalca. Za bobra je namreč značilno, da koplje rove ter grize debla in veje dreves, ki jih uporablja za gradnjo jezov. Slednjih v Sloveniji še naj ne bi opazili, obstaja le nepreverjeno ustno poročilo o gradnji jezu v Krakovskem gozdu. Iz Zagreba priplaval po Savi in Sotli Dr. Boris Kryštufek pojasnjuje, da Slovenija z izjemo vzhodnih zamočvirjenih predelov nima najbolj primernih naravnih pogojev za naselitev bobra, saj so poplavni nižinski gozdovi, ki so bobru najljubši, pri nas prava redkost. Tovrstno nam najbližje področje je na Hrvaškem, jugovzhodno od Zagreba in ob sotočju Drave in Mure, kamor so bile populacije evrazijske vrste bobra tudi umetno naseljene. Kot mlade in vzdržljive živali naj bi bobri po Sa- vi in Muri priplavali tudi v Slovenijo ter se naselili ob Krki in v Prekmurju. Trenutno najdeni bober naj bi iz okolice Zagreba k nam priplaval po Sodi preko Save. Če se bodo domneve izkazale za pravilne in se bo družina bobrov ustalila v Obsotelju, predstavlja to veliko dobrih novic za okolje, marsikateremu kmetu pa kakšen siv las več. Bober namreč zvišuje biotsko raznolikost narave, po drugi strani pa marsikdaj dela škodo na poljščinah ter z gradnjo obsežnih kanalov povzroča pogrezanje zemlje in zamočvirjanje. Kryštufek opozarja, da se je neprijetnim posledicam mogoče izogniti s pravilnim naravnim gospodarjenjem z brežinami, tako da bobru omogočimo svobodno gibanje nekaj metrov stran od struge potoka ah reke. MAJA RATEJ Na petelinijadi zmagal Polzelan Turistično društvo Polzela je lani s pomočjo društva Gallus Barthlomaues iz Šentjerneja pripravilo prvo pete-linijado - petelinje dirke na Polzeli. Ker je v Šentjerneju tradicija, da petelinijado pripravijo vsako leto, so jo letos pripravili že osmič. Udeležili so se je tudi trije mladi Polzelani, Anže Lipičnik, Martin Pevec in Rok Satler. Med dvaindvajsetimi udeleženci je zmagal Rok Satler, kar je bilo veliko presenečenje. Ostala dva sta izpadla že v predtekmova-nju. Kot je povedala predsednica Hirističnega društva Polzela Alenka Žnidar, bodo na Polzeli septembra v okviru sejma Dobrote s kmetij organizirali drugo petelinijado. Na njej nastopata naenkrat po dva petelina, ki tečeta po dvanajst metrov dolgih stezah. Tisti, ki priteče prvi, se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Pri tem jih vzpodbujajo lastniki oziroma tekmovalci. TT Rok Satler s svojim petelinom Kmalu Mestna savna V hali B celjskega Golovca gradijo pet sodobnih savn Celje bo do jeseni v prostorih hale B na sejmišču Golovec pridobilo pet novih sodobnih savn. Prostore v spodnjih prostorih hale, kjer so nekoč že bile savne, je na osnovi javnega razpisa oddal celjski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti (ZPO). Na razpisu je uspela skupina ljubiteljev savnanja iz Celja ob podpori podjetja, katerega imena in tudi vrednosti naložbe za zdaj še ne želijo razkriti. Obnova prostorov se je že začela. Eden od nosilcev projekta, Jure Cvetko, je povedal, da z deli hitijo in da Jure Cvetko naj bi bilo odprtje sodobnega savnišča še v septembru. »V prostoru, velikem štiristo kvadratnih metrov, bomo obiskovalcem ponudili pet vrst savn - večjo finsko, eno za ekstremne savnaše, kjer bodo temperature višje, novo turško za petnajst ljudi, infrardečo in zeliščno, kjer bomo ljudem skušali predstaviti tudi uporabo različnih zelišč,« je povedal Cvetko. V Celju tako velikega savnišča, v katerem bo lahko blagodejnosti in zdravilne učinke savnanja hkrati okušalo od 50 do 60 ljudi, še ni. Tudi zato so investitorji prepričani, da bodo Celjani dobro sprejeli ponudbo tako imenovane Mest- ne savne. Ljubitelji savnanja so se namreč doslej morali do prvih večjih savn voziti do bližnjih zdravilišč, zdaj pa bogata ponudba prihaja tako rekoč pred prag njihovih domovanj. »Zgradili bomo savne, ki bodo v celoti ustrezale visokim normam savnanja,« obljublja Cvetko in napoveduje, da bodo ob savnah poskrbeli tudi za dodatno ponudbo. »Iz savn bo mogoč prehod do bazena na Golovcu, v prostorih bomo uredili solarij, poskrbeli za rekreacijo in gostinski del ponudbe,« pravi Jure Cvetko. BRST Slovenci med skavti Evrope 56 skavtov iz Slovenije se udeležuje evropskega jam-boreeja v Hylands Parku pri Chelmsfordu blizu Londona. Tri tedne so skupaj z 10.000 skavti iz 57 držav uživali v spoznavanju Anglije, predvsem pa v veličastnosti dogodka. Slovensko odpravo je 2. avgusta obiskal tudi slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok Mirošič. Člani slovenske odprave, ribora, Murske Sobote, Domki se bodo v petek vrnili do- žal, Škofje Loke, Kranja, Slo-mov, prihajajo iz Sežane, venj Gradca in Idrije. Sode-Lj ubijane, Grosuplja, Nove- lovali so v različnih aktivnoga mesta. Zreč, Šoštanja, Ma- stih, 3. avgusta pa so vsi ude- leženci skupaj praznovali dan Evrope, ki se je začel tako, da so še enkrat ponovili svoje skavtske prisege: zvestobo svojemu razvoju, razvoju skupnosti in duhovnemu razvoju. »Zadnji tragični dogodki, ki so se zgodili v Londonu, so povečali pomembnost te akcije, kjer so udeleženci Začenja se 36. Lučki dan Občina Luče bo v teh dneh zaživela, saj od danes do ponedeljka potekajo prireditve ob 36. Lučkem dnevu. Jutri bodo praznovali tudi občinski praznik s slavnostno sejo v kulturni dvorani, v Lučah pa bo še posebej veselo konec tedna. Danes ob 22. uri bo pred gasilskim domom gostoval potujoči kino ob 100-letnici slovenskega filma, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali Vesno. Jutri bo še pred slavnostno sejo občinskega sveta odprtje razstave slikar- ja Draga Šumnika - Luka, v četrtek popoldne bo turnir v malem nogometu za ženske, ob 21. uri pa se bodo Lučani lahko sprostili ob koktajlih, ki jih bo pripravljal Aleš Petek, petkratni državni prvak v mešanju koktajlov. Zabavni konec tedna se bo začel že v petek popoldne z vaškimi igrami na košarkarskem igrišču, sledil bo dvoboj v rokometu med starimi in mladimi, koncert godbe na pihala Zgornje Savinjske doline in rock žur s skupinama Mi2 in Unimogs band. Sobota bo pe- stra že od 8. ure, ko bo najprej turnir v malem nogometu, ob 13. uri odprtje plezalnega stolpa in uro kasneje še »vlcersko« tekmovanje na Šmici. Ob 16. uri bo turnir v ulični košarki, zvečer pa še maša z rogisti v čast zavetnika lovcev sv. Huberta in večer z luč-kimi pevci in muzikanti s prikazom »uferanja«. Sledila bo zabava z ansamblom Vagabundi. Nedelja bo še bolj zgodnja, ko bo že ob 7. uri možno slišati budnico, ob 10. uri pa bo maša in procesija v čast fame- predstavniki držav iz vsega sveta in obenem pripadniki vseh večjih religij,« pravi predsedujoča Evropskega skavtskega komiteja, Lidija Pozaić Frketič. »EuroJam gosti mlade z vseh vetrov in jih spodbuja, da postanejo arhitekti svoje prihodnosti,« dodaja predsednica". PO mu zavetniku sv. Lovrencu. Opoldne bo začetek prireditve Od štanta do štanta, na kateri bodo prikazali stare običaje in navade ter razstavo starih vozov in mehanizacije. Med drugim si bodo obiskovalci lahko ogledali kuhanje žganja, spravilo sena, prešanje sadja, pa tudi delo predic in peric. Ob 16. uri pa bo sledila še tradicionalna nogometna tekma med »debelimi« in »suhimi«. Lučki dan se bo končal v ponedeljek, 15. avgusta, z mašo in s srečanjem gornikov na Mo-lički planini. ŠO FOTOGRAFIJA P • LETJA 2005 FOTO RIZMAL Kjf. ■ «ISlMLif FJf® ÏTB.Blt , Celje, Mariborska 1, Žalec, Savinjska 18 j iščeta Fotografijo poletja 2005 pošljite cim bolj originalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa kar doma) na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje! Vsak teden bomo izbrali in nagradili fotografijo tedna. Avtor te fotografije bo prejel 5fHnwv^f&^in izdelavo 36 fotografij formata 10x15 cm studia RIZMAL Na koncu akcije, ki bo trajala 8 tednov, pa bomo izbrali 3 najbolj še fotografije avtorje teh pa čakajo lepe nagrade, med drugimi 2 digitalna fotoaparata, ki ju podarja Dopustniški fotografiji formata 10 x 15 cm, priložite izpolnjen kuponček Dami s klobukoma Akcijo Fotografija poletja 2005 pripravljamo v sodelovanju s Foto Rizmal, ki tudi tokrat prispeva tedensko nagrado (pet filmov Fuji in izdelavo 36 fotografij formata 10 x 15 cm v studiu Rizmal). Prejela jo bo Andreja Lončar - Horvat iz Čopove ulice v Celju, ki je za fotografijo izbrala nekoliko drugačen motiv, kot smo jih vajeni - od zadaj je na plaži slikala dve dami s klobukoma. S tem se je uvrstila v finalni izbor za veliko nagrado. Med tedenskimi finalisti bo namreč komisija v sestavi Vojko Rizmal, Gregor Katič, urednik fotografije pri Novem tedniku, in Ivana Stamejčič, namestnica odg. urednice Novega tednika, konec avgusta izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe nagrade. Sodelujte! Novi tednik r, ^ , __ i„ fotografijo poletja FOTO RIZMAL 2005 nagradnikupon ífaraoKI^ ^ÍJLETAfcj ^ Radia ccl1 Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! IDAMAS Nagrajenca oddaje 02. 08.2005: TATJANA PLANKO, Proseniško 36, Šentjur IVAN LAMPE, Marija Reka 23, Prebold prejmeta srebrna prstana Adamas. Ime in priimek Naslov Asfaltna nadaljevanka na drugem kanalu Z zanimive razstave v avli hotela Vita na Dobrni, kjer predstavljajo stare obrti pod Paškim Kozjakom ter druge zanimivosti. Mokra Noč pod kostanji Letošnje muhasto vreme je ponagajalo tudi prirediteljem množične Noči pod kostanji na Dobrni. Prireditev naj bi trajala tri dni, vendar je bilo za nedeljo napovedano dogajanje, namenjeno otrokom, odpovedano. Dež je zmotil tudi sobotni vrhunec Noči pod kostanji, pri Čemer je bilo na suhem, pod prireditvenim šotorom, seveda polno ljudi. V obeh dneh so na prireditvah našteli približno tri tisoč obiskovalcev. Od letošnje Noči pod kostanji ostaja razstava stare dobrn-ske dediščine, ki bo v avli hotela Vita na ogled še tri tedne. Tam je mogoče videti veliko zanimivega iz preteklosti kraja pod Paškim Kozjakom, kar je uspelo ohraniti tamkajšnjemu zbiralcu Jožetu Polenku. Razstavljeni so predmeti, ki spominjajo na stare dobrn-ske obrti ter druge zanimivosti. Od predmetov, ki so jih nekoč uporabljali krojači, nekdanjih kuhinj in kmečkega jedilnega kota do opreme zdraviliške sobe, žganjekuhe, starih glasbil, cokel ... BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ - Št. 59 - 9. avgust 2005 - Hladin vodo pošteno plačuje - Pravdarjem ne bo zmanjkalo dela V asfaltni »štoriji« iz Planinske vasi, ki smo jo predstavili v torkovi številki Novega tednika, je ostala nedorečena še ena zgodba. V njej je Mirko Kovač Jureta Hladina izrecno obtožil, da na eni strani povzdiguje glas v zaščito vodovodne nedotakljivosti, na drugi pa ima sam črni vodovodni priključek, za katerega ne plačuje vodarine. Ker gre za ime, ki doslej v asfaltni vojni ni bilo izpostavljeno in omenjeni gospod takrat ni imel možnosti povedati ničesar v Svoj zagovor, takrat začeto zgodbo na tem mestu nadaljujemo. Če se je vojna začela v mešalcu, okužila vodne izvire in vključila celo prometne znake, le zakaj bi bile imune domače pipe? Hladina je članek razumljivo razburil. Manj razumljivo pa je, da ga je zmotil zgolj zapis, ne pa izjava. S Kovačem ne želi polemizirati, še najmanj preko medijev, raziskal bo zgolj delo novinarke in jo seveda tožil, ker je Kovačevo izrecno izjavo zapisala. Tudi prav. Pa razčistimo, kako je z njegovo vo- do. »Živim v hiši, ki je last ženinih staršev, ta pa je že od leta 1972 priklopljena na vodovodno omrežje Planinski Vrh/ Planinska vas. Sam torej nisem lastnik ničesar, zato ne vem od kod Mirku Kovaču informacija, da imam na črno priklopljeno vodo. To je čista laž, ki grdo blati moje ime. Hiša, v kateri živimo ima vodovodni priključek urejen povsem regularno. Plačani so bili vsi prispevki, tudi vodarino redno plačujemo, kar si lahko vsakdo ogleda pri vodovodnem odbora. Kadarkoli lahko pride preverit inšpekcija, pa tudi Mirko Kovač na katerokoli pipo v hiši, če voda slučajno teče mimo števca. Če pa sem glasen, je to zato, ker sem se kot posameznik in kot član vodovodnega odbora preveč trudil za to, da imamo na Planinskem Vrhu in v Planinski vasi pitno vodo,« je na obtožbe odgovoril Jure Hladin. »Prav tako ne držijo očitki Kovača, da je na vodovodno omrežje priklopljenih samo 83 uporabnikov, kajti vodovodni odbor ima točne podatke, da je vseh uporabnikov vode 89 od katerih tudi redno pobira denarne prispevke za vzdrževanje in elektriko.« Vsak bi rad svoje trobilo Zdaj že vrabci čivkajo, da je sporni vodovod črna gradnja. Občina se ni zganila, krajani pa so vodo potrebovali. Kdo bi torej z občino vred kompliciral s papirji? Tudi zahteva, da bi si Kovač zgradil nov vodovod, prav tako na črno, naj ne bi bila nič nenavadnega ali celo neizvedljivega. »Tako se je pač to delalo.« Jasno. Zato ker se je delalo in razmišljalo tako po domače, je ta nesrečna asfaltna baza sploh prišla tako daleč. Po osmih letih ostaja vprašanje, če še gre toliko za smrad in delovna mesta, kot gre za trmo in principe. Bregova z vkopanimi nasprotniki baze in investitorjem sta že tako oddaljena, da ni niti najmanjše možnosti, da bi poskušali stopiti v čevlje drug drugega. Dejstvo je, da v Planinski vasi stoji mešalec milijonske vrednosti, ki ga je praktično nemogoče prestaviti, da je investitor (pa zaradi kakršnih koli razlogov že) na začetku imel vsestransko javno ali prikrito podporo in da je v igri nekaj deset zaposlenih delavcev, ki Kovača kot delodajalca kujejo v zvezde. Na drugi strani pa je res, da v mestu človek vzame marsikaj v zakup, v zeleni vasici bogu za hrbtom pač ne več, in da jih verjetno ni prav veliko, ki bi si želeli imeti kolosalno rogovilasto reč pod domačim oknom, pa če v resnici smrdi in ropota ah ne. Da bi kdaj sedli za skupno mizo in poskušali razumeti nasprotnika, je utopično pričakovati, zato pa se sodiščem ni bati, da jim bo kdaj zmanjkalo dela. Biti novinar v tem navzkrižnem ognju, ni lahko. Korekten in objektiven nehaš biti v trenutku, ko ne tuliš ravno v isti rog z enimi ali drugimi. Ali pa že prej. Če nisi dovolj navdušen navijač - za ene ali druge. Vehementne grožnje in lahkotno otresa-nje s tožbami novinarju zdaj z ene, zdaj z druge strani pa so tako pogosti, da je že malo neumno. Zato te zgodbe ne bomo več premlevali. SAŠKA TERŽAN Revija zapravljenih priložnosti Mateju Kolencu se je poznalo, da ni vadil zaradi bolezni. V dvoboju se je Duško Stajic se je imenitno znašel po Brulčevi podaji, ko si je žogo podal v desno in imel dovolj prostora za znašel z Mitjo Brulcem, v ozadju pa akcijo spremlja Alem Mujakovič. učinkovit zaključek. Lokalni derbi zasluženo Celjanom - Pojutrišnjem doma z Levskim Celo zelo dober prvi polčas s slabim nadaljevanjem - to bi bila najkrajša ocena lokalnega obračuna. Dve sezoni smo bili prikrajšani za savinjsko-šaleški nogometni derbi, v soboto pa smo ga spet dočakali. Izkušeni vratar Rudarja Janko Šribar je pred gol stopil po štirih treningih, nato pa priznal, da je njegova ekipa še precej »zelena«, pa čeprav je na Areni Petrol povedla. Celjani, ki so v prvem polčasu igrali kombinatorno in všečno, so si priigrali precejšnje število izrazitih priložnosti, a izkoristili le eno, tako da je zmagovalca odločil avtogol. 10:0 v kotih Pred tisoč gledalci so povsem zasluženo zmagali domačini. Končalo se je z 2:1, čeprav so bili varovanci trenerja Marka Pocrnjiča izrazito boljši, a so izkoristili šele sedmo priložnost v prvem polčasu, ko so izenačili. Križnikov poskus po 2. kotu s petih metrov je končal v vratarju, Robnikov pa preko gola. Duro je streljal ob levi vratnici, Brulc preko prečke, Stajič v Šribarja, Beršnjak pa je skoraj zgrešil celo žogo... Po pol ure igre je Nejc Pečnik dolgo vlekel žogo po levi strani, pred čelno črto pa jo natančno usmeril do Mitje Brul-ca, ta jo je podaljšal do Duška Stajiča, ki se je sprva otre-sel svojega čuvaja, nato pa silovito brcnil žogo v mrežo. Povedli so»knapi« v 13. minuti, ko je Borut Pušnik imenitno zaposlil Gorana Dragi-ča, ki je žogo spretno poslal Prvi gol Rudarja v novi sezoni je z zah or pospremil vratar Janko Šribar. preko vratarja Amela Mujči-noviča, kar je bil prvi zadetek za Rudar v novi sezoni. Kmalu so se oglasili organizirani celjski navijači: »To je sramota!« Žvižgi so se pojavljali tudi kasneje, pa čeprav so njihovi ljubljenci narekovali ritem in v njem precej grešili ob zaključkih akcij. Prave logike ni bilo videti; očitno so naelektreni odnosi na relacijah Durič - Klarič in Pocrnjič - Vršič vplivali na razpoloženje občinstva. To je bilo najbolj Očitno v drugem polčasu. Ploskanje ob domačem vodstvu je bilo tišje kot ob prihodu novinca Danijela Bre-ziča na zelenico. Smola in sreča Objektivni predstavniki gostujočega kluba so priznali, da so imeli sprva veliko sreče, potem pa smolo. Ko je namreč kazalo, da Publikum vendarle ne bo dosegel zmagovitega zadetka, je po předložku Mateja Šnofla 19-letni branilec gostov Almir Rahmanovič s kolenom tako nesrečno odbil žogo, da je preletela Šribarja in pod prečko končala v mreži. V 81. minuti pa je sledila nerazumljiva poteza dirigenta Rudarja Alema Mujakoviča. S komolcem je v obraz udaril Marka Križnika, ko je ta že brcnil žogo. Sodnik Drago Kos, ki je bil tokrat skoraj neopazen, mu je nemudoma pokazal rdeči karton. Celjani so do konca tekme še dvakrat ogrozili nasprotni gol (Beršnjak, Pečnik), a se je pri obeh strelih zelo izkazal Janko Šribar. Dodati velja, da je edini velenjski strelec v sobotnem večeru imel pri obeh izenačenih izidih možnost za zadetek. Razmere za igro so bile odlične. Dež igrišča ni pokvaril in je »pospešil« žogo, temperatura je bila najbrž idealna. A po odmoru bi pričakovali nadaljevanje celjskega naleta ... Se je Publikum tedaj ustavil zaradi svojih težav ali pa zaradi velenjskih ovir? Nikakor ne bi hvalili Samirja Dura, vendar v njegovi igri, želji, pristopu je bilo zaznati premik. Dolgo ga je čakal Pocrnjič, ki pa pričakuje seveda še več. Z Brezičem bi se lahko Pečniku ponudila priložnost, da zaigra bližje nasprotnikovemu golu. Pohvala Rudarjevi taktiki Gostujoči trener Drago Ko-stanjšek svojega sloga ni menjal: »Publikum je zmagal zasluženo. Po katastrofi z Domžalami smo prebrodili napetost. Upam, da bomo začeli po težavah s kartoni igrati bolj normalno. Tedaj bi nam šlo točkovno bolje.« Marko Pocrnjič je deloval, kot da se mu je odvalil kamen s srca: »Teža psihološkega pritiska na igralce obeh moštev je bila velika. Vedel sem, da je Rudar nevaren in obenem previden. Ko Velenj-čani prehajajo v napadalno polovico, najprej podajo nazaj, potem pa sledi prenos. Tako smo tudi dobili gol. To taktično varianto moram pohvaliti. Sicer pa je za nas zmaga prelomna.« V četrtek bo Publikum na prvi tekmi 2. predkroga pokala UEFA pričakal bolgarski Levski. Pred potjo v Plovdiv je Pocrnjič dejal: »Levski igra precej individualno. In na diagonale. V fazi napada ostaneta zadaj dva branilca. Hitro izvajajo strele ob prekinitvah. Morda nisem dobil objektivne slike po superpokalu, glede na to, da je CSKA zelo kakovosten. Mislim, da je faza obrambe slabši del Levskega. A če bomo grešili tako, kot smo proti Rudarju, ko smo imeli deset izrazitih priložnosti, bo težko za nas.« Levski je s 4:2 v go- steh premagal Lokomotivo. Celjski strateg si je ogledal sofijski štadion, katerega zunanjost že »cveti«, a ima odlično igralno površino, nato pa si navkljub poplavam brez težav ogledal tekmo v Plovdivu: »Levski je igral enako kot mi, torej 4-2-3-1. Ima tudi nekaj podobnih tipov igralcev. Še posebej pa mi je všeč odločni in disciplinirani Borimirov, njihov zadnji vezist. Zanimivo je bilo, ko je pet minut pred koncem tekme povedel moštvo v vodstvo s 3:1. Stekel je k trenerju, mu nastavil lice in zahteval, da ga poljubi. Od treh napadalcev sta dva hitra, levi pa ne, a je visok in pomaga pri skokih. Zelo nevarna sta zunanja branilca, saj prodirata podobno kot Šnofl.« Danijel Brezič ne bo smel igrati, za razliko od Dareta Vršiča, če ga bo izpustil začasni lastnik Žilina. Pocrnjič - čel nemo - meni, da se njege moštvo lahko enakovredno: perstavi nasprotniku v pok UEFA in da bolgarski nogor ni nič boljši od slovenskega četrtek se bo 19. evropska t ma Celjanov začela ob 20.! Da bo gledalcev manj, bo « mo prenašala TVS, povrat] ga obračuna pa zagotovo Mesec avgust bo za PubliM zelo zahteven. Dve tekni Levskim, gostovanji v Novil rici in Domžalah, gostitelji Dravi... ýj DEAN ŠU? Foto: GREGOR K/ Rudarjeva obramba je bila pred šah - matom, a s Treba Je samo veliko volje! Šempetran Beno Udrih bo eno naših glavnih orožij na EP v Beogradu 23-letni Beno Udrih, doma iz Šempetra v Savinjski dolini, je v minuli sezoni navkljub svoji mladosti že dosegel enega vrhuncev svoje kariere. Po odhodu v slovito ligo NBA, v San Antonio, ni niti sam pričakoval, da se bodo stvari tako izšle. Že v prvi sezoni igranja je dobil pravo priložnost za igranje, ob koncu pa skupaj z Radoslavom Nesterovi-čem postal prvi Slovenec, dobitnik šampionskega prstana prvaka lige NBA. Seveda sva v pogovoru za Novi tednik najprej obudila spomine na minulo sezono, ki jo je napovedal v pogovoru za naš časopis pred letom dni ob pripravah za kvalifikacijske tekme naše reprezentance. Kako se spominjate lanske sezone? »Ge se spomnim nazaj, je res, da nisem vedel, kaj me čaka, še posebej zato, ker igralci iz Evrope v NBA ne dobijo ravno veliko priložnosti v prvi sezoni. Imel sem tudi srečo, da sem naletel na pravo ekipo, kar Spursi prav gotovo so, in na trenerja, ki mi je dal priložnost. Le-to sem v veliki meri uspel izkoristiti, tako da sem s svojo uvodno sezono v tej ligi več kot zadovoljen.« Kakšen je občutek dobiti šampionski prstan in to takoj v uvodni sezoni igranja? To je res nekaj posebnega. Čeprav je moj klub že osvojil nekaj naslovov, je ta dal poseben čar, saj je bil za večino igralcev ekipe to prvi naslov. Tega ne bom nikoh pozabil, kajti le malo igralcev v prvi sezoni dobi prstan. Samo število igralcev, ki so ob dolgi in uspešni karieri ostali brez njega, priča dovolj o tem, kaj to pomeni. Seveda je bilo temu primerno tudi proslavljanje tako v Ameriki kot doma. Veselili so se tudi vaši Šempetrani! Vedel sem, da nekaj pripravljajo, a nisem mislil, da Dober teden dni je minilo, odkar je trener rokometašic Celja Celjskih mesnin Mišo Toplak zbral ekipo na prvem treningu. Vadba poteka v dvorani Golovec, a le do 29. avgusta, ko se bo potrebno umakniti zaradi sejma. V klub so se vrnile posojene Jelena Kikanovič, Maja Novak in Romana Čolič, vratarka bo Barbara Gorski, pogodbi sta podpisali tudi hrvaška mladinska reprezentantka Vanja Raškovič (19 let, 185 cm) in levičarka iz SiČG Marija Minič (23, 174). Na listi želja sta tudi rojakinja slednje Jelena Ra-dovič (23, 180) in Belorusinja Hana Stipanova (21,183). Na pripravah manjkajo poškodovana Maja Šon in kadetske reprezentantke Tara Filipovič, Alja Jankovič, Romana Čolič in Ula Toplak. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS «iniašel. ŠTERN bo tako velik sprejem. Zabava je bila enkratna, zato seveda vsem še enkrat hvala za tisto, kar so pripravili. Začenja se že nova sezona, najprej pa je na vrsti reprezentanca. Začeli smo se pripravljati, igralci so prišli, škoda je le, da ne bo z nami Smodiša in Jurkoviča. A mislim, da smo kljub temu dovolj močni in kvalitetni, da končno nekaj naredimo na prvenstvu Stare céline. Na pripravah in na samem prizorišču pa bo treba pokazati čimveč želje in volje do uspeha, za katerega bi res že bil čas, da ga dosežemo. V Beogradu bo tudi veliko slovenskih navijačev. Bo to plus ali minus? Prav gotovo plus, kajti ve se, koliko pomenijo gledalci kot šesti igralec; prepričan sem namreč, da bo z nami tudi večina domačih navijačev, saj izhajamo iz nekdanje skupne države, nenazadnje pa imamo Slovenci z gostitelji evropskega prvenstva dobre odnose. Pričakujem torej veliko pomoč, tudi takrat, ko nam ne bo šlo, kajti navijači te lahko v takih trenutkih ponesejo. Vendar bo največ odvisno od nas samih, kako se bomo odzvali. Če bo vse v redu, potem bodo tudi navijači zadovoljni, ob tem pa navijanje še močnejše. A počakajmo, saj je do prvenstva še kar nekaj časa za priprave. Je že čas, da se Slovenija prebije v drugi krog? Čas je bil že pred nekaj leti, zato ne bom nič veliko o tem govoril in obljubljal. Po kvaliteti vsekakor sodimo med najboljše. Če pa bomo to znali dokazati, bomo šele videli. Predvsem pa ponavljam, treba je iti na prvenstvo s čimveč volje, da se končno doseže rezultat in potem bo vse nekako lažje. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ ... in tuje: Stipanova, Minič, Raškovič in Radovič. - Št. 59 - 9. avgust 2005 NA KRATKO Dobri obeti za Urško in Lucijo Braunschweig: Slovenski judoisti in judoistke so uspešno nastopili na zadnji preizkušnji pred septembrskim svetovnim prvenstvom v Kairu. Na tekmi za svetovni pokal B je desetčlanska reprezentanca v konkurenci 475 tekmovalcev in tekmovalk iz 41 držav osvojila dve prvi in dve tretji mesti. Zmagali sta članici celjskega Sankakuja Urška Žolnir (do 63 kg) in Lucija Polavder (nad 78 kg), tretja je bila njuna klubska kolegica Petra Nareks (do 52 kg). Žolnirjeva je zabeležila vseh pet zmag. V odločilnem boju je premagala Nizozemko Elisabeth Willeboord-se, v polfinalu pa je izločila staro znanko, Avstrijko Claudio Heill. Polavderjeva je v finalu ugnala Nemko Katrin Bienroth, v polfinalu pa še eno bivšo evropsko prvakinjo Prokofjevo. Na-reksova si je stopničke za zmagovalke priborila z zmago nad Finko Jaano Sundberg. Preostali Sankakujevci, Vesna Džukič, Regina Jerneje, Roki Drakšič, Toni Drakšič, Igor Terbovc ter Edis Imamovič iz Iva Reye, so izpadli v prvem krogu. Juršetova vendarle ostaja Celje: Vodstvo Košarkarskega kluba Merkur se je le odločilo, da podaljša pogodbo s Simono Jurše. 34-letna organizatorica igre je kariero začela v Celju, nadaljevala pa pri Ježici, Welsu in Livnem. Med tujkami, ki so se ponujale celjskemu klubu, se je strokovno vodstvo odločilo za Slovakinjo Gabrielo Kubátovo, ki igra na istem položaju kot Juršetova. 21-letna branilka zdaj tehta, ali bo sprejela celjsko denarno ponudbo. Simona Jurše: spet na noge! Evropejci »izdali« Buča Helsinki: V teku na 3.000 metrov z zaprekami je član velenjskega kluba Boštjan Buč izpadel z 12. mestom v svoji kvalifikacijski skupini ter s 36. skupnim časom treh predtekmovalnih skupin (8:40,81). Slovenski rekorder je bil do zadnjih dveh krogov v boju za najvišja mesta, nato pa je povsem popustil in so ga tekmeci prehitevali drug za drugim, tako da je ostal daleč za potrebnim časom za uvrstitev v finale (8:21,68). Mesto med prvo trojico v skupini A, ki je neposredno vodilo v finale, je imel dosegljivo še 900 m pred ciljem, ko je bil v vodilni skupini Šesterice, pred tem pa je nekaj časa tudi narekoval ritem. »Na prva tri mesta v tako močni skupini pred tekmo nisem mogel realno računati, želel pa sem si v finale med šesterico, ki si to zagotovi po najhitrejših časih vseh skupin. Pred tekmo smo se dogovorili z nekaterimi evropskimi tekači, da bomo vodili dokaj hiter ritem že od začetka in bi si tako lahko čim več Evropejcev zagotovilo finale. Španec Luis Miguel Martin je prvi krog narekoval celo štiri sekunde prehiter ritem. Tedaj sem menil, da bi lahko tekel celo pod osmimi minutami in 20 sekundami. V nadaljevanju pa se Nizozemec Vroemen, Avstrijec Weidlinger, Šved Mohamed in Poljak Poplawski niso držali dogovora. Sam sem bil danes povsem brez moči v zadnjih dveh krogih, česar si ne znam pojasniti. Še na DP v Mariboru sem v solo teku zmogel 8:22,91. Razočaran sem,« je priznal Buč. (DŠ) Indijanca in Marko Pokleká Team Celje: Na prvem turnirju v odbojki na mivki Open 2005 v organizaciji Športnega društva Zmigaj se, ki je bil v soboto na letnem kopališču Celje, sta med moškimi zmagala Indijanca, druga je bila ekipa Tekavc, tretja Siromačeka. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa Marko Pokleká Team, drugo Š&T in tretje Zmigaj se. (JŽ) Od leve proti desni: drugouvrščena ekipa Tekavc, zmagovalca Indijanca in tretjeuvrščena Siromačeka Sašo Ožboh se je težje poškodoval na pripravah izbrane vrste na Rogli. Po operaciji kolenskih križnih vezi, ki ga čaka v prihodnjih dneh, bo z igrišč odsoten od štiri do šest mesecev. 24-letni branilec iz Portoroža se je poškodoval na sobotnem večernem treningu pri povsem običajnem gibu. Po lahkotnem polaganju mu je pri doskoku spodrsnilo in mu »obrnilo« koleno. Selektor Aleš Pipan nebo iskal zamenjave za Ožbolta, saj je Domen Lorbek, ki naj bi bil njegova prva zamenjava, z reprezentanco mlajših članov na svetovnem prvenstvu v Argentini. Vrzel bodo morali zapolniti Beno Udrih, Jaka Lakovič, Aleksandar Capin, Nebojša Joksimovič in Sani Bečirovič. kroga 1. SNL: CMC ... S Nove »mesarke« Gorica 1:1, Koper - li 3. ki kam -'(30), tfl); D HIT Gorica 1:1, Koper->0:2, Primorje - Maribor trna Laško 2:1, Drava -frajina 3:0. STVICA1. SNL llf 3 2 1 0 11:1 7 UCA 3 2 1 0 7:1 7 i 3 2 0 1 4:2 6 ! 3 2 0 1 4:3 6 'SUKUM 3 111 3:3 4 ME 3 1 1 1 3:3 4 3 111 3:4 4 • UNA 3 10 2 1:7 3 "fPL 3 0 1 2 2:4 1 . 3 0 0 3 111 0 Risbice Obnova oltarja VODNIK 21.00 Mestni kino Metropol Pred sončnim zahodom, romantična drama brezplačna DVD-projekci-■ ja 20.00 Velenjski grad 21. Poletne kulturne prireditve Vokalna skupina Glasbene šole Nazarje: Moje pesmi; maje sanje , www.radiocelje.com Obnovitvena dela na glavnem oltarju v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki se vlečejo že kar nekaj let. Omenjeni oltar je delo poznoba-ročnega mojstra, kiparja Ferdinanda Galla, ki ga je izdelal med leti 1760 in 1770. Tako kompozicijsko kot tehnično je oltar vrhunski, neponovljiv izdelek v slovenskem prostoru. Ko je celjski zavod za varstvo kulturne dediščine ugotovil, da so njegovi posamezni deli zaradi čr-vojednosti ogroženi, se je gospodarski svet polzelske župnije leta 2000 nemudoma od- ločil za obnovo. Najprej je bilo treba z zaplinjenjem v celotnem cerkvenem prostoru uničiti insekte, kar je v letu 2001 opravilo podjetje z Dunaja. Od takrat dalje pa so se postopoma, po predvidenem programu, nadaljevala resta-vratorsko-konzervatorska dela, ki jih je v celotni izvedel Atelje Restavro iz Maribora. Skupino kipov, ki predstavljajo zadnjo večerjo in so izdelani v naravni velikosti, so v teh dneh prepeljali v restavracijsko delavnico v Maribor. Blagoslov obnovitvenih del bo na križevo nedeljo prihodnji mesec. TT www.novitednik.com isvežilni, pristni sadni okusi, ki poživijo rdeča pomaranča, limona z meliso, jagoda z vlakninami in guava. Aktivne topne vlaknine povečajo absorpcijo kalcija v telo in o naš imunski sistem, vitamini skupine lembrti za boljše izgorevanje maščob lepe nohte, kožo ln lase, s fruktozo siajena pijača pa je primerna tudi za diabetike. In nenazadnje je tu še pomirjujoč vpliv melise! tudi za odrasle Kot zadnja v sklopu študentskih poletnih premier v Galeriji sodobne umetnosti Celje v Galeriji Hodnik razstavlja absolventka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Celjanka Iva Tratnik. Razstava bo na ogled do nedelje. Iva je do zdaj dvakrat razstavljala samostojno, in sicer v Kljubu v Celju in Mladinskem centru v Velenju, lani pa je sodelovala tudi pri štirih skupinskih razstavah v Galeriji v Murski Soboti, Galeriji Equrna v Ljubljani, Muzeju Velenje - Galerija v Velenju in Galeriji Insola v Izoli. Na tej razstavi se Iva predstavlja z risbo, za katero je značilen, kot je zapisala kustosinja Irena Čerčnik, videz preprostosti. Zakaj si se odločila za risbo? To mi pride najbolj spontano, je najhitrejši način izraza. Imaš različne tehnike. Kar imam pri roki, vse uporabim. T\idi straniščni papir ali karkoli drugega lepim skupaj. Uporabljam vse od pa-stelov, flomaster, svinčnik, pa tudi akril imam tu na razstavi. Kar jev tistem danem trenutku navdiha pri roki, torej? Ali pa poiščem. Od kod iščeš motive, navdih? Kar spustim iz sebe. Gre za tok zavesti. Se mogoče kdaj ustrašiš tistega, kar pride ven? Ne. Je bila pa to hecna prigoda, ko sem šla vprašat, če bi me sprejeli pri mladinski knjigi za ilustracijo. Rekli so, da so moje risbice prekrute za otroke. To mi je bilo hec-no predvsem zato, ker se te stvari, ki se mogoče drugim zdijo krute, meni zdijo zabavne. Kaj recimo? Tu na razstavi imajo nekatere risbice kakšne spake notri, kakšne male pošasti, žuželke ... Zdaj si večinoma v Ljubljani ... Ja, vendar ponavadi hodim konec tedna v Celje. Je kakšen poseben občutek razstavljati v Celju? Celje mi je skoraj bolj všeč kot Ljubljana. Je bolj intimno mesto, bolj umirje- ŠO Smer študija Smer študija informatike VII. uni. dipl. inž. računalništva in informatike / informatika________ VII. dipl, inž, računalništva in informatike (VS) Vil. orodjarstvo strojništva / mehatronika VII. inž. strojništva / energetika sno strojništvo_VII. "inž. strojništva / konstrukterstvo a strojev_ VII. «ž. strojništva / proizvodno o_______________VII. inž. strojništva / okoljevarstveno jo _VIL diplomiran ekonc informatika (VS) / poslovna dipl. ekonomist dipl, organizator turizma (VS) dipl, organizator turizma / turizem (VS) uni. dipl. ekonomist / turizem__ uni.dipl. ekonomist / ekonomija podjetništvo uni. dipl. pravnik _ uni. dipl. komunikolog / tržno ■» komuniciranje in odnosi z javnostjo inž, strojništva / proizvodno Strojništvo VII. "inž."strojništva / konstrukterstvo radnja strojev_ _VII. diplomiran inž. kemijske tehnologije (VS) VII. mag. - strojništvo j_ Vili. mag. - proizvodni procesi VIII. strojništva / orodjarstvo VII. inž. elektrotehnike / močnostna hnika_VII. inž, elektrotehnike / avtomatika VII. mag. - ekonomija / mag. prava / davčno pravo mag. - MBÀ__ mag, -ëkotehnologija inženirstvo strojniška KDO LAHKO PRIDOBI ŠTIPENDIJO? Izpolnjeni vlogi (obrazec - 1) obvezno priložite: 1. dokazilo o stalnem prebivališču (fotokopija osebne izkaznice, fotokopija potnega lista (str. 2 in 2. fotokopijo potrdila prebivališču, www.radiocelje.com Hribernik Ekološko pridelana živila na kmetiji v Črnem Vrhu v občini Tabor Da se iztrgamo iz vsakdanjega vrveža ter skočimo v naročje narave, ni treba daleč. Prepustimo se dogodivščini in denimo s ceste, ki vodi proti prestolnici, zavijemo levo v občino Tabor, ki leži na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline. Občino, deljeno na ravninsld in hriboviti del, bogatijo številne urejene pohodne in kolesarske poti ter privrženost k tradicionalnemu načinu kmetovanja. Vijugaste ceste, obkrožene z zelenjem, po katerih človek kar s težkim srcem hrumi z jeklenim konjičkom in bi se najraje podal lepo peš po svežem zraku, pa v hribovitem delu, v naselju Črni Vrh, pripeljejo do domačije Hribernik. Slednja je bila med prvimi, ki so si pred šestimi leti pridobili pravico trženja izdelkov pod oznako ekološko pridelanih živil. Ker že pred tem umetnega gnojenja in kemičnega škropljenja skorajda niso uporabljali, je bil prehod na nadzorovano ekološko kmetovanje povsem samoumeven. Nepogrešljiva pri tovrstni pridelavi pa je natančnost, za katero si na 75 arih prizadeva celotna družina: Ivana s soprogom Dragom, sinom Sandijem, snaho Natašo in z vnukinjo Manjo. Pridelujejo 15 vrst zelenjave ter 20 vrst zelišč in dišavnic, imajo tudi 17 mešanih koz. Ker je veliko povpraševanje po kozjem mleku, nameravajo v prihodnje povečati število mlečnih koz, sicer pa se, kot pravi gospodinja Ivana, dobro prodaja tudi meso. Pristno domače vzdušje ob obi- sku kmetije odprtih vrat pričara tudi kaš-ča, v kateri so zbrani razni drobni izdelki: aranžirano suho cvetje, mazila, dišavni-ce, prtički, semena in stvaritve iz lesa, ki so delo Draga Hribernika. Kašča je tudi tisti kotiček, v katerega se po sprostitev in mir vselej zateče prijazna gostiteljica Ivana. Tam tudi spoznava moč novih rastlin z vseh koncev sveta. »Poskusiti, pravijo, ni greh. Če ne uspe, sem tiho. Ampak večinoma mi uspe. Učim se na svoji zemlji, iz svojih izkušenj.« pravi Ivana o odkrivanju uporabnosti novih rastlin. Kot se je lahko prepričala tudi ekipa Radia Celje in Novega tednika, domačijo Hribernik ves čas preplavljata delovni duh in veselje. Pred osmimi leti so organizirali celo kmečke igre. Pri prikazu starih običajev ter nekdanjih načinov obdelovanja zemlje so sodelovali številni tamkajšnji prebivalci. Slednji dobro vedo, da je za kakšen zeliš-čarski nasvet dobro povprašati Ivano, ki z veseljem pomaga in tudi zaupa, kaj prinaša uspešnost. »Biti pošten, resen, pridno poznati motiko. Sprejeti pa moraš vsakega človeka in biti srečen, če pride.« Letno kmetijo v idilični okolici poleg posameznikov obiščejo še približno trije avtobusi, gre predvsem za ekskurzije. Obisk je dobro najaviti kakšen dan prej na telefonsko številko domačije Hribernik: 03/ 572-73-40. MAJA GORJUP Domačija SS-SaR Na podlagi pravilnika o izvajanju Štipendijske sheme Savinjske regije.(www.rra-celje.si), Javnega poziva k oddaji vlog za nabor zainteresiranih gospodarskih in negospodarskih subjektov za vključitev v Štipendijsko shemo Savinjske regije za študijsko leto 2005 / 2006, Regionalna razvojna agencija Celje d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje - kot štipenditor v sodelovanju z delodajalci: ALPOS proizvodnja orodij d.o.o., ALPOS, d.d., AVTO ALKA s.p., DAT CON d.o.o., EMO - Orodjarna d.o.o., EMO - TECH, proizvodna družba d.o.o., ESOTECH d.d., GORENJE ORODJARNA d.o.o., HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o., Jožef Brežnik s.p., KOVINTRADE zunanja trgovina d.d., Kuder Ljudmila s.p., LKK d.o.o., Miran Skutnik s.p., NIVO gradnje in ekologija d.d., NOVA VIZIJA Informacijski inženiring in svetovanje d.o.o., NOVEM CAR INTERIOR DESIGN d.o.o., PRO BIT programska oprema d.o.o., Razvojni center IRC Celje d.o.o,, TAJFUN PLANINA d.o.o., TERME DOBRNA d.d., UNIOR kovaška industrija d.d. Javni razpis za pridobitev štipendij »ŠTIPENDIJSKE SHEME SAVINJSKE REGIJE« za študijsko leto 2005 / 2006 KOMU SO ŠTIPENDIJE NAMENJENE? Štipendije: „Štipendijske sheme Savinjske regije« so namenjene deficitarnim profilom in profilom ključnim za razvoj Savinjske regije oziroma rednim in izrednim, dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki se bodo po dokončanem študiju eventualno zaposlili v eni od družb, s.p., zavodov ali ustanov Savinjske regije. Do štipendije iz ŠS - SaR za redni in izredni dodiplomski in podiplomski študiji ni upravičen kandi- I -je v delovnem razmerju ali je vpisan v eviden-£ co brezposelnih oseb pri Zavodu RS za za-*•' poslovanje, -je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisa-* - no evidenco na območju RS, -je: lastnik ali solastnik gospodarske družbe, r* - prejema drugo štipendijo. » VIŠINA OSNOVNE ŠTIPENDIJE j^išina osnovne štipendije znaša za dodiplomsKe »študente 36.863 sit (66% zajamčene plače v RS), r/a podiplomske študente pa 55.853 sit (100% pajamčene plače v RS). Štipendisti so za uspeh «Upravičeni do posebnega dodatka k štipendiji (ne jsvelja zà 1. letnik študija). í KAKO ODDATI VLOGO? ^Kandidati uveljavljajo pravico do štipendije na • obrazcu »Vloga za štipendijo Štipendijske sheme Savinjske regije za študijsko leto 2005 / ' 2006«, ki ga kandidati pridobijo na sedežu RRA Celje d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, ali na spletni strani www.rra-celie.si. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije JalîkQ dobite, vsgk dan med 10. in 12. uro. Kontaktni osebi sta Liljana Dreven-šek (tel. 03 42 44 116) in Petra Mikoletič (tel. 03 42 44 118) ali po elektronski pošti: liliana.dreven-sek@rra-celie.si. petra.mikoletic@rra-celie si. Razpis je objavljen na internetu na spletni strani RRA Celje: www.rra-celie.si. Pravico do štipendije iz Štipendijske sheme Savinjske regije lahko uveljavljajo redni in izredni, ^dodiplomski in podiplomski študentje, če se prijavijo na javni razpis in izpolnjujejo naslednje pogoje: Ostali brez šestmilijonskega gliserja? Celjsko podjetje je ogorčeno nad Luško kapetanijo Šibenik, ki je zaplenila njihov gliser V celjskem podjetju Ski&Sea, ki je uvoznik Bombardier proizvodov, med temi tudi plovil, so nad ravnanjem Luške kapetanije Šibenik skrajno ogorčeni. Ostali so namreč brez testnega modela jet gliserja, vrednega skoraj šest milijonov tolarjev. In kar je najbolj čudno pri vsej zadevi, je to, da še ne vedo, ali bodo vodnega lepotca sploh dobili nazaj. In za kaj gre? Njihova stranka je gliser .uporabljala na Hrvaškem, kjer jo je 20. julija na morju ustavila Luška kapetanija Šibenik, ki je odredila pregled in ugotovila, da ima gliser sicer veljavno plovno dovoljenje za Hrvaško, a nima seznama prijavljene posadke. Trojico, ki je bila na gliser-ju, so odpeljali do luške ka-. petanije ter jih tam zadrževali in jim celo grozili z zaporom. »Spustili so jih šele po osmih urah psihičnega maltretiranja, groženj in poniževanja in še to le po posredovanju odvetnika ter plačilu kazni v višini tri tisoč kun,« razlaga jezna Ksenija Povše iz celjskega podjetja, ki je gliser tudi posodilo. »Gliser so zasegli ter ga dostavili v skladiščenje v marino Vodice in to kljub temu, da je imel veljavno plovno dovoljenje za Hrvaško in da je bilo na popisu oseb pro- Čigava last bo zdaj vodni lepotec, vreden skoraj šest milijonov tolarjev? štora še za štiri osebe - na gliserju pa so se nahajale le tri. Kopijo dovoljenja smo jim pol ure po zasegu poslali tudi po faksu, a ni nič zaleglo.« Povšetova navaja, da so jih kot lastnike gliserja poklicali tudi na glavno obravnavo, ki se je je sama udeležila skupaj s solastnikom podjetja Tomažem Sorčanom. »Ob prihodu so me zaprli v pisarno in od mene zahtevali, da podjetje nemudoma uredi in dostavi bančno garancijo v višini sto tisoč kun, s čimer bi, kot so pojasnje- Tomaž Sorčan in Ksenija Povše. Njuno podjetje je dobitnik številnih prestižnih nagrad, zato še toliko manj razumeta ravnanje Hrvatov. vali, zavarovali plačilo izrečene kazni v primeru, da bi se na izrek sodbe pritožili. Grozili so mi tudi z zaporom in odvzemom osebnih dokumentov. Zaradi takšnih in drugačnih groženj sem se ustrašila in želela oditi po Tomaža, ki me je čakal v avtomobilu pred upravo za pomorstvo, da tudi on kot solastnik prisostvuje razpravi. Niso mi dovolili, da bi ga šla iskat, začeli so mi še bolj groziti. Zatem sem ga poklicala po telefonu in ko se je situacija umirila, so dovolili tudi njegovo prisotnost,« razlaga Povšetova svojo grenko izkušnjo. Po prepričevanju, da je celjsko podjetje uvoznik za Bombardier proizvode tudi za Hrvaško ter da bodo poravnali izrečeno kazen, v kolikor bodo spoznani za krive, so začeli obravnavo brez dostavljene bančne garancije, še razlaga Povšetova, ki dodaja, da na obravnavi ni manjkalo zasmehovanja in pikrih besed na račun Slovencev. Prekrška naj bi bila dva. Na seznamu posadke ni bilo prijavljenih oseb, ki so bile v času pregleda na gliserju, na katerem ni bila prisotna prva oseba (skipper) s seznama posadke, brez katere po njihovi razlagi zakona gliser sploh ne bi smel pluti. »Država Hrvaška turistov, ki s plovili vstopajo na njihovo morje, na noben način ni poučila o novem pomorskem zakonu niti nismo dobili ob nakupu plovnega dovoljenja na kapetaniji nikakršnih navodil niti v pisni niti ustni obliki. Dejstvo, da nismo bili dovolj seznanjeni s tem njihovim zakonom, jih na obravnavi sploh ni zanimalo,« še navaja Ksenija Povše. Obravnava se bo nadaljevala 12. avgusta, ko se bosta morala Ksenija Povše in Tomaž Sorčan znova odpraviti v Šibenik. Obema so tudi pojasnili, da je gliser zaplenjen in da ga tudi po plačilu izrečene kazni ne bodo mogli več dobiti. »To pomeni, da niso držali svoje besede, da se bodo odločili o sodbi do 12. avgusta, saj šo nas spoznali za krive pred izrekom sodbe ter nam pojasnili, da je kazen sto tisoč kun ter da je zaseg gliserja za vedno.« SŠ Nesrečen reprezentančni skok V soboto, nekaj po 17. uri, se je na letališču v Slovenskih Konjicah na reprezentančnem treningu pri skoku s padalom hudo poškodoval 28-letni Marko Matko iz Maribora. Hudo poškodovanega Matka so s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v ljubljanski Klinični center. Matko je član padalskega kluba Andromeda iz Loč in velja za izkušenega padalca. Ponesrečil se je med svojim tisočim skokom na vzletišču Senožet blizu Žič v Slovenskih Konjicah. Matko je med pristajanjem izvedel manever, zaradi katerega se je povečala hitrost njegovega padanja, tako da je pristal z veliko hitrostjo, se nekaj deset metrov kotalil po peščeni travini in obležal hudo poškodovan. Po hitri zdravniški pomoči so ga s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v ljubljanski Klinični center. Jaka Benedik, član istoimenskega kluba, nam pred zaključkom preiskave, ki v teh dneh pospešeno poteka, ni želel posredovati nobenih informacij. Po prvih informacijah pa naj bi do nesreče prišlo, ker naj bi padalec kljub večletnim izkušnjam precenil meteorološke razmere. MATEJA JAZBEC - Št. 59 - 9. avgust 2005 - Ustavili preprodajo Celjski kriminalisti so zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil ovadili 28- in 30-letnega moškega iz Žalca in Celja. Ob tem so preiskali tudi primere prekomernih zaužitij drog na območju Žalca. Obema so zasegli tudi sto gramov heroina, ki sta ga dom-5 nevno imela pripravljenega za nadaljnjo preprodajo. Po podatkih policije naj bi oskrbovala večje število odvisni-; kov na Celjskem. »Obstaja tudi sum, da je 28-letnik priskrbel prepovedano drogo v enem izmed primerov, ko je na območju Žalca prišlo do prekomernega zaužitja,« navajajo policisti. Če bi drogo, ki so jima jo policisti zasegli, prodajala, bi lahko s tem zaslužila do milijon tolarjev^ Preiskovalni sodnik je za oba odredil pripor. So pa policisti, prav tako zaradi neupravičene proizvodi nje in prometa z mamili, stopili na prste tudi 22-letniku iz Laškega. Pri njem so našli osemsto tabletk ecstasy, ki jih! je imel pripravljene za nadaljnjo preprodajo. »S preliminarnim testiranjem je bilo ugotovljeno, da zasežene tabí letke v obliki rdečega srca vsebujejo aktivno substanco MDMA. Vrednost, tolikšne količine prepovedane droge, prodane na drobno, bi znašala osemsto tisoč tolarjev,« pravijo na policiji. Zoper 22-letnika bodo podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. SŠ Z avtom v pekarno Hujša prometna nesreča se je zgodila v četrtek popoldne v Hmeljarski ulici v Preboldu. 21-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Dolenje vasi proti Marija Reki, v levem ovinku pa je na spolzkem in mokrem vozišču izgubil oblast nad vozilom in trčil v zgradbo tamkajšnje pekarne. V nesreči sta se voznik in 18-letni sopotnik lažje ranila, drugi, 19-letni sopotnik pa huje. Trojici so pomagali v celjski bolnišnici. Odnesel štiri milijone Policisti iščejo neznanca, ki je izpred stanovanjske hiše v Lembergu pri Šmarju odpeljal osebni avto znamke Renault Clio, letnik 2003, črne barve, registrske številke CE VI-786. Lastnik je oškodovan za dva milijona tolarjev. Nekdo pa je iz Kidričeve ulice v Žalcu odpeljal tudi renault 5 serviser, registrske številke CE NQ-409. Morebiti se to niti ne bi zgodilo, če ne bi voznik v avtu pustil kontaktnih ključev. K sreči pa se je vse srečno razpletlo, saj so žalski policisti nekaj ur po prijavi tatvine vozilo našli v eni izmed ulic v Žalcu. Kaže, da se je neznanec zapeljal le na krajšo vožnjo. Kljub temu ga bodo poskušali izslediti. Minuli teden je eden izmed vlomilcev imel gromozansko srečo, saj je vlomil ravno v vozilo na parkirišču ob Maribor? ski cesti v Celju in odnesel skoraj štiri milijone tolarje! gotovine, denar je bil namreč izkupiček neke trgovine, j Za vlomilce ni počitnic Minuli četrtek so nepridipravi vlomili v prodajalno na Celjski cesti v Vojniku in gostinski lokal v Ulici mesta Grei venbroich v Celju. V prvem primeru neznanec ni ničesai odnesel, je pa z vlomom povzročil za 50 tisočakov škode. V drugem primeru pa so izginili denar, alkoholne pijače ifl cigarete, škode pa je za okrog dvesto tisoč tolarjev škode. Celjski policisti so opravili še ogled kraja vloma v stanovanjsko hišo v Sorčanovi ulici v Celju, od koder so odnesli večjo količino izdelkov iz zlata, srebra in dve ogrlici. Po prvih ocenah je škode za približno tri milijone tolarjev. V trgovino s tehničnim blagom pa sta vlomilca zavila na Polzeli. Lastnik pogreša avtoradie in CD-predvajalnike. Policisti še preiskujejo vloma v gostinski lokal v Črnovi in v bencinski servis na Tepanju, kjer si je neznanec nabral za okoli štiristo tisoč tolarjev različnega blaga. Plena in svobode pa se ni dolgo veselil. Med vlomom se je sprožil alarm, tako dá se je vlomilec podal v beg. Konjiški policisti so mu kmalu prišli na sled in ga prijeli, na prste so stopili tudi njegovi, pomočnici. Z besedami in nožem V soboto zvečer sta se na vaški prireditvi v enem izmed manjših krajev v občini Mozirje besedno spoprijela dva domača korenjaka. Med prerekanjem je 30-letnik odrinil 41-letnega sovaščana, ki je izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu je z glavo močno udaril ob tla in obležal nezavesten. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je hudo telesno poškodovan. Kot pravijo na policiji, so se obeh krepko držali tudi alkoholni hlapi. Podobna zgodba se je v zgodnjih nedeljskih urah ponovila tudi pred enim izmed gostinskih lokalov v Velenju. V prepir sta se zapletla 48-letna Velenjčana. Eden izmed njiju je med prerekanjem segel po kuhinjskem nožu in drugega zabodel v trebuh. Ranjenega so odpeljali * celjsko bolnišnico. Napadalca so policisti za nekaj ur pridržali, zanj pa bodo spisali tudi kazensko ovadbo. SŠ ■INFORMACIJE tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. RENAULT 5, campus, lelnik 1992, dobro ohranjen, prvi lastnik, 63000 km, prodam za 140.000 SIT. Telefon 041 396-091. 4940 [1101.4 m, letnik 96,5 vrat, servo, centralno zaklepanje, prodam. Telefon (03) 5417-553,041969-745. 4990 PRODAM HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308 Š553 ČISTÍRNO za gnojevko creino 2.7001, zelo dobro obranjeno, prodam. Telefon 041 233-973. 4938 TRAKTOR deutz-fhr 4-4,86 km, I. 89, registriran, sprednji nakladač, kompresor, prodam. Telefon 041 796-335. 4960 KOSILNICO alpina, dobro ohranjeno, prodom. Telefon 041710-193. 4999 HAK1AĐALK0 sip 22 m3, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 340-222 ali 050340-222. 4997 TRAČNO žago zo razrez hlodovine, prodam. Telefon 031646-377. 4944 TRAČNI obračalnik sip 200, krožno brano, sejalnico za koruzo olt in puholnik Tajfun, prodam. Telefon 041 261-676. 4974 TRAKTOR imt 539, letnik 90, obračalnik pajek 3,50, prodam. Telefon 041 324-256. $ 670 TRAKTOR zetor 53-40 pvh, letnik 97, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 776-591. 4981 KUPIM DOBRO ohranjen enofazni molzni stroj, kupim. Telefon 5738-075. 4919 POSEST GRADBENO parcelo, 1070 m!, Prekorje, odlična lokacija, vsi dokumenti, prodam. Telefon 041 601-555,(03)491-2500. 4799 HIŠO v Šentjurju, prodam. Več informacij po telefonu 041914-528. 4885 HIŠO dvojček, Dečkovo naselje, Celje, predam. Telefon (03) 4270-130,041 798-730. 4983 POSESTVO cca 10 ha na Kozjanskem predam. Telefon 031 539-718 ali (03) 5482-287. 4987 KUPIM MANJŠO posest v bližnji okolici (el|0. no sončni legi, kupim Telefon 041 627 STAJERSKI VAL CENE NA TRŽNICI V CELJU >TA BLAGA ................... CENA ÏKE 15&300 '.NO OLJE 5901500 VA 150500 TACA 250-320 •ULA 250320 EN S8I>1000 JL V ZRNJU 350900 iN 600 ERABA 250-300 «NJE 180-250 1MPIR 90150 ïlARt 200-300 SOLATA glavnata VRSTA BLAGA ........ Endivia ........ Maimška ŠPINAČA REPA KISU ZEIJE PRESNO zeue KISIO zelena ANANAS BANANE BRESKVE GROZOJE GRENIVKE....... hruSke JABOLKA LUBENICE OINJE UMONE MARELICE POVARANĆE SUVE SUHE fige.................. NEKTARINE BOROVNICE GOBE JURĆKI suhi 10 d« MEO MLEČNI IZDELKI MASLO KAJMAK SMETANA SKUTA ...... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi VINKO MIRNIK prosvetni delavec biologije v pokoju iz Petrovč 280 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji pori, iz srca hvala. Žalujoči žena Silva in ostalo sorodstvon hMI-MH PRODAM ENOSOBNO stanovanje 35 m'+12 m' kleli in trisobno stanovanje 58 m! + 27,5 m2 lastni atrij v bližini centra Celja, oboje popolnoma obnovljene, ck, kabelska, prodam. Telefon 031600-625. p ODDAM SOBO oddam dijaku v stanovanjski hiši, poseben vhod, 1WC, kuhinjo. Telefon 031 245-957. 4740 KRAVO simentalko, brejo 6,5 mesecev, težko 600 kg, staro 7 let, prodam oli menjam zo telico. Telefon 031 574-872. 4945 PODARIM PSIČKQ, staro 2 meseca, podarimo. Telefon (03) 5792-402. 4957 DVA tigrasta muca, stara 3 mesece, prijazna, podarimo dobri družini. Telefon 803)5791-292,041 506-242. 4961 PRODAM HlADILNIK, štedilnik, pralni stroj in zamrzovalno omaro, prpdom. Telefon 041490- EeœïIII SOHAbukeva drvo, prodam. Telefon (03) 7818-171 zvečer ali 041 480486. 4915 UGODNO prodorno novo: zidake siporex, žlebove, stekleno volno, vrato, okna. Telefon (03) 5417-553. 4991 HARMONIKI gramatični 120 basov, 8 registrov Melotone in klavirsko, 90 basov, Hoehner, prodam. Telefon (03) 5731- 300500 300400 150-250 400 300-500 500690 , 150250 . 150-250 PRODAM TELICO simentalko, brejo 5 mesecev ter jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam, telefon 041 759-681. S653 MEŠANČKE nemškega ovčarja, 3 samčke, 3 samičke, prodam. Cena 10.000 SIT. Telefon (03) 5792-077, zvečer. 4942 PRAŠIČE, težke 100-130 kg, prodam. Fišar, Tabor45,Telefon041 619-372. Ž358 Ni te na praga več, ni te v hiši, nihče tvojega glasu več ne sliši. Bolečine hude si prestal, zdaj mimo spiš, a v naših srcih vedno še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata BOGDANA MASTNAKA iz Dramelj se iskreno zahvaljujemo vsem za vso darovano cvetje, svete maše in pomoč v stiski. Iskrena hvala družini Zaje iz Šentruperta, družini Čoki iz .Kamena, družini Bevc z Blatnega Vrha, družini Čretnik, družini Kramaršek, družini Cverle iz Dramelj, vsem Zidanškovim, sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za tako lepo opravljen obred, gospodu Lavbiču za poslovilne besede ter vsem sorodnikom. Hvala Drameljskim pevcem za odpete žalostinke ter Mateju Mastnaku za odigrano melodijo. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi domači VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 494-533. 4946 VINO, kakovostno, belo in rdeče, prodajamo po 200 SIT/1. Vino prodajamo v Celju, Ul. bratov Dobrotinškov 5 - Hudinja. Telefon (03)5414-338. 4923 JEČMEN in tritikalo, prodam. Možna dostava. Telefon 041742-334. 4922 DOMAČ jabolčni kis, prodam. Telefon 5821 -792,041 248-609. 5000 KVAUTETN0 belo in rdeče vino -frankinjo, v Bobni fiori, prodom po 200 Sff/1. Telefon 5795-512. 4996 VINO belo - mešano, sladkogorski okoliš, prodam. Telefon (03) 5824-370,041 910-577. 4995 VINO belo in rdeče-Virštanj, prodam. Telefon 031 818-868, (03) 5805-158. 4987 ODLIČNO domačo slivovko prodam po 1200 SITA Telefon 041 556-765. 5002 VINO mešano belo, s področja Sladke Gore, prodam. Telefon 041 320-070. 5025 Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. 7. avgusta 2005 so minila tri leta, kar nas je zapustila hčerka, sestra in mamica DARJA SAMEC rojena Žagar s Planine (27.11.1965-7.8.2002) a vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. BUKOVA metrska drva in malo rabljen silo kombajn silo 80 b, prodam. Telefon 041 271-038. 4967 GARAŽO v Vojkovi ulici (Tripex - klet) 11,5 m' v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. Š668 HYUNDAI accent 1.3, letnik 95, reg. 6/ 2006, prodam. Prodam tudi traktor Tomo Vinkovič 18 ks za 250.000 SIT. Telefon 041 432-962. L723 SMREKOVE fosne, deske, ostrešek, vino -cepljeno in prašiče 100 kg, prodam. Telefon 031 577-754. Š667 CAS je za sušenje sadja, zelenjave in čajev. Sušilnik dobite na telefonu 041 556-765. 5002 ČOLN yam 380 S, prodam. Cena 150.000 SIT. Telefon 041 635-868. 5001 DVA bona za 8 dnevno potovanje po Turčiji, hoteli in prevozi, vse vračunano v bonih, prodam. Telefon 031 340-222 ali 041 240451. 4984 NAKLADAIK0 sena sip 17 m3, lepo ohranjeno in suho seno, prodam. Telefon (03) 7341-491,041 968-117. L739 ŽAGO gater, balirono seno in skobelnik mio standard (kombiniran), prodom. Telefon 031 72S672. L726 KAMERO za video nadzor, zapakirano, ugodno prodam. Telefon 051 424-303. 5026 UGODNO prodam 161 bakreno škropilnico in prav tako še ne staro wc školjko s pokrovom - belo. Telefon (03) 5743-166. Š671 KUPIM GARAŽO v središču Celja, kupim. Telefon 041 791-279. Sees mj.miau Meso izdelki Fingušt Jožef s.p. v Celju zaposli mesarja ali prodajalca/prodajalko mesa in delikatese. Nedelja in ponedeljki prosto! Informacije po telefonu 80-37-302,031/614-534! RESTAVRACIJA Marco Polo v centru Celja zaposli kuharja (pizzopeka) z izkušnjami, natakarico z izkušnjami ter osebo za delo v baru (možna preučitev). Telefon 041 729454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. F1NOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... ostalo... ZAPOSLIMO STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Informacije: WiMtllU NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir š. p., Celje, telefon 031 616-970. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov,si - pri delodajalcih. upravna enota ceue Gradbeni delavec gradbeni delavec (gradbena in pomožna dela pri gradnji in sanaciji); do 27. 8. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica delo v proizvodnji, delo z viličarjem, shranjevanje, odvoz kontejnerjev; do 12. 8. 2005; Adecco. h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Ce-lje. Pomožni delavec pomožna dela na glazirni liniji, delo v proizvodnem procesu; do 9.8.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela pri montaži klima naprav; do 12.8.2005; Sta-goj Simon s.p:, Elektro klima Sta-goj. Višnja vas 14,3212 Vojnik. Tesar opažev tesarska dela, izdelava lesenih konstrukcij, opažanje; do 16.8.2005; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) Voznik tovornjaka E kategorije, (Evropa - Kosovo); do 23. 8.2005; Ramy d.o.o. Celje, Cankarjeva ulica 8, 3000 Celje. Mesar - sekat mesar sekač; do 3. 9. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Ključavničar monter hladilnih naprav na terenu - montaža strojnih instalacij, strojna vezava agregatnih sklopov v delavnici ter občasno montaža izolacijskih panelov; do 31.8.2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Oblikovalec kovin oblikovanje kovin, delo na stružnici; do 27. 8. 2005; Sevs d.o.o., Bežigrajska cesta 2,3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav montaža hladilnih in ogrevalnih sistemov; do 24.8.2005; Facheris Peter s.p. Monterstvo, Podgorje 12,3000 Celje. Elektroinštalater elektroinštalaterska dela, napeljava inštalacij, vezava priključkov v el. omarici; do 27.8. 2005; Sevs d.o.o.. Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Gumar vulkanizer - delo v hidravlični stiskalnici, stiskanje na preši; do 12. 8. 2005; Vulkanizacija d.o.o. Celje, Kosova ulica 11, 3000 Celje. Keramik skladiščna dela in polaganje keramičnih ploščic; do 9. 8. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Šivilja šivanje spodnjega perila in ostalih oblačil; do 12. 8. 2005; Janjič Milica s.p., Jamiteks & Z style, Lava 7, 3000 Celje. Kozmetik opravljanje kozmetičnih storitev, pedikúře in masaže; do 16. 8. 2005; Kompan Avrelija s.p. Kozmetični salon, Dobrna 3,3204 Dobrna. Tesar izdelava lesenih konstrukcij, montaža in demontaža; do 12. 8. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Zidar zidanje, ometavanje; do 12. 8. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje; zidanje in ometavanje ter sanacija objektov na področju Celja; do 27.8.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Ma- Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 17.8.2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 17. 8. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; voznik tovornjaka po Sloveniji; do 19. 8. 2005; Gratours d.o.o. Škofja vas, Škofja vas 30, 3211 Škofja vas; voznik tovornega vozila; do 9. 8. 2005; Resped transport d.o.o., Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec prodajalec - delovno mesto v Celju; do 12.8.2005; Cloudy d.o.o., Stegne 45, 1000 Ljubljana; prodaja usnjenih izdelkov in zaščitne opreme; do 9.8.2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodajalec - prodaja in svetovanje v trgovini s tekstilnimi izdelki, obutvijo in izdelki za šport priznanih svetovnih blagovnih znamk; do 12.8.2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; prodaja blaga v trgovini; do 12.8.2005; Shengli d.o.o., Bevkova ulica 10,3310 Žalec; prodaja tekstilnih izdelkov, na tržnici v Celju; do 12. 8. 2005; Šribar Bojan s.p., Gamba, Zadobrova 73,3211 Škofja vas; prodajalec; do 12. 8. 2005; Trgodom NOl. d.o.o. Kranj, Delavska cesta 26,4000 Kranj; prodaja bele tehnike in akustike; do 7.9.2005; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje; voznik - razvoz hrane - kruh - prodajalec; do 12. 8. 2005; Vaupotič Alenka s.p. Al-ma-ro storitve in posredništvo, Cafo-va ulica 4,2000 Maribor. Natakar strežba jedi in pijač; do 9.8. 2005; Gole Andreja s.p.. Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje; strežba hrane in pijač - delovno mesto je v Celju, Linhartova 5; do 12. 8. 2005; Intégras d.o.o., Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46, 3230 Šentjur. Voznik inštruktor za a,b,c,d,e kategor. inštruktor za voznike motornih vozil; do 12. 8.2005; Avto šola B & M Krajne, d.o.o., Krekov trg 1,3000 Celje. . Elektrotehnik elektromonter za šibki tok; do 22.8.2005; R.M. inženiring d.o.o., Cesta XIV. divizije 7, 3220 Store. Elektrotehnik elektronik montaža elektro omaric in serviser na terenu; do 12. 8. 2005; Pakman d.o.o. Celje, Teharje 6,3000 Celje. Gradbeni tehnik monter gips plošč - delovno mesto v Celju; do 12. 8. 2005; Gypstec d.o.o., Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana. Ti-govinski poslovodja poslovodja - delovno mesto v Celju; do 12.8.2005; Cloudy d.o.o.. Stegne 45, 1000 Ljubljana; vodja trgovine; do 9.8.2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik knjigovodsko računovodska dela; do 12.8.2005; Center za varstvo in delo Golovec Ce-Ije, Na Golovcu 2, 3000 Celje; zavarovalni zastopnik za področje Celjske regije; do 17, 8. 2005; vloge na naslov: Sloj venica d.d. Ljubljana, CelovŠJ ka 206,1000 Ljubljana; Slovej niča d.d. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje; 1 delo na blagajni, sklepanji kreditnih pogodb; do 7.9.2005; Tripex d.o.o., Bežigrajska ce. sta 7, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik administrativno komercial na dela v komerciali, nabava ih prodaja tehničnega blaga; do 16.8.2005; vloge na naslov: Martin d.o.o., Hmeljarska ulij ça 133310 Žalec; Martin d.o.oi Žalec PE Martin Salon keramijj ke Adriaker Celje, Bežigrajska cesta 9, 3000 Celje; komercialist na področju računalniške, komunikacijske opreme in računalniških storitev; do 9. 8. 2005; Metaling d.o.o. Radeče zunanja trgovina, Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje. Komercialist komercialist - trženje proti-vlomnih vrat in zaščitne opreme; do 12. 8. 2005; Gypstec d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik spremljevalec v JZ Zdravstveni dom Celje, reševalna po-, staja; do 16. 8.2005; Javni zavod Ždravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba inštruktor vožnje B katego-' rije; do 12. 8. 2005; Avto šola Mazzoni d.o.o.. Ljubljanska cesta 20,3000 Celje. Univ. dipl. inž. strojništva vodenje službe za kakovost v avtomobilski industriji; do 10. 8.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Dipl. inž. računalništva (vs) razvijalec programske opreme s področja geografskih informacijskih sistemov - del.me-: sto v Celju; do 9. 8. 2005; Ka-liopa d.o.o.. Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana. Magister farmacije farmacevt; do 16. 8. 200S; Javni zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Univ. dipl. ekonomist finančni analitik - upravljalec: delo na področju upravljanja premoženj vlagateljev v Sloveniji in v tujini, delo v Mariboru; do 31.8.2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica27,2000 Maribor; tajnik fakultete; do 9.8.2005; Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2,3000 Celje. Univ. dipl. psiholog psiholog na področju mentalnega zdravja otrok in mladine (JZ ZD Celje DE pedopsi-hologija z logopedijo); do 9.8. 2005; Javni zavod Zdravstvi ni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5,3000 Celje. Univ. dipl. mikrobiolog izvajanje postopkov potrebnih za mikrobiološke preiskave živil, vod, opravljanje strokovnih opravil s sodelovanjem specialne mikrobiologije; do 19. 8.2005; Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva ulica 18,3000 Celje. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiatet (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 16.8.2005; Javni Zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. ^J^\uLaróLe bubi/e utapanje, il t ra nje va nje in zamrzovanje živil Wmmk A. '""M" -v* Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolarjev (+poštnina). Podpisani-a naslov • 1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina). 2. nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit (plus poštnina). 3a nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19,3000 Celje -—-- J Podpis m- š,53-s.„„auS,aoo5 BORZA DELA upravna enota laško Gradbeni delavec gradbena dela; do 16. 8. 200S;Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško. Delavec brez poklica pomožna gradbena dela; do 23.8.2005; AGM Nem'ec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. pomoč pri strežbi hrane in pijač; do 10. 8. 2005; Krivec Janez s.p., Gostilna Krivec, Zidani Most 18, 1432 Zidani Most. Blagovni manipulant skladiščnik (opravlja skladiščno poslovanje); do 12. 8. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; Davidov hram d.0.0.. Loke 37,3333 Ljubno ob Savinji: Pek peka kruha in peciva ; do 3. 9.2005; Vudrag Ivan s.p.. Pekarna in trgovina Zrno, Lahom-no 33,3270 Laško. Zidar zidarska dela; do 16.8.2005; Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije zemeljska dela z gradbeno mahanizacijo; do 23. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Voznik avtomehanik prevoz s kamionom po Sloveniji; do 23.8.2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško; . voznik za mednarodne prevoze; do 17. 8. 2005; MSV Žohar, Storitve in trgovina, d.o.o., Ttobni Dol 34,3271 Šentrupert. Profesor nemščine . poučevanje nemškega in angleškega jezika; do 12.8.2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. upravna enota mozirje Natakar ¥ natakar; do: 23.8.2005; Mom-čilović Milena s.p., Rečica ob Savinji 67,3332 Rečica ob Savinji. "" upravna enota jlovenske konjice Pek peka kruha; do 23. 8. 2005; K Profesor za matematično naravoslovne predmete spremljevalec gibalno oviranega učenca, individualna pomoč učencem s posebnimi potrebami pri matematiki; do 16. 8.2005; Osnovna šola ob Dra-vinji, Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik splošne medicine; do 16. 8. 2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17, 3210 Slovenske Ko- upravna enota šentjur pri celju Pomožni delavec opravljanje pogrebnih storitev, urejanje pokopališč in grobov; do 13. 8. 2005; Žalujka d.o.o. Družba za pogrebne Storitve, Laze pri Dramljah 14, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba samostojna gradbena dela, strojnik TGM, voznik; do 14.8. 2005; Polak Gabrijel s.g. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav napeljava vodovoda in zaključna dela v gradbeništvu; do 27.8.2005; Bojan Pesan s.p.. Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka s prikolico v domačem in mednarodnem prometu; do 12. 8. 2005; Tovornik Roman s.p. Loke pri Planini - Toro, Loke pri Planini 12,3225 Planina pri Sevnici, Strojni tehnik vodenje projektov strojnih del; do 12.«. 2005; Simes d.o.o. Šentjur, ProseniŠko 48, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik serviser ink jet in laserskih industrijskih tiskalnikov; do 9. 8. 2005; vloge na naslov: voj-ko.arzensek@siol.net; Adheziv d.o.o. Šentjur, Prešernova ulica 34, 3230 Šentjur. Dipl. inž. strojništva (vs) tehnološka in operativna priprava dela, sodelovanje pri razvoju novih artiklov; do 16. 8. 2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. upravnXenoŤa" " šmarje pri jelšah Delavec brez poklica skladiščenje, pakiranje, zlaganje na palete, prekladalna dela; do 1. 9.2005; Avis d.o.o. Projektiranje, gradnja, svetovanje, Kamenik 4, 3240 Šmarje pri Jelšah. Osnovnošolska izobrazba krovsko, kleparska in izolacijska dela; do 12.8.2005; Ha-bot d.o.o., Kolodvorska ulica 35, 3240 Šmarje pri Jelšah. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) priprava jeklenih konstrukcij, montiranje raznih kovinskih predmetov v industrijskih prostorih, delo je v tujini; do 31.8. 2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Ključavničar varjenje in montiranje jeklenih konstrukcij in drugih kovinskih elementov; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. : v- ragjpcelje Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih naprav in cevi v industrij skih prostorih, varjenje cevi in naprav; do 31. 8: 2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Monter ogrevalnih naprav montiranje centralno ogrevalnih naprav v industrijskih prostorih, delo v tujini; do 31. 8.2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Monter klimatizaci)skih naprav montiranje industrijskih klimatskih naprav in kanalov, rezanje kovine za pripravo montaže, delo je v tujini; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Grafičar tiskar za ofset tisk; do 14. 8. 2005; Kotiš Kozjanski tisk d.n.o. Močenik Anton & Fanika, Bo-drež42,3231 Grobelno. Zidar - montaža betonskih konstrukcij; do 12.8.2005; Ivič Štefan s.p.. Splošno zidarstvo, Spodnje Sečovo 56, 3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik v domačem in mednarodnem prometu; do 24. 8. 2005; Grudnik Robert s.p., GV - prevozi, Dol pri Pristavi2,3253 Pristava pri Mestinju. Kuhar kuhar, priprava malic, priprava kosil, priprava jedi po naročilu, peka pizz, peka slaščic; do 16.8.2005; Bohor d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 23, 3250 Rogaška Slatina; kuhar, priprava malic, priprava kosil, priprava jedi po naročilu, peka pizz, peka slaščic -m/ž, pripravnik; do 16.08.2005; Bohor d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 23,3250 Rogaška Slatina; Natakar natakar; do 16. 8. 2005; Ke-ros d.o.o. Rogaška Slatina Restavracija Keros, Tržišče 12, 3250 Rogaška Slatina. Strojni tehnik . izdelava in montaža oken in vrat iz aluminija; do 17.8.2005; C & P inženiring d.o.o.. Strma cesta 1, 3250 Rogaška Slatina. Medijski tehnik oblikovalec tiskovne forme, priprava za tisk; do 14.8.2005; Kotiš Kozjanski tisk d.n.o. Močenik Anton & Fanika, Bodrež 42,3231 Grobelno. Komercialist disponent - organizacija mednarodnih in domačih prevozov; do 24.8.2005; Grudnik Robert s.p., GV - prevezi, Dol pri Pristavi 2,3253 Pristava pri Mestinju. Administrativni tehnik administrativna dela, pisanje na računalnik z uporabo daktilografskih pripomočkov (tipkanje) ; do 16.8.2005; Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o., Zdraviliški trg 9,3250 Rogaška Slatina. ú p ravna e nota velenje Gradbeni delavec gradbeni delavec (gradbena in pomožna dela pri gradnji na področju Šoštanja); do: 27.8.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica plesalka; do: 3. 9. 2005; Sezam co, d.o.o., Efenkova 61, 3322 Velenje. Pomožni delavec pomožna dela v gradbeništvu - pralec avtomobilov; do: 3.9.2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1, 3320 Velenje. Mizar mizar; do: 31. 8. 2005; Red-nak Adolf s.p., Janškovo selo 24,3320 Velenje. Ključavničar ključavničar, varilec, elektro-mehanik, varjenje, brušenje, montaža, splošna ključavničarska in varilska dela; do: 12. 8. 2005; Alič Nihad s.p.. Trg mladosti 6,3320 Velenje. Strojnik pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, prevzema vhodne materiale, drug material in pripomočke za delo, na stroj vpenja ustrezna opravlja preventivne preglede, preverja; prošnje na naslov Skaza Martina s.p.. Selo 17,3320 Velenje ali na mail matej@trgotur.si, posredovanje zaposlitve preko koncesionarja Trgotur d.o.o.; do: 10.8.2005; Skaza Martina - plastika, Selo 17,3320 Velenje. Keramik keramik - polaganje keramike, slikopleskarska, fasaderska dela; do: 10.8.2Ó05; Dara d.o.o., Vurnikova ulica 2,1000 Ljubljana. Zidar zidar, polagalec strojnih tlakov; do: 12.8.2005; Sebastjan Sevnik s.p.. Cesta talcev 18,3320 Velenje. Univerzitetni diplomirani ekonomist vodja knjigovodstva; do: 12. 8.2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje. upravna enota žalec Gradbeni delavec gradbena dela; do 12.8.2005; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5,3310 Žalec. Osnovnošolska izobrazba strojnik na MF delovnem stroju in mini bagru - moški; do 12.8. 2005; Grobelnik Emil s.p., Prevozi in splošna gradbena dela, Per-novo 17,3310 Žalec; voznik tovornjaka s prikolico; do 12.8.2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Per-novo 17,3310 Žalec. Ključavničar ključavničarska dela; do 19.8. 2005; Poteko Rudolf s.p.. Ključavničarstvo in izdel. pohištva, Liboje 68,3301 Petrovče. Stavbni klepar izdelava ventilatorjev in dimnikov v delavnici; do 18.8.2005; Sigmanova d.o.o., Cesta žalskega tabora 20,3310 Žalec. Avtomehanik voznik kombija, razvoz pošiljk po Slovenji, enostavno vzdrževanje vozila; do 11.8.2005; Turbo-trans d.o.o. Petrovče, Leveč 2,3301 Petrovče. Elektrikář energetik vzdrževalec; do9.8.2005; Saps d.o.o„ Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice. Steklar obdelava in montaža stekla -art program; do 16.8.2005; Lu-kanc Mitja s.p. Steklarstvo Lu-kanc, Grajska vas 49, 3303 Go-milsko. cije strojnik gradbene mehanizacije; do 18.8.2005; PodpečanZvo-nimir s.p. Vransko - Avtoprevoz-ništvo. Prekopa 12, 3305 yran-sko. Voznik avtomehanik prevoz kontejnerjev; do 15.8. 2005; Vignjevič Ljubomir s.p., Av- toprevozništvo, Bevkova ulica 10, 3310 Žalec. Prodajalec sklepanje naročil na terenu, opravljanje predstavitev fiziote-rapevtskega programa in trženje izdelkov; do 12.9.2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Lo-čica ob Savinji 50,3313 Polzela. Natakar natakar v Žalcu; do 9.8.2005; Makročip d.o.o., Spodnji Kraj 32, 2391 Prevalje; strežba pijač za točilnim pultom; do 12.8.2005; Višnar Nina s.p., Hirismo, poslovne storitve, Preserje 18,3314 Braslovče. Elektrotehnik energetik vodenje elektro instalacijskih projektov; do 24.8.2005; Veltrag d.o.o„ Matke 41,3312 Prebold. Elektrotehnik servisiranje merilnih instrumentov, izdelava ponudb; do 16. 8.2005; Elektron Knez d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 43,3310 Žalec. Računalniški tehnik programer spletnih aplikacij, ki bo zadolžen za programiranje na obstoječih in novih spletnih rešitvah, razvoj in vzdrževanje spletnih aplikacij, delo z bazami podatkov; do 11. 8. 2005; Nova vizija d.o.o. Žalec, Vrečeijeva ulica 8,3310 Žalec. Kozmetični tehnik nega obraza, pedikúra, manikúra; do 12.8.2005; Glušič Andrej s.p., Avtoprevozništvo, Petrovče 1, 3301 Petrovče. Komercialist komercialist; do 17.8.2005; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45,3310 Žalec. Zdravstveni tehnik pediker; do 17. 8.2005; Kana d.O.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. H!TR0 NAROČITE MMM Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek:_ Kraj:_ Ulica: _ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za miško, radijsko in agen- katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. __________žhaja vsak torek in petek, la je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. " ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. ilarjev. Za tujino je letna Tehnični urednik: Franjo Bogadi ilka transakcijskega raču- Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-očenih rokopisov in foto- nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lc jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Pro paganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si mlado ne glede na čas in leta,« sta prepričana oba. Sicer pa se jima zdi za dober zakon najpomembnejše zaupanje, veliko pogovora, iskrenost, poštenje in seveda božja mast, ki ji pravijo potrpljenje. Veliko stva- ri počneta skupaj. Hrupa nista nikoli marala, zato se diskotek v velikem loku ogibata. A vseeno zelo rada plešeta, hodita v planine in skupaj pečeta slaščice. Sladkosti izpod njunih rok so polnile mize tudi na poročni gostiji, saj sta vse pecivo razen torte spekla sama. Dom sta si ustvarila pri Urbanu, a sta seveda še vedno zelo pogosto v gosteh v Dramljah. Poleg čudovitega dne, ki je zaznamoval njuno poroko, pa bosta v nepozabnem spominu ohranila tudi poročno potovanje. Odkrivala sta lepote Tunizije in morda bosta ob kakšni obletnici pravljično pot ponovila. Moja poroka na straneh Novega tednika Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov; tednik@nt-rc.si. Posladkata vsak dan posebej Težka fantovščina Robi Štok iz Ločice ob Savinji si bo fantovščino zapomnil za vse življenje. Njegovi prijatelji so poskrbeli, da se mu noben križ v zakonu ne bo ob spominu na tega, ki ga je nosil celih pet ur, zdel pretežak. Ko je Robi na svojem hrbtu prenašal križ, so njegovi »mučitelji« skrbeli, da ni bil lačen in še posebej ne žejen. Fantovščina je trajala cel dan in se je zavlekla v pozne večerne ure. TT Jožica med rožami Jožica Lorenčak iz Celja je našega škrata Poldeta odpeljala s seboj v Nemčijo. Po neuradnih podatkih se je Polde na vso silo želel naučiti nemškega jezika, a mu ne gre ravno dobro. Od same jeze je dejal, da se želi slikati z biki in Jožici ni dal miru, dokler mu želje ni uresničila. Prav brez strahu se je takole nastavil fotografskemu objektivu. Naša radijska komisija pa ob sreči, da se je rešila škrata, še vedno zbira fotografije tistih, ki so odnesli Poldgta s seboj na počitnice in ga tam slikali, da bi izbrala najbolj izvirno fotografijo. Kot kaže, bo imela komisija kar težko delo. Petprstni korenček Gospodinja Anica Cokan iz Studene ima z vrtnarjenjem prav posebno veselje. Rada goji zelenjavo in rožice in jih pri tem pozorno opazuje. V njenem vrtu pa je letos zrasel korenček prav posebne oblike. Zgornji del je kot dlan, na katero je pripetih pet manjših korenčkov, kot bi bili prsti. Lepo po vrsti in po velikosti so postavljeni, tako, da lahko tudi za ta sad zemlje rečemo, da ga je ustvarila igra narave. Robi Stok s križem, ki je tehtal več kot petdeset kilogramov, obkrožen s fantovskimi prijatelji. TONE TAVČAR Pravijo, da je ljubezen čudež. Ne tiste vrste, ki bi svet poganjal naprej, zagotovo pa tiste, zaradi katere se vožnja izplača. In ko se te enkrat dotakne, ko vidiš svet v zrnu peska in nebesa v divjem cvetu, držiš v svoji dlani neskončnost in v trenutku večnost, je zapisal nek pesnik. Vseeno pa včasih težko verjamemo, kje vse nas taki čudeži najdejo. Kristino Rezar iz Dramelj in Urbana Potočnika iz Žalca je puščica navihanega dečka z lokom zadela na delovnem mestu. Delo v gostinstvu je lahko večkrat naporno, a ko so pogledi postali bolj pomenljivi in majhne pozornosti vse bolj pogoste, za mlada zaljubljenca ni bilo delo nikoli prenaporno. Urban pogleda Kristino in kar ne more ubesediti, kaj vse ga je na njej očaralo. Ona pa pove, da ima Urban čudovit karakter, vedno dobrovoljen in nasmejan obraz, je topel in iskren in še bi lahko naštevala. Po treh letih sta se odločila, da se drug drugemu zaobljubita tudi pred Bogom in ljudmi. Konec maja sta svojo zvezo sklenila najprej na vrtu Ipavčeve-hiše, potem pa še v cerkvi sv. Uršule v Dramljah. Svatovščina se je nadaljevala v gostišču Salobir v Trobnem Dolu, kjer je dobra stotnija svatov rajala pozno v noč. In kaj je bilo zanju od poročnega dne najlepše? »Poročna noč,« v en glas odgovorita mladoporočena zakonca. Urban je namreč svojo nevesto presenetil z množico svečk med rožnimi listi vrtnic. »Kaj morem, sem pač bik po horoskopu. In na romantiko dam zelo veliko,« hudomušno doda Urban. »Drobna presenečenja in pozorne geste so tisto, kar ohranja ljubezen svežo in Le kdo ni ponosen, če mu rože, za katere porabi veliko časa in denarja, da o ljubezni sploh ne govorimo, ves vložen trud povrnejo s stoterimi raznobarvnimi cvetovi? Zato je Jožica Breznikar iz Marija Gradca pri Laškem upravičeno ponosna na svojo v cvetje odeto hišo ter gredice okrog nje. Pelargonije, bršljanke, zajčjo deteljico, lotos, moljavke, surfinije, fuksije, bobeke, ta-getese in salvije povečini vzgoji sama, nanje pa se rada ozre tudi njena soseda Fanika Gun-zek. »Dva- do trikrat na teden jih zalivam, kadar pa jih gnojim, porabim zanje tudi do tri ure. Nasploh je z rožami, če seveda hočeš, da so lepe in predvsem zdrave, dovolj dela celo leto. Od pozne jeseni, ki treba porezati, narediti potakn šiti in primerno pa jih presaditi v lončke in kasneje ta,« pravi Jožica, ki ima približno L ličnih korit. Čeprav so ji rože pri srcu že od ra: dosti, se jim je začela bolj posvečati : se je preselila v lastno hišo. Še bolj \ leti, ko je po stečaju laške predilnici doma in je bilo dovolj časa tudi nje literature. »Ni dovolj le trebno je tudi znanje,« delu z rožami občasno Polde se ne boji bikov!