Klopi, okuženi z virusom KME, so razširjeni praktično po vsej državi! Med letoma 2003 in 2012 je tako za KME vsako leto zbolelo povprečno dvesto pet­ deset bolnikov. Izid zdravljenja okužbe s KME je precej negotov in doživljenjske posledice okužbe so kar pri po­ lovici obolelih hude, zato je prav, da vsi, ki se gibamo v naravi, dobro poznamo ukrepe, da okužbo preprečimo. Posledice KME pogosto močno okrnijo kakovost bol­ nikovega življenja, nemalokrat od bolnikov terjajo po­ sebne prilagoditve, včasih pa tudi popolno spremembo načina življenja. Kje se klopi zadržujejo Klopi se zadržujejo predvsem v gozdni podrasti, v gr­ movju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine šeststo metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih plasteh zemlje. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klo­ pov in njihovih razvojnih stopenj je povezana s klimatski­ mi nihanji. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejav­ nost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Vbod klopa Ko se klop približa človeku, poišče primerno nežno in dobro prekrvavljeno mesto na koži ter se pritrdi. Klopi se najpogosteje pritrdijo na z dlakami pokrite dele glave, ušes, rok, dimelj, kolen, dlani in stopal. Vboda gostitelj ne ZDRAVJE En klop nam lahko trajno spremeni življenje Klopni meningoencefalitis 1 čuti, saj ima klopova slina anestetičen učinek. Klopa zato ljudje, še posebej otroci, navadno sploh ne opazijo. Pri vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gosti­ telja, okužba pa lahko sicer poteka tudi brez bolezenskih znakov. Za klope je značilen dolg življenjski cikel, zato zelo dobro skladiščijo viruse. Mnogo klopov lahko brez hrane preživi leto dni ali celo dlje. Prenos virusa KME V naravi virus KME kroži med prenašalci – klopi in nji­ hovimi gostitelji, ki so lahko mali gozdni sesalci, divjad, domače živali ali človek. Medtem ko je viremija 2 pri ma­ lih gozdnih sesalcih dovolj visoka, da se lahko klopi prek posesane krvi okužijo z virusom KME, so večji gostitelji ‒ človek in veliki sesalci ‒ končni gostitelji virusa KME in virusa ne prenašajo. Ko se klop z virusom KME enkrat okuži, ga ohrani vse življenje. Virus se začne v klopu raz­ množevati, ko vstopi v njegovo črevesje. Ko si klop nasle­ dnjič poišče gostitelja, lahko s slino nanj v nekaj minutah prenese virus KME. Klopni meningoencefalitis Klopni meningoencefalitis povzroča virus klopnega me­ ningoencefalitisa. Virus kroži v parazitskem trikotniku, ki ga sestavljajo virus, klop in gostitelj. Okužba z virusom KME se kaže s splošno utrujenostjo, slabim počutjem, vročino, bolečinami v vratu in glavi, bolečinami v miši­ cah in sklepih, vrtoglavico in slabostjo, lahko tudi bruha­ njem in drisko. Znaki so torej lahko podobni gripi. Prvi znaki se pojavijo v povprečju sedem do štirinajst dni po vbodu okuženega klopa oziroma le tri ali štiri dni po za­ užitju okuženega nepasteriziranega mleka ali mlečnih iz­ delkov. Pri okoli dveh tretjinah bolnikov bolezen poteka v dveh fazah. Opisana prva faza bolezni traja od dva do sedem dni. Zdravniki ob tako neznačilnih simptomih in znakih na­ vadno domnevajo, da gre za virozo. Po približno sedmih dneh počitka se bolnik običajno že počuti bolje in je v na­ slednjih tednih (od enega do dvajset dni) navadno brez posebnih bolezenskih težav. Nato sledi druga faza bo­ lezni, v kateri je bolnik zaradi simptomov prizadetosti Petra Zupet Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Ena izmed njih, klopni meningoencefalitis (KME), velja pri nas za eno najpomembnejših infekcijskih bolezni, saj se Slovenija uvršča med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Klopi se najpogosteje pritrdijo na z dlakami pokrite dele glave, ušes, rok, dimelj, kolen, dlani in stopal. Foto: Shutterstock 1 Članek o klopnem meningoencefali- tisu (KME) bo služil kot dodatno gra- divo tekmovalcem na državnem tek- movanju Mladina in gore januarja 2018 v Trzinu (op. ur.). 2 Viremija je stanje, ko je virus prisoten v krvi. 80 osrednjega živčevja največkrat napoten v bolnišnico. Pri večini bolnikov bolezen poteka kot meningitis ali menin­ goencefalitis, pri nekaterih (do deset odstotkov bolnikov) tudi kot meningoencefalomielitis. Za meningitis, vnetje možganske ovojnice, so značilni visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica in slabost ter bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možgan­ skega tkiva, se znakom meningitisa pridružijo še tresenje jezika in prstov rok, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki tudi koma). V strokovni literaturi poročajo tudi o govornih in vedenj­ skih motnjah pri bolnikih ter primerih razvoja psihoz in delirija. Najtežja klinična oblika prizadetosti osrednjega živčev­ ja po okužbi z virusom KME, pri kateri je prizadeto mo­ žgansko deblo, pa je meningoencefalomielitis. Simp­ tomom in znakom meningoencefalitisa se ob vnetju hrbtenjače pridružijo še ohromitve udov, najpogosteje ramenskega obroča in medenice, ki pred ohromitvijo ne­ katerim bolnikom povzročajo hude bolečine, ter dihalnih mišic. V nekaterih primerih je prizadeto tudi avtonomno živčevje, kar se kaže v motnjah srčnega ritma in podob­ no. Bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično zdravlje­ nje, ki je odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živ­ čevja. Pri petih do desetih odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre. Bolniki z ohromitvijo mišic imajo v večini primerov težji potek bolezni, večkrat potrebujejo mehansko predihavanje, po­ časneje okrevajo in potrebujejo tudi dolgotrajno rehabili­ tacijo. Pri nekaterih bolnikih ohromitve, lahko tudi dihal­ nih mišic, žal ostanejo trajne. Tudi sicer velja, da več kot tretjina bolnikov po prebolelem KME trpi zaradi posten­ cefalitisnega sindroma, ki lahko močno okrni kakovost bolnikovega življenja. Postencefalitisni sindrom Po preboleli akutni fazi bolezni mnogim bolnikom osta­ ne postencefalitisni sindrom (PES), ki se kaže s skupkom kroničnih simptomov in znakov. Bolniki s PES so pogosto kronično utrujeni in razdražljivi, lahko trpijo za glavobo­ li, depresijo, motnjami razpoloženja, spomina in zbrano­ sti in/ali imajo težave z ravnotežjem, koordinacijo, hojo ali govorom, tresavico, lahko tudi teže prenašajo stres in slabše slišijo. Te težave lahko trajajo nekaj mesecev, več let, lahko pa tudi vse življenje. Zaradi nevroloških posle­ dic bolezni morajo bolniki pogosto spremeniti dnevne aktivnosti, vključno z delovnim mestom, saj postencefa­ litisni sindrom močno zmanjša kakovost njihovega vsak­ danjega življenja in vpliva na delovno sposobnost. Delna ohromelost in ohromelost Kadar v akutni fazi bolezen poteka kot meningoencefa­ lomielitis, lahko bolniku zapusti celo trajno parezo (omr­ tvelost) in ohromelost. V Evropi zaradi KME in posledič­ ne prizadetosti hrbtenjače do deset odstotkov bolnikov ohromi. Pri bolnikih sta največkrat prizadeta ramenski in kolčni obroč, včasih pa tudi dihalno mišičje. Kadar so pri­ zadete dihalne mišice, so bolniki, lahko tudi doživljenjsko, odvisni od dihalnega aparata. V nekaterih primerih so po­ sledice KME tako hude, da bolniku povzročijo invalidnost in odvisnost od tuje pomoči, bolezen pa je lahko v polovici odstotka do dveh odstotkih primerov tudi smrtna. Posledice KME pomembno zaznamujejo kakovost ži­ vljenja posameznika in njegovih bližnjih, v najtežjih pri­ merih povzročajo trajno invalidnost in zahtevajo dol­ gotrajno rehabilitacijo in institucionalno varstvo. Zaradi zahtevnosti zdravljenja, dolgotrajne rehabilitacije in re­ snih posledic je KME veliko breme tudi za zdravstveno blagajno in družbo v celoti. Možnosti zaščite Zaščita z obleko. Ko se odpravljamo v naravo, upora­ bljajmo svetla oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogoča oprijem. Tudi oblačila popršimo z repelen­ tom, najbolje po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo. Repelenti. Eden izmed načinov odganjanja klopov je uporaba zaščitnih kemičnih sredstev – repelentov, ki od­ ganjajo mrčes. Repelente, ki vsebujejo DEET (N, N­dietil­ ­m­ toluamid), lahko nanašamo na kožo, vendar v skladu z navodili proizvajalca. Ščitijo do nekaj ur. Starši naj sred­ stva nanesejo otrokom in se izognejo nanosu na roke, oči in usta. Najbolje je, če se zaščitimo z obleko in repelenti, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, odstrani­ mo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo. Cepljenje proti KME. Cepljenje je eden najbolj učin­ kovitih ukrepov zaščite pred KME. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Prva dva odmerka naj si sledita v razmiku ene­ ga meseca, da se vzpostavi zaščita pred aktivnostjo klo­ pov. Tretji odmerek lahko sledi po devetih do dvanajstih mesecih po drugem odmerku. Nato se zahteva prvi poži­ vitveni odmerek po treh letih, kasneje se zaščita obnavlja na tri do pet let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo za­ ščitno raven protiteles. Cepljenje proti KME je v Sloveniji obvezno za tiste, ki so izpostavljeni okužbi pri delu. Priporoča se vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na ob­ močju, kjer je tveganje za okužbo visoko. V Sloveniji je cepljenje urejeno za naslednje skupine z visokim tvega­ njem za okužbo: ­ obvezno (od leta 1986) za delavce z visokim tveganjem (stroške povrne delodajalec), ­ obvezno (od leta 1990) za študente z visokim tvega­ njem, npr. študente gozdarstva, lesarstva (stroški se po­ vrnejo v okviru obveznega zdravstvenega zavarova­ nja), ­ priporočeno (od leta 1991) za ljudi, ki živijo ali potujejo v visoko endemična območja, vključno z otroki, starej­ šimi od enega leta. m Doc. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg., spec. medicine športa, je predstojnica Inštituta za medicino in šport (IMŠ) v Ljubljani, predava- teljica na Univerzi na Primorskem, predsednica Združenja za športno medicino Slovenije in zdravnica GRZS. 81 julij - avgust 2017 PLANINSKI VESTNIK