ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 1 Članki n razprave Razvop in delovan e arhiva za notran e zadeve Republike Slovcni e IRENA MRVIČ Arhiv MNZ je bil Kot posebna organizacijska enota ustanovljen apnla 1991. Kol popolnonn samostojr a drlovna enota je podrejen neposredno ir.ihistni Ministrstva /a notranje zadeve in nadaljnji, delo, ki so ga v RSNZ-MNZ pred leni opravljali na različne načine od konca druge svetovne vojne. Po ustanovi! v samostojne organizacij ike enote leta 1991 smo si pr zadevali pridobiti vse t:sto arhivsko gradivo, ki se ga razliunc službe resorja za notranje zadeve hranile in je glede na namembnost prenehalo biti delovno gradi/o ?.e pred daljši n časom. Znano je, da smo arhivsko givdivo organov za notranje zadeve v republiki Sloveni:: po končani drugi svetovni vojn pričeb sistematično urejati K-ia 1949. Takrat so pri Ministrstvu za znanost in kulturo ter pri Arhivu Slovenije pripravili Navodila o iireianju nrluva po katerih so sc tndi v ONZ v republiki lotili pregleda ohnin,enega dokumentarnega gradiva i/ obdobja 1944-1949 in ga začeli urejal, v tri skupine Hkrati je zvezno notranje ministrstvo i/. Beograda poslalo natan eno navodilo o čiščenju "i urejanju arhiva (diku-nienlacijc) V njeni je Aleksander Rankovič1 zelo natančno oprcdckl odnos do arhivskega gradiva in vrst gradiva, k' so ga zbrali v siužfcih resorja za notranje zadeve, i doloeil protokol obnašanj;- Nekaj di, pozneje ¡e šef oddelka za administrativno kontrolo Iregjg Rcbcmjak v aiienu vladi* republike Slovenijo naložil vsem inni.sti jtvoni, komitejem in ¡komisijsin vlsdc, naj zmerijo kalieine ohranjenega grf iva posameznih skupi.i, ga vsebinsko ovrednoti^ ir opišejo dotedanjo ureditev. Do marca ] 950 so pcipcšeno pregledovali olinmjeno dokumentarno gradivo in ga urejali v skladu z dnbljenuiii navo "ili, Dva ohranjena dokumenta n a/a jata obseg in okvirno vsebino gradivu, določenega za »nieenjc ter popis trajnega gradiva v dveh kazensko-poboljševahiih zavodih (Ljubljana in Maribor).2 Min.strsivo unulraSnjih poslovil i'NHJ Ministrslvu uniilrainjili Foslova-svima.i). 12. 194"). hrani arhiv MN7 Odločba ninisira tlorisa Kraigherja t. dne ¡8. 3. 1950 o uničenju gradiv, hrani arhiv MNZ; Poročilo ministrstvu /a .lolra- Konec februarja 1951 je1 Ministrstvo za notranje zadeve vsem načelnikom uprav .n oddel kov razposlalo strogo zaupno navodilo z navodili za bodočo ureditev in kategorizacijo arhiva (6 skupin). Na 9 straneh je pomočnik ministra Peter Zorko natančno opredelil pisarniško poslovanje vseh služb mniitrstva ter ravnanje z gradivom od leta 1^45 raprci Podobno navadilo 'c svojim enotam posredovala IJDBA za Slovcrijo, le da so enote svoje gradivo razvrstile v |[iri skupine .n ¡ili označile s črkair.i A, 13, C- in D, Jannatjr 1952 so v Sloveniji pripravili osnutek Zakona o varstvi: arhivskega gradiva in arhivi!. ter v n; :m obravnavali tudi vprašanja posebnih arhivov nckaterin državnih ustanov Zaradi večje količine arhivskega gradila so v komisijo Sveta za zakonodajo in izgr^dnp ljudske oblast, vključil tud- predstavnika MNZ, ki seje dela komisij'* rcono udeleževal in o njem sproti obveščal pomočnika mi h islra, enkrat pa tudi sekretarji UDV /.? Slovenijo. V nasledkih letih so pri državnem sekretariatu za notranj' zadeve, kot se jr menovalo vodstvo resorj;. v obiobju od 1950 do 1%3, ustanovili komisijo za pregled ar luvskega materialu 01° Z v sestavi: Bogomir Pcr-Sič, predsednik, Zdenko Roter, Marjan Prijatelj, Fianc Kolar in Janez Zcmljarič, ¿lar:. Vse c uporab arhivskega gradiva ONZ pa ic podrobno do'očil zvezni sekretar MNZ v posebnem navodilu vsem rcpubl.škim ministrstvom. V beležki, poslan, hkrati z navodilom, je na zaeetku zapisano, da sc navodilo nanaša na celoten resor z:i NZ, vključno s kriminalistično službo Zato ?o tako zvezna kot republiške komrsiic v svoj sestav vključevale tudi uslužbenec UDBE in krinina-listiJne službe. Leta 11>57 komisiji za ureditev arhivske službe po temeljnem pre^icdu stanja na področju noti ar egu resotja poročala državnemu sekretarju o svojih ugotovitvah Najprej '-c navedla spre ete predpise o administrativnem poslovanju, kategorizaciji in hrambi iirlnvskcga gradiva. V nad ijevanju pa je dokaj kritično opozorila: "... vsaka služba na PSNZ nje ?ai1cvc FrJiiJ o nrcilil\i arhiva z dne 23. .1. 1950. hrani irhiv MNZ. -1 Predlog /a ureditev arhivske stnibc OSN/. LRS. 25. 4. 1957. hrani arhiv MN£. 2fc Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 LRS si jc ustvarila svoj način arhiviranja. O urejeni arhivski služb' lahko govorimo le pii obeli operativnih službah: UDV arhivira spise po svojih načelih in zato skrbi njen celotni IV. oddelek, .rlniinalistična služba ima opcrat;vno razvid-m:o, vse ostale administrativne služ.be od izvr-ševa pa kazni upravnih zadev do l'LZ pa bi mora t: urediti arhiviranje v skladu z navodilom, ki ga ic pr pooblastilu ministra z.a NZ izdal 1949 tovariš Zorko ..." Komisija je nato predlagala, nai imenujejo arhivarji, ki bi uskladil vse dosedanje predp.se za arhiviranje, predložil enotne navodila za arhiv ranic, rešil vprašanje starega a/h.vy, ured'1 način arhiviranja po sodobnih načel i'i -n hkra.r ustregel zahtevam vojaskin oblas i. Ko bi bila dana ir.ožnost '/a p[,rlobitcv ustreznih prostorov, pa bi združil arhive vseh administrativnih služb (kot jc z načrtom v novi stavbi predvideno), tudi lisio gradivo operativnih služb (UDV. knminal), k se direktno ne nanaša na operativne problematiko Za arhivarja so predlagali Metoda Gašpcršiča ali Lojzeta Doli n:irj-i, uslužbenca UDV, 'zngjra po natančnosti in dovolj razgledana zs taksno delo. l,cta 1958 je vodja oddelka za splošne zadeve DSN7 ; posebnim dopisom pozval vse enote resorja, naj oddajo vse gradivo iz obdobia 1945- f 951, ki ga še hranijc, v centralni arhiv, da ga tam uredijo in shranijo. Prav tako naj do konca leta uredijo gradivo za leti 1952 .n 1953 m gn prav tako z vsemi delovodniki oddajo v arinv Leta 1953 jc bila'imenovana komi.-jja republiškega sekretariata za NZ SRS v sestavi Janke Artač, liogc Krenčič, Jože Kragclj Bogomil Blažko in Zdenka Lenarčič za izločanje gradiva iz arhr/a državne '/amost SNZ SRS z zadolži: vijJL da odloča, katero gradivo naj uničijo, katerega pn ločijo in d:jo na razpolago kon isiji, ki odloča o odstopanju gradiva dnr^im ustanovam. Pr- MNZ in OZNI za Slovenijo seje po koncu druge svetovne voinc zbralo ogromno arhivskega Ifldivfj k: sta ga v Sloveniji zapustiia italijanski j ii nemški okupator oz predstavni Sivi NDI-lt ki sta v časti druge svetovne vejne delovali v Sloveniji. Ker so v letih 1945 ;n I94(> potekali ste viliv sodni por.tepk i proti posameznikom zaradi vojnega sodelovanja z okupatorjenr jc bilo ohranjeno grarlivo i/redno pomembno in ga jc bilo potrebno v celoti pregicdau Zato so za(, cnjenc arhive centralizira pri UDB1 za S1 oveni c ter ok*obra 194(j določili skupino lj]uli r ji naložili, naj gradivo pregleda, gf razvrsti 'n obdela. Lki;ia ni b la stalila, Štela jc od 4 do 10 ljudi. Bili so na novo zaposleni delavci UDBE ali p." so čakali na premestitev v novo enoto, morali pa so vsaj del no obvladat. nemški in italijanski jezik Pričeli so globalno razvrščanje gradiva v tri skupine (slovensko. nemško in talijansko) in delo v grobem končali do konca leta 1947, V tem letu so z obdelavo gradiva izdelali dvesto problemskih referatov, ki so namenil, openuivium organom in odsekom za uporabo. Istočasno jc potekalo registru ar : in karlotečenic gradiva. Na osnovi dela gradila :n pridobljene povojne doktirncn-taeijc jc IV oddelek IJDBP z.a Sloveniji že od leta 194o /deloval inlonnativno kartoteko (va-nio so vkliucili tir.1 i med vojno kartoteko OZN L). Po temeljitih pregledih so del kartoteke ločili, naj so ugotovili, da so v niej registrirne mnoge osebe brez vsake osnove. Ozn. kc kartoteke so bile1 2 so b li zaprti takoj po osvobodi ti'i ter bili pozneje amne-stirani , i izpuščeni. Vanjo so vnašal vse podatke o priprtih, zaprtih in laboriščih, kjer so bil. zapornik. Poleg naštetih evidenc so nastale še cvi dence 1. odseka (2 x, 2 y, 2 z in 2 \v). Posebej so nastale kartoteke o.l;cb, ki so pobegnile, ki so Vlc repa trii rane in .zscl jenih oseb. Medtem ko so prvo kartoteko s težavo oblikovali, saj so bili sezuamij ki .so pribijali s terena, zelo nenatančni in nepopolni, so vdrugL žc leia 1^45 uspeli zbrati podatke o 95.000 osebah (urejena jc bila po abeceili kot z.ipis na polovici 1 sta A4 z vpisom osebnih podatku" .n podat k. o zaslišanju). V tretjo kartoteko so začeli ureja . podatke o okrog 5 000 izseljenih osebah Velik d d zgodovinskega gradili iz predvoj nega in vojnega časa (slovensko, iiali«anska n nemško) so po opravljenem popisu v leti!. 19fiX-1976 odstopili Inštitutu /a zgodovine delavskega gibanja oz C K Z K S, kicr sc ga začeli podrobno popisovati. V letih MX>8 1970 jc odsek za izvrševanje kaznovalne politike prešel v sestavo rc publiškcga sckrcta.iata za pravosodje. Z iiiim pa so oddali tudi obsežno arhivsko gradivo. Del tcgii gradiva jc bil leta 1981 vrnjen arlii.u USNZ SRS ir jc bil leta 1992 oddan arhivu MNZ RS. Do leta 1976 so precejšen del preostalega zgodovinskega gradiva dokončno uredili in za nekatere slovenske muzeje in Vojnoistori sK' institut v Beogradu izdelati veliko število fotokopij (za zadnjega 30.000). Inštitutu z.a narodnostna vprašanji tu Arhivu Slovenije so oddali originalno gradivo, prvemu o zamejski problema iki Slovencev in drugemu celoten ¡irhjJ Komisij-, za ugotavljanje vojn'h zločinov v Slovenji ter številne izjave posameznikov, k" sc iz Lji' .lj:m .skc pnkri «inc cir.rjrirali v Nemčijo Ob izdelavi /ikona o arhi /ih. arhivskem gradivu in arhivskem svetu Slovenije leta 196* so osnutek pregledi li v službah za operativne cvi dcncc in ^dirsinistracijcj in oddelku za upravno-poliničnc posle Deveti člen arhivskega zakona je določil "... republiški sekretariat za obrambo, republišk! sekietarrit za notranje zadeve in C K ZKS po zakonu samostojno opravljajo na ozem-.ju Slovenije službo varstva arhivskega gradiva za svoj delokrog". Leta 1971 ]C bil za hranjcnic in urejanje gradiva v arhivu RSNZ izdelan klasifikacijsk1 načrt, ki je gradivo razdeli J v katcgori|e A, B, C in D. V arhivi rn 1994 Članki in razprave 3 letih 1976-1^70 je posebna komisija izdelala pni-vilii za ponovno kategorizacijo arhiva in določila navodilo 7.ii uporabo. Od takrat je bilo arhivsko gradivo hranjene v dveh deliti kot arhiv javne varnosti m arhiv državne varnosti. Njegovo ure-jifije in vre ostalo v zvezi z nj m pa je opravljal V oddelek USD\ kar je veljalo do ustanovitve samostojne arhivske enote - arhiva MNZ aorila igan Oh ustanovitvi arhiva MN7 je v njegov sestav avtomatično prešel ves arhiv iavne varnosti Tega gradiva jc okrog 20 tekočih metrov in jt zc zgodovinsko. Gradivo smo podrobno popisali m ga urejamo v ustrezne sklope (normativi, niiica, kn m m al i stična službe, matične zadeve - držav Ijanstva, letna poročila . ). O samoupravljanju v MN7 od njegove uveljavitve do leta i990jc 5 tm gradiva. Začeli pa smo izdelovat; tudi podroben popis 12 tm gradila o emigrantih, k vsebuje 77.268 posamičnih osebnih dosiejcv. !. i ti j O k lik* ■ jll Ji lil» Jmri r- jr» t* ■ f »ei imi "T"1 ■■ mkr:» vn "m iriii ,tt, I illl prtu I, V« p lf -tvb H IMfkHJ*! ' utlTI /Slalbtrl 11 al VfmJ it.) 11/4. . , "TU «rop. t i» It .jI il prtdi.jti, kiji .»•' Ib: >ii rf irlcluK«! uifiji ... rridnt*;! ■■ 1 ■■ «m biti y l - ilu' M sr n-iui utrrMif i'il li fki kir1 «iki, ■ tr m "flu uiti l.uufUil tml i m Hi" rriiifii 1] 1 .JI l. ]• l I ib1 1U itrnjia. «il*Ti |JI, f>r»m*tl t pltuj« drl ulj .mi »i |>*-Hfilt Lin it. 3/ n irtEiJ in^k Itd1 «i ti --edeiti koli pi itijoj Irll il i m Ju ■ «jiii CMratlrtid t« nt, - M7-m i "tal iti X nlplll ifllh"; kil-i^ttra, 1 ara tu-falu tua£*rja ukuU! fraplaa II Ji ar LHH J dh' vir- lit 1 ♦ a* p*, atupltl Laa 1 aa armiran i im uliliiintn, aa rullida " * i (i m k«feilji " ■ "illrinji i il Mr-Ja lik ir In. u( » • il n -Ti b^ .¿ataral ra j rt ori lUlkllUl kil&rnt*lil>raTb^ lmi, lajl it biti nttiMlH knlaija, , ^lUk» pritrdi ark:ra u ktiniat- _pra<-al dnivlH, Vsilil.lt it a r» a-i 1* u tir. tnipt C C ptru itl^u nilatr prit iti, kajl ta u ir«.. ■ u ma t>ratatai lj«;i I Hl i rili lat ki ar t» ir. i-itkkl i taualtlaa uitiiifi 1 atramVa - m dim ik lil», L..pMdL 1 'pi MIH ' Bli Vkl II 1 f 'UdJIiU I, * i-ni£i ketJiptl 1 o' 1 iy i»r i* Ju *rriamt. i/ . *r*ci| '«i- «-"i - pra4»tl, k JI IS od »t • i riliiji muatl 1 ul kiji lMja tri Ju vrtdioiti hnllll JM^IIItl, k-4'i1ia*tu:l u dipBBitju • •liuj-inl ii, l' lili 1 • M ;iriji tfeB >jl ivinj'., 1 Mltufttl u JltVinrJU i »H|"tlLj ULTDHlIkl pi ■' MM< • -.■•rut ■ i kirtJtiki utlnr knjif iiudj.B'ki ftd rm iriilii ,.♦ rit* i vi rr« ik valja b fi n it rall Ivi M •• p irSiivi irjdJlTinJii 1 9LiWii;jM «rkkii i« IMd * t,t, c. ■ orom di.ilatiritn dntirltl i™«'tij ikri L *• *tir:t ari 1-a u Km utiBi □ta ar iirb Ji ■■ I ni k p- LaIJi 'u. «ti _nri ri nudili i te tikc i il bil m prit t( ff.il id> ri(r. 'Iitnii 11F1I11 u .tutri if.ililr i BiirbaTe fnelkuli^i a> ndci c brjji M?' bi 1 (CIl» M. ir prlit^r1»- Irak- IktrflU ti 11 if>-I-r)*i> isd.ii, 1 rta kTlulitirim judeiti i™. nj ir It-J-UM «•i*. UTrr HtliL'. - Cl<0; tU KJ 33J| [.ra jr Vit! i IriulEiJin renjur* 'kbj Liyn ur HJ.u.rl./ Del naroČila o ureditvi in ciščcnjn arhiva, ki ga jc Ministrstvo za nolnnjc zadeve I;LRJ posredovalo dne 6. 12 1949 vsem republiškim ministrstvom Arhiv Mittislrstvti zo not n tuje zadeve Rq m bliko Slovenije 2fc Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 Po ustanovitvi samostojne organ zncijske enote Icia 1991 smo si prizadCTafi piidobiti vse tisto arhivsko gradivo ki so ga nekatere službe RliNZ RS hmiiilc v pieteklo.sti: sodi pa mnd zgodovinsko arhivske grr.divo. Tako smo od Uprave vamostnoinformntivne službe (VIS) po natančnem dogovoru gn i c kolegij MNZ opre-dciii oktobra 1991) zate sprejemati /.gidovin-sko grr:divc bivše USDV. V dobrih dveh letih smo tako prevzeli t,i|ijarffikp in nemško gradivo iz časa pred in med drugo svetovno vojno (približno 15 i m). gradivo mcsčiinskih strnnk ir, raz nih združenj iz. Čas« prve Jugoslavije ;n z časa druge svetovne vojne (4 5 tm), gradijo Kultur bunda (2.S? tm), grndivo o informbiroju. povojnih oboroženih Icgnlrih skupinah, povojnili pi■ pomikih C4,1 tm) različno grr.divo VOS. OZNF, NZ in OS (15.8 tml, gradivo o povojn.h sod: ih procesih (9.9 tin). Zaduj" takino gradivo smo prevzel.' polctL 1994. Vsega gradiva je nekn> čez VU01 UUHU kt KI tlOVDU. MMtll <0 It lotum 1IIIVI p» C iiJl ■ y. >»iiic.kr} ■ d j 1H' u ■rc-li ivl /e, ;bllr iln t-lnlo l r„t' v %f no lr,.- n; a.r.lvTi ta *JI' jvih «a« iUUUL* . 1 1. E s 1 e~l J « 1> i.aliJnJl ■).! Pl,Jt Jih J. lala 'fin konlalll vit mil tw rn.»i 1 j, ijrlatr^ .q t--«wl ]onr * adlaftbi V."t. li>J7 ■ dne in1 ■ h 1» T h V v BlnlatrttVL »: ADtr.MiJii m-Atvm L*i!".| • i ■/ a^lel la »'iih^i vUvi. a.i lito l! K ).. It rr*i]»n Vll.cvtokn K. It o 111. I ¡.riiCJnmi iioum« J, i tu jo. -i yi itrt.il, 1/ 1 lil ia ««jatiA .irjit»/ loto 1'J4I< ti II arl.lv> Vrl.«tdoinr au lata M .o ;rl:i uio ' ei ¡.o' ia,;jJ0> oo 07 atibnl. a' »71 al la u»rtp»«,u arh. «>• a 1 t IM7 a It o j.lfh rtilvo t umr;lh o< ov o ,rl d'.:^ itinv .C.aba«, ^ *tw. l, t) .ai. . ■ ur.iitdv mib cmalftav aa 1 iti 194' vo i'rl] ='nnuu ift- M m i,okic„_. .Jc. 130 tr il ( f »1 a' i» i ...1 IJul 1 Jon. a« lat« i 14. Jo 194J j.o . rilo)-o«o a» nnvhu t>,A»t!u.a^a> V1 o* r.. . I la «ril». j.l-J'. i.jriVo» «n L t» 194> i« 1MB 110 j:rllo*anai .»flbDl ___JII *M 50 rftl* > ■ "urhl»j |JU nnjhankur ai. li tu ,94t di 10 FrIlBtaaar a«taur.;j T, .bfl-M-soflt. 37 atL.mlt -..-- . . ! Jctt1 "m LnJVa okar«l-tn lt let t" 7. ---- . j • t " lrva. a LrajiuuK, tirto^la a 3 ■' 114) J'i<7-li i «vomlii.KirtotakB Id stlal bl»f« ». 1JI ttivrtvnn^akn lilil- ' a: la. In jOHu 4ovrll Jnl o1 o J tu L in ,o t no doruljanjo, oAAi i iq .ni Eo - ■ ?/ ,0B.lBjB lu doyoljon;r- r >«i;j»orc s >«,aiJanol 1» lat 194* In Wi ♦ 10/ jrhlv i- sita a. rojap vjat.illui. 11 huidaivji. ta-A Brti.'vu .m , . i «< i i • ' ■ • j i r » r^lr»lal. Kllit i;a L»«da a»«ri (,wn;ona kn: alJj-IL i rlodi iimli ro»««» in ir,-ili lanK ta/ ivr&l lat.'a ar'.lv:i it> lc,ulin ,;o jn::;.nj* «■ 1»1 jt J' :olJ ua.Ha Tin 'ali u*» rol', nj.d t, in »rH an to.«o a ,n .jS3 ifo) ui jat laja»» tglr ' ali nMjJ o™ in. u in ln )»T^liii0:iJaK* •ml-6'JLJ. Za taiso livrlltev *arr nalofu a< Eli il KOilplJa o i»r., aa^ertrtl* Odločba ministrr. Borisa Kraigherja 7 dne 18 3 1950 o uničenju dela dokumentne ie Ministrstva zn notranie zadeve LRS Arhiv Ai¡mstrstvn za notranje zadeve Rcpub'ika Sldverije ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 5 inO trn, je primerno urejeno v vsebinske sklope, dc'no so označene strani. Gradivo je shranjeno v fas^iklih, mipah in ovitkih in je iistrc/.no za strokovno obdelavo. Več-* del gradiva je starega od 40 do <¡0 lil J le nekaj je n.laišega (gre za nekai oper? 11 vn i h akcij, programe dela, leina poročila in nekatere dokumente v procesnih gradi . ¡hI. Zanj velja običajna časovna zapora ■» opc-zor'lo, ki nam gaji določil ustva.jalci ir, ga pri delu s strankam, absolntno upoštevamo. Večji del gradiva je tudi mkrolilman, tako da ga v obliki film Kili /cpkov lahko uporabiiamo pri vsakodnevp h opravil"'i, medtem ko si raziskovalci raje ogledujejo originalno gradivo. Za delo s strankami smo uredili čilnfnieo. stranke pa imajo lud i možnost reprodu.iraiija dokumentov. Gradivo, ki sme ga prevzeli, dokončno nrc lujeiTiO,' popisujemo, razen tega r.ir,o delti gradiva zaradi izrabljenosti morali zamenjati zaščitne mape in ovüjC. Z natančnim popisi gradivo pripravljamo za vnos v računalnik, kar pa terja boljšo opremljenost z računalniško opremo, kot jO premoremo s^dai. T.iko kot vsi dnipi arhivi v Slovcnlü, smo morali v letih 1992, 1093 in 1994 velik del svoje delovne enerfije pc;veti i iskn.iju podatkov za različne stranke Te so v skladu z novostmi zako- nodaje urejale m urejajo državljanske t z. dena-cionalizaeijske zadeve, vodijo rehabilitaen ;kc postopke oz. poizveduj,;jo za v in po drug svetovni vojn: ifgfflilimi svoici. Razen tega smo v teh treh Icffl opni", ili "el.ko dela z raziskovalci. Število raziskovalcev leta 1992 82 oseb. leta 1^93 106 oseb tudi letos bo ta številka preko 100. ZUSAMMLNFASSHNG ENTWICKLUNG UND WIRKUNG DES APCHIVS DER ORGANE EUR INNERE ANGELEGENHEITEN OER REPUBLIK SLOWENIEN IRENA MRVlC Im Bei traf; wurde die Entwicklung und Wirkung des Archivdienstes im Minir.ieri'im für innere An gelegen heilen bxw. ml Repnbliksckietariat Ifir innere Angel igen heilen Sloweniens im Zeitabschnilt 1945-191*4 vorgestellt. Es wnrdcn die Arien des aufbewahrten Areh'vgmes, die Weise der Bearbeitung dieser Arthivgutarten sowie auch ihre Ordnnng beschrieben. Iis werden auch die den Umfang des Archivgntes nnd ihre Benutzung seitens der Forscher in d;n lelzten drei Jahren betreffend.; Daten mit eingeschlossen.