Kako bi se izboljšalo šolsko obiskovanje? (Spisal Ijudevit Stiasny.) eklo bi se žreblje v Kropo nositi, ako bi hotel govoriti o potrebi rednega šolskega obiskovanja. Da je od njega odvisen uspeh ljudske šole, so pripoznali ne samo vsi pedagogiški pisatelji, ampak tudi skoraj vse evropske države s tem, da so vpeljale posilno šolsko obiskovanje. Najboljše je vendar tam, kjer je zašla potreba in korist ljudske šole v najnižje sloje. Da bi se izboljšalo šolsko obiskovanje ter s tern povzdignila ljudska šola, dajejo nekatere države v Evropi predpravice branja in pisanja veščim pred anafalbeti. Tako je vpeljano v Švediji, kjer je šolsko obiskovanje izborno in kjer je zaradi tega najmanj anafalbetov v Evropi, da dobijo trgovski in obrtniški patent le branja in pisanja vešči. Tudi v Rusiji, kjer je ljudsko Šolstvo še na nizki stopinji, se je zlajšalo v zadnjih letih vojaško službovanje onira, ki so dovršili ljudsko šolo, od 6 na 4 leta. V naši državi nimajo branja in pisanja vešči nobenih pravic pred anafalbeti, pač pa skrbi državni šolski zakon za redno šolsko obiskovanje. Žalibože se ne izvršuje povsod redno, ampak se mu skušajo ranogi izogniti. Da se pa doseže redno šolsko obiskovanje, ga raorajo podpirati v prvi vrsti starši. Pac se dobijo tudi pri nas taki kraji, kjer je zašlo zanimanje za ljudske šole v najnižje sloje, a žalibože jih ni veliko. Obrt, kupčija in splošna oraika pri nas še ni na oni stopinji kakor drugod. Zato ne spoznajo nekateri starši, osobito na kmetih, koristi šole. 0 koristi šole se razen tega v nestrokovnih časopisih in knjigah jako malo bere. Pač pa se mnogo bere in sliši, kako ogromni so stroški, kako neznatni so uspehi, kakšni so učitelji itd. Ni čuda, da se mnogi ne zanimajo za ljudsko šolstvo, ni čuda, da so še vedno nekaterniki ljudski šoli sovražni. Da je dobro in potrebno, da zna dandanes vsak brati in pisati, pripozna pač vsak, a čujejo se glasovi: čemu slovnica, realije itd. Večinoma pa to izjavljajo taki, kateri bi najrajši irneli otroke vedno doraa. Vztrajnemu delovanju uoiteljevetnu se pač posreči te predsodke ublažiti, ako tnu ne delajo drugi zaprek. Ako pa podirajo drugi, kar on sezida, je veoinoma zarnan ves njegov trud. Hvala Bogu, da ni povsod takih razmer, in upati je, da zaide zanimanje za ljudske šole tudi pri nas v najširše kroge. Uspeh ljudske šole je odvisen od uoitelja. Da pa dožene izboren uspeh, mora biti v prvi vrsti redno šolsko obiskovanje. Kjer so zanima Ijudstvo za šolstvo, je to pač lahko, kjer ne, se mora boriti z marsikaterimi težavami. Pred vsem mora učitelj skušati, da obiskujejo učenci radi šolo. V ta nainen se mora potruditi učitelj učencem olajšati učenje z vestno pripravo, raznimi učili itd. Da je pouk mikaven, naj ga osladi z raznimi pripovedkami, povestmi, pravljicami itd. Tudi disciplina ne sme biti prestroga, ampak učeneevi starosti primerna. Ako si je pridobil učitelj na ta način ljubezen svojih učencev, ako se vesele učenci na pouk, potera izginejo potepanja učencev, pač pa se ouje, da je prosil ta ali oni učenec jokajo starše, naj ga puste v šolo. Da pa doseže učitelj redno šolsko obiskovanje, ni dovolj, da sanio naznanuje zanikrne starše, ainpak mora storiti še raarsikaj drugega. Najložje pošiljajo starši otroke v šolo pozimi, a vendar je v tem času v mnogih šolah prav slabo šolsko obiskovanje. Oglejmo si šolsko obiskovanje v tem času v severnih evropskih deželah, kjer je zima veliko hujša kot pri nas. V Rusiji je šolsko obiskovanje pozimi najboljše. Rusi namreč radi oblečejo otroke poziini v toplo kožuhovino, da jih ne zebe. Ako so ceste slabe, ali ako so šole oddaljene, peljejo otroke na saneh v šolo ter jih puste tarn vee dni. S seboj jim dado potrebne hrane, v prvi vrsti čaja, da si zamorejo skuhati toplo pijačo. V nobeni šoli na kmetih, kjer so otroci oddaljeni od šole, niso brez samovarov Ako torej ostane uoenec črez poldan, ali celo več dni skupaj v šoli, si skuha sam v samovaru potrebni eaj. V Švediji in Norvegiji zapade sneg mnogokrat po vec metrov visoko. Otroci obiskujejo vseeno v takih easih šolo prav redno. Drsajo se namieč v šolo s pripravnirni snežnimi črevlji (skiji), s katerimi se ne samo hitro pomikajo naprej, ampak jih skiji obvarujejo, da se ne pogrezajo globoko v sneg. Tudi v Avstriji so vpeljali v zadnjih letih ski ali snegulice. V Špitalu pod Semmngom se drsajo že celo otroci s snegulicami prav pridno v šolo iti domov. Na Kranjskern so podobne snegulice, smeči imenovane, že več stoletij v rabi v ribniških krajih. Kakor si drugod prizadevajo olajšati učencem šolsko obiskovanje pozimi, tako bi se moralo tudi pri nas. Zalibože se vendar v tem oziru pri nas premalo stori. Res se nain srnilijo otroci, ako pomislimo, da morajo mnogokrat slabo oblečeni po slabih potih v ostri zimi hoditi tako daleč v šolo. Mnogokrat se še odrasli ljudje ne zganejo iz hiše, a otroci morajo iti v oddaljeno šolo. Zivina pa doina počiva, hlapci in dekle so brez dela. Kako lahko bi se sosedje pogovorili, da bi zapeljali zaporedoraa učence ene vasi v slabem vremenu in po slabih potih v šolo. Pač se to v nekaterih krajih zgodi, vendar ne v mnogih. Ako pa ni predaleč v šolo in ako so poti dobri, učence manj zebe, ako hodijo peš. Saj se otroci ne boje snega. S kakšnim veseljem ga pozdravijo, ko začne naletavati. Ko pokrije sneg zemljo z belo odejo, jih težko krotiino v sobi. Mika jih ven, kjer jili čaka marsikatera zabava. Vrnejo se šele, ko jih začne raočno zebsti v roke in noge. Z mokrirni črevlji hitijo k peči, ali zlezejo celo za peč, da se ondi posuše. A to je ravno jako slabo. Slabo je, ako gremo iz mraza k topli peči, še slabše pa, ako hitirao k peči z mokro obleko. Zato se rnorajo otroci sezuti, ako jih v noge močno zebe. Tudi naj ne gredo takoj k topli peči, arapak naj si drgnejo noge ali roke s snegom, ali naj vtaknejo roke v mrzlo vodo za nekoliko časa ter naj se potem dobro obrišejo. Crez nekoliko časa jih ne bo samo v noge in roke veo zeblo, ainpak le s tem se obvarujejo ozeblin. Doma naj učenci ubujejo domače črevlje, ali naj hodijo rajši bosi ko v mokrih črevljih. Takisto naj učenci delajo, ko pridejo v šolo. Preden vstopijo v šolsko izbo, naj si dobro otiesejo sneg z obleke in z obuvala. Ako je zadnje mokro, naj se sezujejo na svojem prostoru ter naj bodo v šoli bosi ali v nogovicah, ako so suhe. Dobro je tudi, da si zamenjajo uoenci v šoli mokro obuvalo z domačimi erevlji, kar se je v neka- terih šolah že vpeljalo. Ako zebe učence v roke, naj jih vtaknejo v mrzlo vodo ter naj se dobro obrišejo. Vsekakor pa je potrebno, da pride učitelj ob takih dnevih zgodaj v šolo, da pazi, da ne gredo uoenci k peči ter da storijo, kar je treba. Kjer delajo starši tako, in kjer se ozira v šoli na to, je radi mraza in snega pozimi primeroma malo zamud. (Dalje prih.) •r &š$_?