GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXXVII. - NOVEMBER 1983 - ŠT. 11
SOZD HMEZAD
NALOGE V OKVIRU SPREJETIH
DRUŽBENPOLITIČNIH
UKREPOV
OSNOVE ZA AKCIJSKE PROGRAME
ZADNJE RAZPRAVE V SKUPŠČINAH, IZVRŠNIH SVETIH, CK ZKJ IN ZKS TER SITUACIJA V DRUŽBI IN V HMEZADU NAM NAREKUJEJO, DA SE TEMELJITO IN ORGANIZIRANO LOTIMO PROBLEMOV, S KATERIMI SE TUDI V HMEZADU SREČUJEMO.
Sprejeti moramo dolgoročne stabilizacijske programe v vseh DO in tudi TOZD. Stabilizacijski programi morajo biti povezani od SOZD, DO in TOZD. Iz stabilizacijskih programov mora biti razvidna aktivna funkcija stabilizacije, ki mora dati več in kvalitetnejših proizvodov in uslug kakor tudi organizacijskih in kadrovskih rešitev.
Vse sile je podrediti večji in kvalitetnejši fizični proizvodnji, storilnosti itd. Tej nalogi je potrebno podrediti vse materialne in ostale potenciale (v družbenem in zasebnem sektorju).
Razvoj nam vendar kaže, da moramo hitreje delati na povezavah
primarne proizvodnje — predelave -industrijske proizvodnje — trgovine - gostinstva. Učinkoviteje bo potrebno na področju tržne proizvodnje delati v zasebnem sektorju kmetijstva s formiranjem raznih skupnosti itd.	_
Večati produktivnost in na vseh področjih zmanjševati materialne stroške (v SRS pomeni 1 % zmanjšanja materialnih stroškov 8 % dvig OD - v okviru Hmezada celo 17 %). To je izredno pomembno za povečanje OD, kakor tudi povečanje aku-mulativnosti naših DO. Velike pridobitve bi bile, da poenotimo zaloge raznih rezervnih delov, ki imamo sedaj čestokrat razbite po TOZD in vežejo znatna obratna sredstva. Na tem področju pri dvigu produktivnosti imamo še veliko možnosti.
V vseh DO je potrebno napraviti interne izračune in jih vključiti v stabilizacijske programe.
POVEČANJE IZVOZA IN ZMANJŠANJE UVOZA
V	okviru akcijskega programa je izdelati dolgoročno oskrbo z devizami v Hmezadu.
Povečati izvoz - kompenzacije itd.
S SaS se povezovati s tistimi DO ki sicer devize ustvarjajo, rabijo pa naše blago - meso, mleko, zelenjavo itd., to so razne gostinske, turistične organizacije. To povezovanje mora biti organizirano, glede pretoka blagovnih tokov.
Nakup deviz - Ni najbolj ugoden, ker izgubljamo kvalitetna dinarska sredstva.
Formiranje mešanih družb je dolgotrajnejši postopek.
Kje in kako lahko zmanjšamo u-voz (zaščitna sredstva, krmila itd.)?
V	Hmezadu moramo napraviti temeljit pregled, kaj lahko izvažamo. Tudi v stabilizacijskih programih
V	SRS bo prihodnje leto moralo kmetijstvo izvoziti za 20 % več.
V	okviru SOZD je izdelati politiko najemanja blagovnih kreditov.
V	okviru DO in celotnega SOZD je pripraviti izračune raznih deviznih in dinarskih olajšav pri aktivnem izvozu (devizni prispevek federaciji in republiki ter razne dinarske olajšave in stimulacije).
Povečanje proizvodnje na področju izvoza naj ima svoj odraz tudi v dodatnem nagrajevanju.
INVESTICIJSKA POLITIKA mora biti usklajena s splošno družbeno usmeritvijo in investicijsko politiko SOZD v družbenem in zasebnem sektorju.
Prednost imajo investicije namenjene proizvodnji za izvoz in prehrano.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VSEBINA:
Stran 3 - Seja DS SOZD, Naloge komunistov
Stran 4 - Nekaj misli o izdelavi letnih planskih aktov
Stran 5 - Prašičja farma iz zornega kota investitorja
Stran 7 - Kmetijo mora voditi izobražen kmetovalec
Stran 8 - Poslovanje HKS
Stran 10 - Športne igre Hmezada
Stran 11 - In memoriam Ivu Dernaču
Stran 12 - Fotokronika
SEZONA
IZOBRAŽEVANJA SE JE ZAČELA. Seminarja na KŽ o planiranju, razpisu delovne dokumentacije in spremljanju proizvodnje so se udeležili vsi
strokovni delavci in skladiščniki
NALOGE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izogibati se moramo podvajanju kapacitet (obstoječe kapacitete bolj izkoristiti v okviru reproverig).
Odpravljati megalomanijo, nena-črtnost, improvizacijo itd.
Obstoječe objekte, izkoristiti popolneje.
Izdelati pravila obnašanja v investicijski politiki.
Združevanje sredstev za investicijske naložbe mora biti osnovno pravilo bodoče investicijske politike.
BLAGOVNI TOKOVI. - Povezava in enotno usmerjanje blagovnih tokov v okviru komercialne koordinacije je tudi izredno šibak člen v okviru Hmezadove organiziranosti. Nepovezani in razdrobljeni blagovni tokovi nam jemljejo ofenzivno moč.
V okviru sistema moramo poenotiti blagovne tokove, nosilci pa morajo prevzeti vso odgovornost.
SOVLAGANJE. - Na nivoju SOZD moramo izdelati celotno strategijo sovlaganj (odnosno dopolniti) za pridobitev koruze (najmanj 80 %), soje (20 %) in v proizvodnjo prašičjega in govejega mesa. Zahtevati tudi od drugih organizacij, da sovlagajo v Hmezad (žito, mleko, meso) itd.
Pri sovlaganju je zlasti izkoristiti razna dela na melioracijah, kjer
imamo možnost direktne izvedbe del (Minerva — Strojna). Izdelati celoten program finančnih sredstev in virov, ki so lahko naslednji: bančna Sredstva, sredstva raznih SIS, DPS, združena sredstva znotraj Hmezada, sredstva DO, HKS itd.
VPRAŠANJE FINANC. - Da bomo lahko in laže premagovali problematiko in povečevali učinkovitost na področju financ, bo potrebno povečati združevanje sredstev od sedanjih 15 %. V vseh dokumentih omenjenih forumov se predlaga čim večja koncentracija finančnih sredstev. Združevanje bi lahko potekalo po dogovorjenem odstotku in po programih odnosno reprocelo-tah.
Razmisliti je potrebno tudi o formiranju raznih fondov itd. (solidarnostni, za interne stimulacije izvoza, itd.). Tudi devizni režim moramo zadržati enoten.
Vprašanja raznih racionalizacij, združitvi nekaterih dejavnosti, ki nam vežejo znatna obratna sredstva itd.
Sodelovanje z bankami in drugimi institucijami. Eventuelni razpisi notranjega posojila, ukinitev žiro računov po TOZD.
ORGANIZACIJSKO-KADROV-SKA VPRAŠANJA. - V Hmezadu je potrebno po DO temeljito proučiti organizacijo. Ali nismo preveč razdrobljeni po TOZD in s tem zmanjšujemo našo učinkovitost in operativnost.
Potrebno je na osnovi ustreznih analiz ugotoviti katere TOZD lahko združimo ali ukinemo in formiramo enovite DO. Tudi bi kazalo proučiti združevanje DO, da povečamo obstoječe DO.
Smeleje bo potrebno zaposlovati nove delavce, posebno še strokovne kadre. S tem, da se osvoje novi programi in odpirajo tudi nova delovna mesta.
ODNOSI MED DO V OKVIRU SOZD IN TOZD V OKVIRU DO
To vprašanje je potrebno nenehoma obravnavati, tudi s političnega vidika. Urediti odnose med DO zlasti pri blagovnih tokovih, financah, solidarnosti itd. Odnosi med DO v okviru SOZD ne morejo biti čisto trgovski. Znotraj bi moral na vseh področjih veljati drugačen režim in
KADROVSKA
POLITIKA
V OKVIRU HMEZADA MORAMO ZAGOTOVITI:
. ^.Demokratizacijo vseh kadrovskih odločitev in postopkov, preprečevati privatizacijo kadrovske politike in uveljavljanja interno ozkih skupin ali posameznikov.
- Pri kadrovanju na vodilna in vodstvena mesta moramo kadrovati delavce, ki so strokovno usposobljeni, samoupravno in politično zgrajeni ter potrjeni z delovnimi rezultati.
odnosi, ki so zaradi čvrste povezanosti garant večje socialne in pravne varnosti.
Stabilizacijski programi morajo zajemati tudi ostalo problematiko: odnos do kmetijskih zemljišč, socialna problematika ih reševanje iste (DO, stanovanja itd.), in drugo.
Na nivoju SOZD bi zajeli v program naloge, ki so širšega pomena in tangirajo vsako DO, na nivoju DO, ki so aktualne v DO in se nanašajo tudi na poslovanje v TOZD.
Na vseh nivojih je potrebno zadolžiti ustrezne strokovne službe. Organi samoupravljanja preko SDK in DPO pa morajo spremljati izvajanje teh nalog.
Predsednik poslovodnega odbora SOZD Vlado GORIŠEK
-	Dosledno izvajati načela rotacije in reelekcije kot metodo kadrovske politike, kakor tudi odpoklice za delavce, ki ne uresničujejo postavljenih nalog.
-	Najaktivnejši in najboljši kadri, ki so se uveljavili z rezultati svojega dela naj prevzamejo najodgovornejše samoupravne in strokovne dolžnosti v SOZD.
-	Ustvariti možnost za osebni razvoj in uveljavitev delavcev, ki prednjačijo s svojo dejavnostjo, prizadevnostjo, inventivnostjo ter strokovno in družbeno odgovor-nostjo. Ustvariti možnost za hitrejše uveljavljanje mlajših kadrov za prevzemanje strokovnih in samoupravnih nalog.
DELOVANJE SOZD HMEZAD KOORDINACIJE
V skladu z določili 18. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad smo v SOZD Hmezad oblikovali naslednje koordinacije:
-	koordinacija razvoja in investicija,
-	koordinacija proizvodnje,
-	koordinacija komerciale,
-	koordinacija financ,
Acr koordinacija ekonomike, organizacije in poslovne informatike,
-	koordinacija odnosov, v združenem de}u. .
Koordinacije sestavljajo za posamezno področje pooblaščeni
delavci združenih DO. Koordinacijo vodi in sklicuje ppdpredšecL nik Poslovodnega odbora odgovoren za posamezno področje delovanja SOZD.
Z delovanjem koordinacij smo zagotovili enotno delovanje SOZD, usklajevanje razvoja, usklajevanje dejavnosti, tehnologij in znanj tel- prenos dosežkov znotraj SOZD.
NOSILCI POSLOV
Članice SOZD Hmezad opravljajo-skupne posle in škupnede-javnosti na področju prometa blaga in storitev, proizvodnje in predelave preko nosilcev poslov.
Nosilci poslov so DO, ki stopijo "v poslovna razmerja izven SOZD v svojem imenu in na račun članic na področju:
-	prometa blaga in storitev,
-	proizvodnje, predelave in prometa skupnih proizvodov,
* na drugih področjih dejavnosti SOZD.
Nosilci poslov so tiste DO, ki so kot nosilke poslov opredeljene v samoupravnem sporazumu v temeljih plana SOZD in planu SOZD.
S. K.
SVET DIREKTORJEV
Na seji sveta direktorjev, ki je bila 13. okt 1983 v Žalcu, je bil dan osnovni poudarek izhodiščem in postopku priprav za izdelavo gospodarskega plana za leto 1983 in nalogam na področju kadrovske politike. Pri pripravi planskih izhodišč je potrebno .v.prvi vrsti upoštevati izkoriščenost kapacitet ki nam omogočajo, da povečamo fizični obseg proizvodnje za 10 %. Povečati moramo izvoz. Na področju trgovske dejavnosti moramo narediti korak naprej pri usklajevanju blagovnih tokov, zmanjšati materialne stroške za 1 %, povečati moramo produktivnost in bolje izrabiti delovni čas. Na finančnem področju moramo z vidika planiranja narediti kvaliteten premik,'delež obresti v dohodku naj bi bil manjši ali pa vsaj enak. Na področju osebnih dohodkov sh'bomo Hmezad kbt celota usklajevali do družbenega dogovora,'Uskladili naj bi tudi'sklade skupne po-rabešn do konca leta naj bi opredelili realne osnove za investicijske naložbe v prihodnjemTetu ter sprejeli zadevne ukrepe. Po sprejetem rokovniku, ki ga bo obravnaval tudi delavski svet SOZD na prihodnji Seji, moramo gospodarski plan za leto 1984 sprejeti do konca letošnjega leta.
Na področju kadrovske politike moramo poenotiti postopek kadrovanja poslovodnih in ostalih delavcev-š posebnimi pooblastili in odgovornostmi in s tem zagotoviti demokratičnost vseh kadrovskih postopkov, da se na omenjena dela.in naloge impnujejo delavci, ki so strokovno usposobljeni,samoupravno in politično zgrajeni ter potrjeni zpelovnimi rezultati in da prevzemajo najodgovornejše strokovne in samoupravne dolžnosti najbolj aktivni.in najboljši kadri, ki sp še Uveljavili ž rezultati svojega dela. Kadrovska služba SOZD je zadolžena, da izdela pravila za pretok,kadrov znotraj SOZD na osnovi usmerjene akcijd (nedogovorjeno prevzemanje kadro.v moramo preprečevati). V ‘sklop kadrovske politike spada tudi skrb za podeljevanje moralnih priznanj (moralne stimulacije) pridnim in zaslužnim ¿elavcenj,, Sem spadajo državna, občinska in soz-dovska odlikovanja, diplome, značke itd. Za poslovodne organe,DO se bodo predlogi pripravljali na nivoju SOZD, za vse ostale delavce pa kadrovske službe in odgovorni delavci DO. V ta namen je potrebno na nivoju Do imenovati komisije za odlikovanja, na ravni SOZD pa je že imenovana.
Direktorjem DO je bila posredovana še krajša informacija s seje aktiva komunistov pri CK ZKS ih informacije s sej drugih republiških institucij s področja kmetijstva in živilske industrije.
J. Ojdanič
V hotelu Prebold je bil podpisan dogovor o dobavi mleka zasavskim revirjem
Obiski — Obiski — Obiski
Za predstavnike Skupščine občine Celje in predstavnike Krajevnih skupnosti Žalec, Petrovče in Galicija smo organizirali obisk in ogled prašičje farme v Ihanu. Ogled je bil organiziran z namenom, da se najodgovornejši funkcionarji družbenopolitičnih skupnosti prepričajo, da lokacija prašičje farme na Pi-rešici tako z ekološkega vidika, kar se tiče očuvanja voda in glede smradu, ki je glavna ovira za pridobitev lokacije, ni problematična Problematična bo samo cena, saj se vrednost z vsakim dnem zavlačevanja odobritve lokacije veča, katero bo pa v končni fazi moral nositi investitor. Verjetno se bo zopet kdo našel čez kakšno leto in se spraševal, kdo je odgovoren za zavlačevanje izgradnje prašičje far-
me, kot je bil primer za novo mlekarno.
Obiskali so nas predstavniki RO Vodičanka iz Vodic in Brodoko-merca iz Reke. S slednjimi je potekal razgovor o realizaciji SaS s katerim se zagotavlja povečanje proizvodnje mleka v družbenem sektorju kmetijstva.
V začetku oktobra smo podpisali samoupravni sporazum z Zasavsko kmetijsko zadrugo Trbovlje in trgovskimi OZD iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja o odkupu mleka, in preskrbi z mlekom in mlečnimi proizvodi Zasavske regije.
J. Ojdanič
NALOGE komunistov pri uresničevanju programa dolgoročne ekonomske stabilizacije
Centralni komite ZK Slovenije je na 8 seji razpravljal o nalogah pri uresničevanju ekonomske stabilizacije ter kritično ocenil svojo lastno dejavnost in dejavnost članov, organizacij in organov ZK ter sprejel naslednje usmeritve:
- v organizacijah združenega dela aktivirati notranje rezerve in naslonitev na lastne sile;
-takojšnje preverjanje uresničevanja proizvodnih in izvoznih planov ter oblikovanje takšnih planov za leto 1984, ki bodo zagotavljali osnove za trajno stabilno rast proizvodnje in izvoza,-
-	samoupravno povezovanje in združevanje dela in sredstev;
j- -.izboljšanje samoupravne organiziranosti;
-	polno izrabo proizvodnih zmogljivosti in tehnologije, varčevanje z reprodukcijskim materialom in energijo, boljšo izrabo delovnega časa,-
-	učinkovito uvajanje znanja in razvijanje inovacijske dejavnosti;
—	■ zagotavljanje nadaljnje rasti kmetijske proizvodnje, zmanjšanje uvoza hrane, boljšo izrabo in varstvo kmetijskih zemljišč.
Zveza komunistov se bo borila za odgovorno in učinkovito uveljavljanje programa dolgoročne ekonomske stabilizacije v vseh samoupravnih okoljih. Svojo akcijo bo opirala na tiste delavce in delovne ljudi, ki dejansko uresničujejo sprejeti program in ocenila odgovornost vseh tistih, ki sprejetih usmeritev, nalog in programa dolgoročne ekonomske stabilizacije ne bodo uresničevali.
Osma seja CK ZKS pomeni mobilizacijo komunistov in vseh delovnih ljudi za realizacijo jasno zastavljenih nalog in usmeritev dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije.
Tudi v Hmezadu moramo komunisti z lastnim vzgledom, moralnimi vrednotami, z znanjem, trudom, doslednostjo in družbeno angažiranostjo vzpodbuditi ustvarjalnost delovnih ljudi pri uresničevanju
programa dolgoročne ekonomske stabilizacije, s tem pa bo odprta perspektiva nadaljnjemu razvoju Hmezada.
S.	K.
Ril SAMIDPRtVHIH IFPI?
SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD HMEZAD
23. septemeber
Ker je bila seja delavskega sveta takrat, ko je bil že »Hmeljar« v tisku, nismo mogli o njej poročati.
Delavski svet je sprejel informacijo o poslovanju SOZD Hmezad za prvo polletje in obvezo vseh, da se maksimalno angažirajo za povečanje proizvodnje v drugem polletju in s tem zmanjšajo odstopanje od sprejetih planskih obvez.
Sprejel je tudi zaključke sveta direktorjev DO članic SOZD Hmezad, ki je bil 16. 8. in se nanašajo na polletne rezultate in ukrepe za izboljšanje poslovanja.
Pri razpravi okrog gibanja OD v TOZD in DSSS je delavski svet sprejel postopek vrednotenja del in nalog;
a)	ko strokovna služba ugotovi razloge za ponovno vrednotenje določenih del in nalog, sporoči to v pismeni obliki oddelku za ekonomiko;
b)	oddelek za ekonomiko se aktivno vključi v postopek ponovnega ocenjevanja;
c)	eventuelne nesporazume, ki bi nastati v fazi ponovnega ocenjevanja, obravnava odbor za ekonomiko, organizacijo, informatiko in odnose v združenem delu.
Pri sanaciji Hmezad KK Šmarje je delavski svet sprejel sklep, da pri izvajajnju sanacijskega programa v KK Šmarje sprejme sanacijska kor misija ukrepe, ki,bodo usklajeni s Poslovodnim odborom SOZD in jih predlaga DS SOZD.
Pri sanaciji Celjske mlekarne je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
a)	Ekonomski oddelek formira delovno skupino na nivoju SOZD z nalogo, da do novega leta nakaže rešitve okrog organizacije proizvodnje v novi mlekarni;
b)	problematiko okrog finansiranja nove Mlekarne obravnava IB in odbor za komercialo in finance ter skupno izdelata ustrezne rešitve;
c)	del manjkajočih sredstev za investicijo nove mlekarne naj se prenese na družbeno politične skupnosti regije, kjer bo nova mlekarna pokrivala potrebe po mleku in mlečnih izdelkih.
Pri sanaciji gostinstva je delavski svet sprejel sklep, da za obnovo kegljišča najame DO Gostinstvo-turizeni 5 milijonov kredita iz občinskih rezerv.,.
Delavski svet je razpravljal in sprejel poročilo o poslovanju Interne banke in Hranilno kreditne službe za prvo polovico letošnjega leta.
Delavski svet je razpravljal in sprejel poročilo o izvajanju investicijskega programa SOZD Hmezad, kakor tudi uresničevanje razvoja investicijske politike SOZD Hmezad, kakor tudi o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi mešanega podjetja v Nigeriji.
Pri uresničevanju plana primarne proizvodnje v SOZD Hmezad je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1.	V vseh DO se morajo vodilni in strokovni delavci maksimalno prizadevati, da se realizira planirani obseg proizvodnje.
2.	Pri proizvodnji mleka še nadalje krepiti sodelovanje med mlekarno in proizvajalci na osnovi sovlaganja in pospeševanja proizvodnje.
3.	Za povečano proizvodnjo govejega mesa oziroma odkupa v Kmetijskem kombinatu Šmarje je striktno izvajati sprejete ukrepe, saj se kažejo pozitivni premiki in se odliv goveje živine v SR Hrvatsko zmanjšuje.
4.	Pri proizvodnji prašičjega mesa je potrebno več aktivnosti v vseh organizacijah, ki to proizvodnjo imajo.
5.	Reprokrog »piščanci« se mora devizno bolj samooskrbovati, sicer je nadaljnji razvoj te proizvodnje vprašljiv. Tu ima pomembno nalogo DO Jata kot-nosilec reprokroga in akter izvoza.
6.	Strokovne službe morajo najkasneje v mesecu oktobru pripraviti smefnice za plan 1984, ki morajo vsebovati:
a) usmeritev proizvodnje: broj-lerji, valilna jajca, konzumna jajca itd. predvsem iz stališča ekonomike in porabe deviz;
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nekaj misli ob izdelavi letnih planskih aktov
(Nadaljevanje s 3. strani)
b)	izvozni program in devizna samooskrba reprokroga;
c)	nadaljnji razvoj.
7.	Proizvodnjo rib je potrebno organizacijsko in kadrovsko zaključiti, da izkoristimo vse možnosti proizvodnje v okviru Hmezada.
8.	V sadjarstvu pospešeno izvajati rekonstrukcijo - obnovo z novimi - izvoznimi sortami.
9.	Za večjo proizvodnjo gob mora nosilec reprokroga KZ Drava Radlje povečati proizvodnjo substrata (dodatne investicije) in vsem zainteresiranim DO posredovati okvirno tehnologijo proizvodnje gob in prenehati s prodajo substrata izven Hmezada
10.	Predelovalna industrija CMI in CM se mora bolj usmerjati v izvoz, nove rentabilne proizvode in prodajo na tržišča izven regije na osnovi sporazumov o sovlaganju (dinarskem in deviznem).
11.	Sanacijski odbor in DO Strojna morata nuditi večjo pomoč TOZD Kovinarstvo in servisi v Kmetijskem kombinatu Šmarje pri sanaciji oz. programih za to proizvodnjo.
-	predsednik PO SOZD,
-	podpredsednik PO SOZD,
-- direktor interne banke,
-	direktorji DO članic SOZD,
-	predsednik DS SOZD,
-	predsednik konference ZKS SOZD,
-	predsednik ZSMS SOZD,
-	predsednik KO sindikata SOZD,
-	predsednik SDK SOZD
Za predsednika odbora za štabi-
12.	V DO Gostinstvo izpeljati kadrovanje in odgovornost na osnovi predloga o enoviti DO.
Na področju uresničevanja politike na področju odnosov v združenem delu v SOZD Hmezad, kakor tudi na področju uresničevanja določil samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad, je delavski svet sprejel naslednja dva sklepa
1.	Sprejme se poročilo o uresničevanju politike na področju odnosov v združenem delu in predlaga, de se področja dejavnosti samoupravnih organov, kadrovske politike, delovanja DPO obveščanje splošnih zadev in SLO in DS vključujejo v celotno poslovno politiko SOZD in zadružnih organizacij.
2.	Sprejme se ocena uresničevanja Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad in Statuta SOZD Hmezad in zavezuje vse združene DO in TOZD za dosledno spoštovanje določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad in statuta DO Hmezad.
lizacijo se imenuje predsednik PO SOZD Hmezad tov. Vlado Gorišek.
Prav tako je delavski svet imenoval na nivoju SOZD Hmezad komite za SLO in DS.
Imenoval je tudi tov. Slavka Košenino, podpredsednika PO za področje odnosov v združenem delu za vodjo DS Skupne službe SOZD.
I. V.
Smo pred iztekom koledarskega leta in pred nami je naloga, da ocenimo poslovanje v tem letu in da pripravimo plan poslovanja ža prihodnje leto. Naj izkoristim to priložnost in navedem nekaj osnovnih izhodišč letnega planiranja in problemov, ki pri tem nastajajo. Pravzaprav se pojavlja osnovno vprašanje - kaj hočemo doseči z letnim planom? V praksi je vse preveč razširjeno stališče, da je letni plan pač potrebno narediti, se pravi planiranje zaradi planiranja. Prav zaradi tega se pojavlja staro pravilo, da plane sprejemamo šele v planskem obdobju (marec, april ali pa še pozneje). Iz teorije planiranja vemo, da je letno planiranje v svoji osnovi izbira najustreznejšega asortimana. Torej letni plan je že končna odločitev o tem, kaj in koliko bomo proizvajali, da bomo z ozirom na dane omejitve okolja dosegli največji dohodek. Potemtakem je plan osnova za odločanje in je rezultat postavljene poslovne politike. Torej ni namenjen samemu sebi, ampak vodstvenim delavcem. Iz tega izhaja nesmisel sprejemanja plana v planskem obdobju, saj takšen plan ne pogojuje poslovanja v tem obdobju, ampak ravno obratno, plan je odraz samega (stihijskega) poslovanja Zato se ob tem razmišljanju sprašujemo kdaj pričeti s pripravljanjem plana za naslednje leto, da bomo plan pravočasno sprejeli.
Po mojem mnenju bi bilo potrebno poslovno politiko in cilje sprejeti že v septembru oziroma oktobru, planske akte izdelati v novembru in v decembru plane sprejeti. Še posebno to velja za kmetijstvo, kjer se že jeseni odločamo o količini in o vrsti primarne proizvodnje.
Dotaknil bi se tudi vprašanja, kdo planira v OZD? Vse preveč je prisotno mnenje, da mora poslovanje planirati planer oziroma planska služba. Zavedati se moramo, da je planiranje odločanje o bodočem poslovanju in da je odločanje prvenstveno v domeni vodstvenih kadrov. Morda je ena najvažnejših nalog poslovodnih delavcev, da odločajo o bodočem poslovanju. Da pa lahko odločajo, morajo imeti na voljo ustrezne informacije o preteklem poslovanju, o možnostih in pogojih v prihodnje, o omejitvah okolja (trg, finance, proizvodnja, ekonomska politika) itd. Na podlagi vseh teh poznanih elementov planer predlaga ekonomsko najoptimalnejšo varianto. Končno varianto izbere poslovodstvo. Torej planirajo poslovodni delavci, strokovne službe pripravijo ustrezne strokovne predloge za planiranje, planska služba pa ekonomsko ovrednoti različne variante, predlaga najustreznejšo varianto ter izdela planske akte.
Še nekaj o procesu planiranja na relaciji TOZD-DO-SOZD. Najprej
o hierarhiji planiranja. Če opazujemo proces planiranja skozi faze planiranja, ki so:
-	priprava strokovnih služb
-	izdelava ciljev in poslovne politike,
-	izdelava planskih tabel potem lahko rečemo, da se prva faza izdeluje na vseh nivojih istočasno (in tudi neodvisno), druga faza se izdela naprej za nivo SOZD in se prenaša na nižje nivoje, tretja faza pa se začne izdelovati v TOZD in se preko seštevanja (ali pa konsolidiranja) prenaša na višje nivoje, to je DO in nazadnje SOZD. Na mnenje, da torej plan ni drugega kot seštevek planov DO oziroma TOZD, bi odgovoril, da plan SOZD v svoji vsebini ne more biti nekaj drugega kot seštevek planov DO, da pa je lahko po svoji kvaliteti več kot pa le zgolj seštevek določenega števila DO. Ta kvaliteta pa se doseže v drugi fazi planiranja, ko pride do izraza usklajevanje ciljev med DO v smislu najracionalnejših poslovnih potez, ki jih povezovanje v SOZD nudi.
V razmišljanju bi navrgel še misel o pomembnosti letnega plana Omenil sem že, da je letni plan izbira takšnega asortimana ki bo dosegel najvišji dohodek. Tu pa se postavlja vprašanje, koliko sploh lahko spreminjamo asortiman (še posebno v kmetijstvu) in ali ni morda letni plan le bilanciranje stroškov proizvodnje, sam asortiman pa je v veliki meri odvisen od vlaganj v tehnologijo. To pa je predmet dolgoročnega planiranja. Morda samo še to, daje v svetu letno planiranje čedalje manj pomembno, da pa je postalo izredno pomembno dolgoročno planiranje in operativno planiranje proizvodnje, to je usklajevanje proizvodnih zmogljivosti glede na poznane zahteve.
Ob rob vsemu temu pa naj dodam še to, da ne merimo kvaliteto plana po tem, koliko se mu približamo v izvajanju, ampak po tem, koliko so planske odločitve privedle do uspešnega poslovanja.
Franc Jelen
Tudi drugi gradijo farme
Kmetijski kombinat Ptuj gradi novo farmo prašičev v Lancovi vasi, kapacitete 3 tisoč ton mesa letno. Celotno količino bodo dostavljali Mesni tovarni »Košaki« Maribor.
EP-1646
Delavski svet je imenoval naslednje komisije: Komisijo za odlikovanja in priznanja:
Demetrij Koštomaj Vlado Jager Ivan Vodlan Slavko Košenina Jožica Pirnat
Robert Mlinar Albin Stepišnik
• DO CMI preds. del. sveta SOZD
-	DO Sadjarstvo Mirošan član DS SOZD
-	predsednik KO sindikata SOZD
-	DSSS SOZD podpredsednik PO
-	DO Notranja trgovina - predsednik konference OOZKS SOZD
-	DSSS predsednik ZSMS SOZD-
-	združeni kmet iz, Trnave, podpredsednik DS SOZD.
Komisija SOZD Hmezad za samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovnimi organizacijami v sestavi SOZD Hmezad in delovno skupnostjo SOZD Hmezad:
VERSTOVŠEK Franc POTOČNIK Milena JURAČ Vlado BUKOVNIK Milan PIŠEK Ivan ZUPANIČ Erna NOVAČAN Marjana ČREPINŠEK Irena CVERLIN Avgust REPNIK Tone TERGLAV Ivica MEŽNAR Slavko KRUŠNIK Henrik PEVEC Štefka LESJAK Filip SOTELŠEK Andrej BUKOVNIK Branko ŠKAFAR Leopold DROBNE Marjan JAGER Fanika
Hmezad DO Kmetijstvo Žalec Hmezad DO KK Šmarje Hmezad DO Kmet Ilirska Bistrica Hmezad DO KZ Drava Hmezad DO Sadjarstvo Mirosan Hmezad DO Vrtnarstvo Celje Hmezad DO KZ Slov. Bistrica Hmezad DO KZ Savinjska dolina Hmezad DO CMI • Hmezad DO CM
Hmezad DO Hmezad export-import
Hmezad DO Strojna Žalec
Hmezad DO Mirierva
Hmezad DO Gostinstvo turizem
Hmezad DO Notranja trgovina
Hmezad DO Jata
Hmezad DO Čebelarska zadruga
Hmezad Del. skup. Skupne službe SOZD
Hmezad Del. skup. Skupne službe SOZD
Hmezad Del. skup. Skupne službe SOZD
Za predsednika komisije je imenovan tov. Filip Lesjak iz DO Notranja trgovina.
Delavski svet je tudi imenoval stabilizacijski odbor SOZD Hmezad:
Prašičja farma Ihan je .1959. leta res zrasla na robu naselja, sedaj so pa hiše tik ob njej, ker kraju prinaša velike koristi
PRAŠIČJA FARMA IZ ZORNEGA KOTA INVESTITORJA
Velik debalans (neuravnoveše-nje) proizvodov mesne industrije, neredna oskrbljenost regije s svežim mesom in najnižja samooskrba s prašičjim mesom v SRS narekujejo nujo po povečani prireji prašičev v celjskih regiji že vrsto let SOZD Hmezad DO Celjska mesna industrija je zaradi tega pristopila k izgradnji farme prašičev reprodukcijskega tipa za širšb celjsko regijo in bo proizvajala poleg pitancev (100 kg), večje število (7.500) še tekačev (22 kg), ki jih bomo dajali specializiranim rejcem v kooperacijsko dopitanje. '
Prašičja farma je načrtovana na slabšem izkrčenem gozdnem zemljišču na terasi med Petrovčami, Žalcem in Veliko Pirešico. Lokacija farme je izbrana in zaprošena za odobritev pri Občinski skupščini občine Žalec. Hmezad DO Celjska mesna industrija Se je odločila za to lokacijo in ne za katero drugo od proučevanih deset drugih lokacij, ki pa so manj ugodne oziroma so izpadle iž izbire. Lokacija na Pireši-ci je izbrana iz naslednjih vzrokov: - Idealna situacija terena (druga terasa - vzpetina).
-	Nepropustna zaglajena tla ih manj vredno kmetijsko zemljišče.
‘ - Bližina kmetijskih površin Hmezada;, ki bodo gnojene z gnojem iz farme.
-	Bližina klavnice v Celju iri Me-šalnice krmil v Žalcu.
-	Izredna bližina regijske Mlekarne od koder bo farma dobivala sirotko.
-	Bližina kolektorja za odvod fekalnih odplak na javno komunalno čistilno napravo v Kasazah.
J - Farma bo izvedena tako, da bo imela predčiščenje na svojih lastnih čistilnih napravah.
; - Možnost zavarovanja sistema čiščenja odplak kot je konceptno načrtovano za povezavo tudi na kolektor proti Celju in s tem možnost čiščenja na celjskih komunalnih napravah, ki jih Celjani tudi nameravajo zgraditi v bližnji perspektivi.^
-	In končno so to zemljišča po kakovosti tretje bonitete saj premena gozdov še zdaleč ni končana. Zemljišča so last SLP v uporabljanju SOZD Hmezad, kar pomeni, da je tudi dosedanjo premeno izvajala ista organizacija združenega dela,
ki želi spremembo namembnosti za gradnjo farme prašičev, kar ji Zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo namenja in (glej 5. člen) tudi omogoča.
- Na izbrani lokaciji v Veliki Pi-rešici je bila merjena vetrovna roža, ki kaže skoraj idealno razporeditev zračnih tokov z nekoliko poudarjeno severozahodno oziroma jugovzhodno smerjo in glede na dokaj veliko razdaljo večjih naselij iz ekološkega vidika (vonj) ni problematično.
Tudi oziraje se na ohranitev vodnih virov za Celje na področju Medloga je izbrana lokacija na idealnem zemljišču, saj so tla zelo zaglajena, 3-4 m globoko nepro-
pustna ob enem pa toliko dvignjena, da bo možno brez prečrpavanja speljati vse odplake po lastnem čiščenju na farmi v kolektor oziroma prej omenjene čistilne naprave.
Kolektiv Hmezada, zlasti pa ožji kolektiv Celjske mesne industrije želita tudi pri postavitvi tega objekta biti korektna do okolja, zato pa tudi pričakujeta v času razgrnitve sprememb prostorskega plana občine Žalec strokovno poglobljeno in upravičeno polemiko, na kraju pa tudi pozitivno sklepanje o gradnji farme in končno odnos do družbenih prizadevanj za povečanje hrane.
Za Celjsko mesno industrijo Andi Goršek
Pomembnejši sklepi delegatov delavskega sveta delovne organizacije Celjske mlekarne Celje
Delegati delavskega sveta Celjskih mlekarn se v zadnjem času pogosteje sestajajo. Razlog za to je gradnja nove mlekarne, ki je v končni fazi izgradnje in finančne situacije, v kateri se je znašla mlekarna Delegati delavskega sveta šo obravnavah predsanacijski program, ki so ga izdelale strokovne službe v mlekarni v sodelovanju z oddelkom za ekonomiko DS SS SOZD.
Glavni vzrok za nastalo situacijo so bila izrazita nesorazmerja med odkupno ceno surovine (mleka) ih prodajnimi cenami izdelkov, predvsem' konzumnega mleka. Ker je delovna org;ahizacija Celjske mlekarne izrazito konzumna mlekarna, je bila posebno prizadeta. Nesorazmerja so se pojavila že koncem 1982. leta in se prenesla v 1983. leto. V začetku marca se je povečala odkupna cena mleka za 17 %; prodajna cena konzumnega mleka za 8 %, cene mlečnim izdelkom za ca. 20 %, s 1. avgustom so se ponovno povečale cene za ca. 16 %, odkupna cena konzumnega mleka-pa je ostala nespremenjena. Poseben problem v mlekarni je tudi kalo in razlika med dobljenimi in plačanimi tolščobnimi enotami. Nekaj teh
pomanjkljivosti izvira iz zastarelosti in dotrajanosti strojev, pomanjkanja rezervnih delov' za vzdrževanje in avtopark, neprimernih števcev na sprejemu in cisternah. Seveda pa na rezultat vplivajo poleg objektivnih faktorjev tudi subjektivni.
Delegati so sprejeli in potrdili predlagane ukrepe za saniranje stanja, zadolžitve odgovornih oseb in roke izvedbe v mlekarni v Celju in v delovni enoti sirarna Šmarje.
Strinjali so se, da je potrebno izboljšati delovno disciplino, odpraviti pomanjkljivosti pri ugotavljanju tolščobnih enot, skrbeti za čim-manjši kalo do rampe in v sami proizvodnji. Vso skrb je potrebno posvetiti racionalni porabi repro-materiala, tehnološka in komercialna služba pa morata proučiti tržno situacijo in temu primemo predlagati izdelavo akumulativnih proizvodov. Med najpomembnejšimi dolgoročnimi ukrepi pa je ustrezna kadrovska politika, organizacija dela, pravilna izraba delovnega časa in sodobna tehnologija.
Vodja splošnega sektorja CM Gertruda Terčak
Ustanovni sestanek aktiva mladih zadružnikov Tabor
V sredo 5. oktobra je bil v prostorih KZ Savinjska dolina TZO Tabor ustanovni sestanek mladih zadružnikov v Taboru. Na njem smo izvolili predsednika aktiva, namestnika, tajnika in blagajnika. Za predsednika aktiva mladih zadružnikov je bil soglasno izvoljen in potrjen Milan Širše. Moram omeniti, da je Milan zaposlen v KZ Savinjska dolina kot pospeševalec na TZO Vransko.
Do konca leta 1983 smo izdelali tudi program dela, ki pa je dokaj obširen. Naj navedem le nekaj nalog:
-	prikaz pravilnega oranja,
-	poskus pšenice,
-	organizacija plesnega ali kuharskega tečaja,
-	organizacija srečanja s sosednjim aktivom,
-	udeležba na strokovnih predavanjih.
Novo ustanovljenemu aktivu mladih zadružnikov Tabor želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
T. Potočnik
POSKUS V NARAVI	Varno delo v hmeljskih žičnicah
DA NAJBOLJŠI ODGOVOR in pri de,u s ,rak,orskim ||M
To je tudi vodilo Strokovne službe Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec, ki zato vsako leto poskuša nekatera nova agrotehnična spoznanja in nove kulture praktično prikazati s poskusi na posameznih mestih.
V	letu 1982 smo skupno s strokovno službo Hmezad Kmetijstvo Žalec začeli z demonstracijskim poskusom setve več eventuelno primernih hibridov koruze za naše področje. Ta poskus smo nadaljevali tudi letos, ko si ga je spet ogledalo blizu 100 obiskovalcev. Rezultati o primernih kultivarjih za silažo oziroma zrnje, bodo po končni obdelavi podatkov objavljeni v tretji številki Hmeljarja 1984.
Del semena hibridne koruze, ki smo ga dobili za poskusne namene iz Instituta za oplemenjivanje i pro-izvodnju bilja iz Zagreba, smo razdelili združenim kmetom, da so jih tudi sami preizkusih na različnih lokacijah po dolini.
Skupno s Kmetijskim institutom Slovenije imamo v letošnjem letu zastavljena dva makroposkusa vrtnin in to kumar in zelja. Oba poskusa želita odgovoriti na vprašanje najprimernejšega hibrida za naše območje in celo Slovenijo.
V	akcijo zasejevanja vseh strniščnih površin smo se vključili z razdelitvijo nekaj semena več strniščnih posevkov na vseh 9 TZO, kjer se bodo lahko posamezniki prepričali o vsestranski koristnosti le teh in jih sejah tudi vnaprej vsako leto.
To jesen smo tudi prvič uporabili za razkuževanje pšenice novo sredstvo, katerega uspeh pa bo viden šele drugo leto.
Prav tako smo pri vključevanju za yečje pridelovanje krme iz travnikov, v obrobnih predelih posta-
vili 3 gnojilne poskuse na različnih lokacijah v občini Spremljamo jih že drugo leto.
Z obdelavo podatkov, ki še niso vsi zbrani, bo še veliko dela. Vendar so tako dobljeni odgovori za naše delo najboljši in jih bomo tekom zime predstavili na predavanjih in v Hmeljarju.
M. K.
CMI pred dokončano rekonstrukcijo
Postavljanje in popravljanje hmeljskih žičnic je zahtevno delo, pri katerem je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja Zato se morajo upoštevati obstoječi predpisi in normativi za varno delo.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah hmeljskih žičnic ah nadzemnih električni vodov se je treba izogibati križanju ah približevanju takim objektom.
VZEMI SI ČAS. NAJPREJ POSKRBI ZA VARNOST, POTEM ZAČNI Z DELOM!
Izolacija nadzemnih vodov pri križanjih s hmeljskimi žičnicami in pri približevanju hmeljskih žičnicam se mora izvršiti po veljavnih predpisih.
Traktorski stolp mora biti pravilno konstruiran in nameščen na traktor. Traktorski stolp mora imeti dostopne lestve, zadosti velik podest z najmanj 1 m visoko ograjo in 20 cm spodnjim okvirjem. Podest mora biti razdeljen in pregra-
V	Šentjurju pri Celju je bila 8. septembra letos regijsko-živinorej-ska razstava. Na njej so svoje najboljše krave hsaste pasme razstavili kmetje, zadružniki - kooperanti iz naslednjih organizacij:
Kmetijski kombinat Šentjur 74 krav;
Kmetijski kombinat Šmaje pri Jelšah 26 krav;
Kmetijska zadruga Celje 11 krav;
Kmetijska zadruga Laško 7 krav;
Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec 9 krav.
Skupno je bilo razstavljenih 127 krav in brejih telic, glede na starost razvrščenih v več skupin.
V	Kmetijski zadrugi Savinjska dolina se govedo lisaste pasme uvaja šele nekaj let in ga je le 18%, zato so bile iz tega področja predstavljene le mlajše živali. Krave pr-vesnice in krave druge ah tretje laktacije. Povprečna kvahteta vseh
jen za izračunano število delavcev, ki na njem delajo.
Oskrbovanje delavcev na stolpu s potrebnim materialom in pripomočki je dovoljeno samo, ko traktor stoji. Strogo prepovedano je metanje ali podajanje materiala s tal med delom.
Traktorist mara paziti na pravilno Vožnjo z upoštevanjem nagiba tal, raznih jam in brazd, ter vsakega nagiba, zaradi katerega bi lahko prišlo do prevrnitve stolpa. Hitrost vožnje mora prilagoditi hitrosti dela vseh delavcev na stolpu. Traktor in stolp morata biti za ta dela opremljena po veljavnih predpisih.
Traktor mora imeti prednjo premo razširjeno na največjo možno širino koloteka. Zadnjo premo opremimo z dvojnimi kolesi, ki šo obvezno napolnjeni z vodo. Na hidravlične krake oziroma potemico obesimo svinčeno ali betonsko utež.
Delavci, ki delajo na stolpu morajo biti predhodno zdravstveno pregledani, če jim zdravje dopušča delo na višini.
Pred pričetkom del se morajo delavci seznaniti z nevarnostmi pri delu ter poučiti o pravilnem in varnem delu.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
razstavljenih krav je bila na solidni višini, saj je bilo precej takih, ki so v laktaciji 305 dni proizvedle 5000 in več litrov mleka Rekorderka celo 7059 litrov s 3,71 % ml. tolšče.
V taki konkurenci je uvrstitev krave JOCA last rejca Franca dušica iz Grušovelj na drugo mesto pri kravah 2. in 3. laktacije uspeh. Prav tako je uspešna uvrstitev krave prvesnice CARTA na drugo mesto in TIBERA na tretje mesto last rejca Jožeta Rojnika iz Podvr-ha.
Prikazani dosežki na razstavi lisastega goveda v Šentjurju pri Celju dokazujejo, da je usmeritev v govedoreji našemu področju primerna. Z zadostno krmsko bazo, z zagotovitvijo dovoljenih kohčin ustrezne krme, lahko pričakujemo tudi primerne proizvodne rezultate.
J. Š.
Sodelovali smo na živinorejski razstavi
Kravja družina na jesenski paši
Poslovna skupnost perutninarjev SR Slovenije
V Ptuju so slovenski perutninar-ji 29. Septembra podpisali samoupravni sporazum o povezovanju v skupndst združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje perutninarjev SR Slovenije. Sporazum so podpisale: ABC Pomurka »Agromerkur« - perutninarstvo in transport Murska Sobota, SOZD Hmezad - Jata Zalog, Mesokombinat Perutnina Ptuj in Pivka - Perutninski kombinat Ne-verke. Podpisniki so si v sporazumu zapisali cilje in naloge, način uresničevanje ciljev in nalog, usklajevanja dejavnosti in poslovanja, urejanje medsebojnih odnosov, skupno razvojno politiko in skupno planiranje ter združevanje sredstev^ Udeleženke bodo preko skupnega organa upravljanja -skupščine odločale in se sporazumevale ter usklajevale stališča. Poleg izvršnega odbora ima planska-poslovna skupnost še štiri stalne
komisije in sicer: komisijo za plan in razvoj, komisijo za komercialna vprašanja, komisijo Za tehnološka vprašanja in komisijo za kooperacijske pdnbse. Podpisnice sporazum zavezuje, da skupno načrtujejo kadre in proizvodnjo, da sodelujejo pri osvajanju tehnologije, da enotno nastopajo na trgu - domačem in tujem z zagotavljanjem celovite ponudbe, usklajujejo zmogljivosti v blagovnem prometu in združevanju sredstev in znanj za hitrejši razvoj dejavnosti. Z ozirom na to, da je udeleženka sporazuma tudi DO Jata iz Zaloga - članica SOZD Hmezad, je poslovodni odbor SOZD Hmezada predlagal, da se v sporazum vnese klavzulo obveznega upoštevanja temeljnih samoupravnih splošnih aktov na področju razvoja in poslovne politike asociacij, v katere so DO združene.
J. Ojdanič
OGLED DO JATA ZALOG
Triindvajsetega septembra smo si delavci KZ Savinjska dolina v okviru sindikalnega izleta ogledali Hmezad DO Jata. Ogledali smo si klavnico piščancev. Vodilni delavci so nam v nekaj besedah orisali nastanek in razvoj Jate in sodelovanje s Hmezad KZ Savinjska do-
Pred 25 leti
»V Slovenskih Konjicah dokončujejo dela pri gradnji hmeljske sušilnice. Zaradi zakasnitve letos še ni mogla služiti svojemu namenu, prav gotovo pa bo uporabna že v prihodnji sezoni. Sicer pa je bil zaradi enoletnih nasadov letošnji pridelek hmelja v okoftci Konjic bolj skromen.«
lina. Zatem smo si ogledali proizvodne faze v klavnici. Na koncu ogleda so nas pogostili z mesnimi izdelki, ki jih izdelujejo.
Delavci KZ Savinjska dolina se zahvaljujemo za prijaznost in pogostitev.
T. POTOČNIK
HMELJARSTVO Ob zaključku sezone
Sedmega oktobra so se sestali hmeljarski tehnologi in pospeševalci na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu in razpravljali o jesenskih delih v hmeljiščih: obiranju in sušenju hmelja, obdelavi in gnojenju, pripravi zemlje za sajenje novih nasadov, vzdrževanju starih žičnic in postavljanju novih in o proseni vešči. Problematike je bilo toliko, da se bodo sestali še v novembru in podrobneje razpravljali o sušenju hmelja, melioracijah in gradnji žičnic.
Vy
Kmetijo mora voditi izobražen kmetovalec
Dosedanji družbenoekonomski položaj kmetijstva je zaviral tudi izobraževanje. Pred uvedbo usmerjenega izobraževanja smo imeli zelo malo učencev v kmetijskih šolah, predvsem v srednjih in poklicnih. Z usmerjenim izobraževanjem se je mreža kmetijskih šol ponovna razširila, kajti potrebe po tem izobraževanju so očitne. Mreža kmetijskih šol danes pokriva pravzaprav celotno Slovenijo in je porazdeljena po regijah tako, da je.dostopna bolj ali manj vsakemu kandidatu. Vpisi v kmetijske šole sicer naraščajo, vendar se nam zdi, da so potrebe neprimerno večje. Beležimo, da danes ogromno kmečkih otrok meni, da je potrebno izobraževanje za katerikoli drugi poklic, v kmetijstvu pa bo že. Mislim, da bi moral biti cilj mladinske organizacije ta, da mora kmetijo voditi izobražen kmetovalec. Naša želja je, da bi bila ta izobrazba širša, saj vemo, da je izobrazba temeljni kamen investicije v kmetijstvo. Z znanjem bomo znali postavljati tudi družbenoekonomske odnose v kmetijstvu v nasprotju drugemu gospodarstvu in sploh lažje organizirali proizvodnjo. Že dosedanje izkušnje kažejo, kako lažje je pripraviti do organizirane proizvodnje ljudi, ki imajo širšo izobrazbo, ljudi, ki imajo kakršnokoli izobrazbo v kmetijstvu ali morda kje drugje. Da bi zamujeno nekako nadoknadili, smo v izobraževalni skupnosti podaljšali dobo izobraževanja mladine. Namreč, posebne izobraževalne skupnosti plačujejo samo izobraževanje mladine, starejši pa morajo financirati izobraževanje prek organizacij združenega dela, kjer so zaposleni ali pa iz svojih lastnih žepov, j
Da bi uresničili željo mladine po izobraževanju vkmetijstvu, smo sprejeli začasni sklep, da se šteje za mladinca vsak, ki še ni dopolnil 24 let.
Tako izobraževanje plača posebna izobraževalna skupnost. Omogočeno jim je tudi skrajšano izobraževanje.
T.	Potočnik
HMEZAD
GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC VABI NA
MARTINOVANJE
V HOTELU PREBOLD
Ob prijetni glasbi ansambla AMFORE boste postreženi z
MARTINOVO GOSJO, KOSTANJEVO POTICO in MOŠTOM IZ SODA.
Vabljeni v HOTEL PREBOLD!
Ob zaključku hmeljske letine so se hmeljarski strokovnjaki sestali na IHP
GLOBALNI PODATKI O POSLOVANJU HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC
Iz podrobnejših analiz, ki sta jih že obravnavala zbor in upravni odbor Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Žalec za I. polletje in podatkov koncem avgusta tega leta, je bilo ocenjeno, daje sta-
nje na področju hranilnega varčevanja kljub neustreznim gospodarskim gibanjem in rasti življenjskih stroškov dokaj ugodno, kar ilustrirajo naslednji podatki:
	Stanje 31. 8. 82	Stanje 31. 8. 83	Index
Skupno stanje vlog	325,893.675	451,889.348	138
od tega pri:			
- KZ Savinjska dolina	147,092.845	211,889,348	144
- KK Šmarje	41,041.533	57,397.214	139
- Kmetijstvo Ilir. Bistrica	14,639.482	21,199.586	145
- KZ Slovenska Bistrica	51,217.392	51,973.539	101
-KZ Celje	28,481.943	45,989.311	161
- Ostale	43,420.480	62,898.623	149
Hranilne vloge so torej večje za 125.453,00 din katera sredstva krepijo investicijsko in kratkoročno kreditiranje vlagateljev in članic.
Struktura vlog je naslednja:
-	a vista vloge
-	vezava od 3-6 mesecev
-	vezava od 6-12 mesecev
-	vezava od 12-24 mesecev
-	vezava od 24-36 mesecev
-	vezava nad 36 mesecev
-	vezane za pridobitev kreditov
91,70 % (obrestna mera) 7,5 % 0,0196 (obrestna mera) 12,0 96 0,17 96 (obrestna mera) 15,0 96 0,77 96 (obrestna mera) 18.0 96 0,85 96 (obrestna mera) 23,0 96 1,26 96 (obrestna mera) 28,0 96 5,24 96 (obrestna mera) 7-9 96
Glede na ustreznejše obrestne mere za vezane vloge priporočamo vsem vlagateljem, da se v večjem obsegu poslužujejo vezave vlog na različne možne roke, kar daje večji dohodek za prihranjen denar. Tako stanje rezultira iz naše tradicije varčevanja, dobrih proizvodnih rezultatov zlasti v zadnjih dveh letih v hmeljarski proizvodnji, večanje proizvodnje na. osnovi našega kreditiranja ter sistema, da se večina odkupa kmetijskih, govedorejskih in gozdarskih proizvodov ter izplačevanje osebnih dohod-
kov, izplačuje preko hranilnih knjižic. V ta sistem še ni vpeta Minerva, KZ Drava Radlje pa je še vključena v Koroško HKS. Delujemo tudi na tem, da bi se pokojnine delavcev in kmetov naših članic izplačevale preko HKS , kar se pri pristojnih institucijah težko rešuje.
•Vlagatelje obveščamo, da se po sklenjenem sporazumu z Ljubljansko banko lahko dvigujejo hranilne vloge na podlagi naše hranilne knjižice tudi pri vseh PE Ljubljanske banke v Jugoslaviji.
Na področju kreditiranja kmetov in delavcev je stanje naslednje: Stanje kreditov
	31/8-82	31/8-83	Index
1. KZ Savinjska dolina	116,584.307	139,031.056	119
2. KK Šmarje	114,959.525	111,453.114	97
3. Kmetijstvo Ilir. Bistrica	56,897.413	64,757.481	114
4. KZ Slov. Bistrica	76,218.519	88,624.562	116
5. KZ Celje	34,247.748	37,590.594	110
6. Ostale	2,869.892	2,543.212	89
SKUPAJ	401,777.404	444,000.019	111
Stanje kreditov izhaja iz obsega kreditiranja v prejšnjih letih, ki je bil in bo tudi v bodoče precej odvisen od pridobitve kreditov od bank in iz lastnih hranilnih vlog.
Proizvodni rezultati kreditiranja so v glavnem dobri, je pa tudi precej primerov, ko načrtovane investicije pri kmetih niso dokončane kljub temu, da so bili krediti izkoriščeni oz. le-ti niso izkoriščeni, da so zgrajene kapacitete manjše od načrtovanih ter da zlasti ni doseže-
ne proizvodnje kot je bila v ureditvenih programih načrtovana. Čeprav so za to ponekod objektivni razlogi pa, je na strani kmetov in strokovnih služb obveza, da se zlasti v smeri povečanja proizvodnje hrane stori vse potrebno, da bodo zemljiške in proizvodne kapacitete kar najbolj izkoriščene in doseženi ustrezni načrtovani proizvodni učinki. V kolikor bodo pri tem večja odstopanja, lahko nastane problem nadaljnjega kreditira-
nja kmetijstva, ki si je v svojo prioriteto v zadnjih letih težko priborilo.
V ta namen smo dopolnili programsko dokumentacijo, nov režim v dolgoročnih pogodbah in ko-lavdacijo dokončanih investicij pri kmetih, ki naj bi zagotovili, da teh primerov ne bi bilo.
Banke sedaj v kreditnih pogodbah določajo klavzule, da bodo, v kolikor kmet j e-kredito jemalci ne bodo dosegli načrtovane proizvodnje, spremenile ugodne obresti v
splošne obrestne mere oz. odpovedale kredite, katero obvezo prana-ša HKS na koristnike kreditov.
S prostimi sredstvi HKS bistveno pripomore IB oz. članicam zlasti v kreditiranju tekoče proizvodnje in likvidnosti. Ker bo obseg kreditiranja permanentno vezan na lastni potencial hranilnih vlog, je naša stanovska dolžnost, da varčevanje še naprej krepimo na vseh področjih, ker bomo s temi sredstvi, tudi ceneje od drugih, kreditirali kmete in delavce.
Plan investicijskih vlaganj je bil po dolgotrajnem vsklajevanju s članicami ter bankami in KŽRS sprejet na zboru HKS v višini 284,133.000, in sicer
za
-	KZ Savinjska dolina Žalec
-	KK Šmarje
-	Kmetijstvo Ilirska Bistrica
-	KZ Slovenska Bistrica
-	KZ Celje
72.575.000	din
79.260.000	din
38.950.000	din
93.339.000	din 41,483.800 din
Ta plan je v primerjavi odobrenim programom za leto 1982 višji za 232 96. Vloženih zahtevkov je 229.348,00 din, od katerih je že rešenih 191.765,00 din, na preostalih se deluje na ustreznih rešitvah.
Tako obsežen plan oz. odobreni krediti terjajo veliko angažiranje kreditojemalcev, strokovnih služb kmetijskih organizacij in HKS, da bodo investicije pravočasno izvršene in dqšeženi načrtovani proizvodni učinki.
Svetovni dan varčevanja, ki ga praznujemo 31. oktobra, naj nam vsem da novih vzpodbud za varčevanje na vseh področjih kmečke in delavske aktivnosti, preko katere naj bi prihranili še več denarnih sredstev, za osebni in splošni družbeni razvoj, kar je v tem času gospodarske stabilizacije še posebej pomembno.
Ernest Marinc
MALI INTERVJU
Zopet smo v obdobju, ko praznujemo svetovni dan varčevanja 31. oktober. Med letom se, a posebej še sedaj, spomnimo na naše dolgoletne sodelavke, ki imajo veliko opraviti z denarjem in okrog njega.
V Šempetru sem pred dnevi na TZO obiskal hranilno kreditno referentko Anico Simončič in jo poprosil, naj mi kaj pove o svoji delovni poti. Prešerno se je nasmejala in me vprašujoče pogledala, če res mora, ko je še drugih referentk več. Prikimal sem.
Oset, Tina Vedenik in še nekateri, ki se jih trenutno ne spomnim, so bili moji sodelavci. Takrat smo bili v starih lesenih prostorih na Landhofu za Fihjalko. Spominjam še, da je sredi dvorišča stala stara mlatilnica, da se je ob mlačvi močno kadilo in je bil velik živ-žav.«
In zatem?
»Nato sem šla za poslovodkinjo v Zabukovico v Okrajni magazin -poslovalnico 2.
Na KPPZ sem bila v knjigovodskem tečaju. Vanj me je predlagal profesor Cukala. Vrnila sem se v KZ Prebold. Kmalu sem se poročila in se zaposlila na rudniku v Zabukovici.«
Anica Simončič
»Moje prvo delovno mesto je bilo na KZ Prebold, 1956. leta. Bila sem mlada blagajničarka. Vlado Plas-kan, Jože Drča, Edi Cetina, Ernest Marinc, Angelca Steblovnik, Stanko
Kaj pa po razpustitvi rudnika? . »Po razpustitvifudnika 1966. leta sva odšla z možem v Agroservis.
(Nadaljevanje na 9. strani)
MED KOOPERANTI
Pri Erni in Alojzu Satler v Založah 42.
Zgradila sta nov hlev.
»Kredit sva dobila pri TZO Polzela iz virov HIP, LB in iz sklada za pospeševanje živinoreje. Tako je kredit bil okoli 50 odstotkov celotne vrednosti hleva, ki je stal nad dva milijona Hlev meri 18 m x 12 m, ostrejše pa 25 m x 18 in. V njem je 21 stojišč, za 14 goved pa je prostora v boksih. Pod streho v podaljšku je prostor za stroje in za spravilo sena, na spodnji strani pa koritast silos za 150 m3 Je uvodoma dejal Alojz, gospodinja pa je nadaljevala: •»Hlev smo začeli graditi 5. maja 1982, letos 28. junija pa smo vanj vselili 23 glav iz starega hleva. Sedaj ob koncu leta bomo plačali prvi obrok, obresti že tako plačujemo. Ko smo najeli kredit, je bilo 3,1 odstotka obresti, sedaj jih je že okrog 10 odstotkov. Sosed Marjan Zabukovnik že zida hlev ha ta način, Veternik pa ga bo začel.« Alojz: »Obnavljati smo hoteli star hlev. Za pomoč se moram zahvaliti dipl. inž. Jožu Salamonu, ker mi je s tehtnimi dokazi o prednosti gradnje novega hleva prepričal ženo. Pri pripravi dokumentacije za hlev in pri gradnji sami nam je bila v veliko pomoč TZO Polzela in njen upravnik Ivan Poteko. S hlevom smo zelo zadovoljni. Ah ne, Erna?«
Ema je smeje se zadovoljno prikimala in zasukala pogovor na sina Francija, ki je v Šentjurju končal dveletno šolo za kmetijce in je naslednik.
Franci: »Imamo 34 ha posestva, od tega je 22 ha gozda, hektar gozda smo posekali in očistili. Tam bomo uredili črednike.«
Povedali so, da jih je lani močno prizadela toča, ki je stolkla pridelke 100 % in se jim je škoda poznala pri hmelju in vinski trti še letos. »Pri Skupščini občine Žalec so nam olajšali davek za celih 845 dinarjev z izgovorom, da je Lojz inva-
lidsko pokojninsko zavarovan in da ves ta denar odteka v Celje, ki dani nič prispevalo za točo.« Tako Ema.
Prav izigrani pa smo bili od Zavarovalnice Triglav, so vsi ogorčeno pripovedovali. Prijavili so veliko škodo na strehi. Debela toča jim je razbila vso opeko autofleks. Lojz je takoj škodo prijavil in čakal. Zavarovalnega, agenta iz Celja ni bilo. Ko je decembra zopet povprašal, je bila njegova prijava že arhivirana Cenilec v Celju pa mu je dejal, da na Prelogah ni bilo veliko toče in jim dal le 6.300 din, kar je enkrat manj kot je dobil sosed. Ko pa je Lojz vprašal zakaj tako, mu je omenjeni zabmsil: »Če pridem cenit, še tega ne boste dobili«.
Franci v novem hlevu
»Nesramen ih nezaupanje v solidnost zavarovalnice vzbujajoč odnos. To sva želela povedati nekomu, da bodo morda še kaj dodali dragi kmetje« sta ob slovesu še sedaj vsa ogorčena povedala Ema in Alojz.«
Menim, da še ni prepozno; zavarovalnici za povrnitev zaupanja.
Lep pozdrav!
Urednik
Delavci, kooperanti! Sporočite, koga naj obiščem.
Urednik
(Nadaljevanje z 8. strani)
Končala sem srednjo komercialno šolo in se zaposlila v KZ Šempeter.«
Vaše sedane delo?
»Sem blagajničarka TZO, vodim vsa hranilno-kreditna dela, vsa posojila za kmete in delavce, dokup let za kmete, amortizacijske načrte za odplačilo anuitet, ob koncu leta bilančne priloge, refundacije, računanje obresti, hodim po denar v Žalec in verjetno je še kaj.«
Primerjava med včasih in danes?
»Včasih je bilo pol manj vlagateljev in precej manj dela in je delal eden. Sedaj pri obilici dela delam še vedno sama. Pa tudi tempo življenja postaja predivji. Kljub temu, da imamo Ljubljansko banko za sosedo, mi vloge naraščajo.«
Je to plod korektnega sodelovanja in zaupanja med vami in varčevalci?
»Verjetno bo tako« - je med smehom dejala Anica.
Vaš predlog za boljše poslovanje?
»Vsaj delno bi nas referente razbremenili po TZO. Sedaj moramo vsak dan s svojimi avtomobili in še s šoferji po denar v Žalec. LB razvaža denar po enotah po dolini. Morda bi bilo lahko tako tudi na KZ »Savinjska dolina.«
In za konec?
»Rada delam med prijetnimi ljudmi. Vedno je več brezposelnih, zato resno mislim na predčasno upokojitev in čakam na razplet zakona.«
Anica, hvala za prijeten pogovor.
Vy
Pravni kotiček
V zvezi z odvzemom statusa kmeta sprašuje upokojeni delavec:
Ah se starejšemu občanu, ki ne obdeluje zemljišč, kot bi jih moral, niti ne upošteva navodil KZS, lahko odvzame status kmeta?
ODGOVOR:
Po 1. alinei drugega odstavka 4. člena Z KZ se šteje za kmeta tudi občan, ki mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne obdeluje zemljišča z osebnim delom, če poskrbi za njegovo obdelavo. Pogoj, da obdrži tak občan status kmeta je torej, da poskrbi za obdelavo svojega kmetijskega zemljišča, seveda za tako obdelavo, kot je predpisana z ZKZ in navodilom o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec ravna kot dober gospodar (Uradni list SRS, št. 22/81).
Občan, ki za tako obdelavo ne poskrbi, bi moral po našem mnenju izgubiti status kmeta z vsemi posledicami, ki s tem nastanejo,: zlasti tudi glede zemljiškega maksimuma.
Vendar menimo, da bi bilo treba upoštevati postopek, kot ga določa tretji in četrti odstavek 18. člena ZKZ. Tako bi bilo mogoče takemu občanu odvzeti status kmeta šele, če bi kmetijsko zemljišče ostalo nezadostno obdelano še eno leto potem, ko mu je KZS predlagal primerne ukrepe in mu dala pri tem ustrezno pomoč. Če torej tak občan po enem letu ne bi na kakršenkoli način poskrbel, da bi bilo zemljišče obdelano na predpisan način, podisi tako, da ga da v zakup, da ga odda družbeni pravni osebi po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, da razpolaga z njim s pogodbo za primer smrti in podobno, bo moral za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ z odločbo izreči, da le tak občan izgubi status kmeta.
(Povzeto po mnenju odbora za pravna vprašanja pri ZK ZSS)
Sodna praksa na področju razporejanja delavcev
Nezakonita je razporeditev delavca proti njegovi volji k drugemu delu oziroma nalogi, če je razlog za to le sprememba Samoupravnega splošnega akta glede strokovne izobrazbe, ki je potrebna za delo, ki ga je delavec doslej opravljal, če se ne ugotovijo tudi dragi razlogi, zaradi katerih delavec ne more več opravljati tega dela.
Ne gre za raporeditev delavca na druga dela in naloge, če opravlja dela prodajalca II, pa je odrejen na dela prodajalca II v drugi poslovalnici v isti temeljni organizaciji združenega dela.
Če je delavec trajno razporejen na druga dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti in če je bila taka razporeditev opravljena skladno s potrebami temeljne organizacije, tedaj na zakonitost take odločitve ne vpliva dej-
stvo, da ima delavec na novih delih in nalogah manjši osebni dohodek.
Pri razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge je treba predhodno ugotoviti tudi, ali ima delavec splošno zdravstveno sposobnost za opravljanje teh del in nalog, če delavec razporeditvi ugovarja, da za njihovo opravljanje ni zdravstveno sposoben.
Zaradi same pridobitve višje strokovne izobrazbe delavec še ne pridobi pravice do razporeditve na ustrezna dela oziroma naloge, če to ni določeno s samoupravnim splošnim aktom.
Delavec, čigar delo je postalo nepotrebno zaradi reorganizacije ah tehnološkega napredka, je lahko proti njegovi volji razporejen na druga dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi.
RN
Gostinstvo in turizem
TEŽAVE S KADRI
Kot vse organizacije združenega dela s področja gostinske dejavnosti se tudi DO Gostinstvo-turi-zem Žalec srečuje v večji meri kot ostale OZD s kadrovsko problematiko, s pomanjkanjem ustreznega števila dobrih gostinskih delavcev.
Znano je, da je uspeh poslovanja posamezne OZD odvisen v veliki meri od zaposlenih v njej, zato je toliko bolj pomembno, da posvetimo več pozornosti vzgoji novih kadrov, izobraževanju kadrov,
vsekakor pa tudi stimuliranju kadrov s ciljem doseči kar najboljše ekonomske učinke.
Če analiziramo kadrovsko problematiko v gostinstvu na sploh, ugotovimo, da je bil vseskozi poklic gostinskega delavca zapostavljen, saj so starši svoje otroke zaradi zastarelih mišljenj (vinjeni gostje, neurejeni gostinski lokah itn.) zelo neradi ah pa sploh ne, usmerjali svoje otroke v ta pokhc.
(Nadaljevanje na 10. strani)
ŠPORTNE IGRE
HMEZAD	1983		
Športno društvo Hmezad je v soboto 15.	ŽENSKE		
oktobra organiziralo ŠPORTNE IGRE	MANOVEC Alenka	-ST	139
SOZD HMEZAD.	MANDELC Anica	- KZSD	10Î
	KVEDER Milena	-DSSS	98
Športniki DO članic SOZD Hmezad			
so se na športnih igriščih v Žalcu pome-	II. KROG		
ril v košarki, rokometu, streljanju in	DSSS		97
namiznem tenisu.	CMI		94
KOŠARKA-ČLANI	NT		82
1: mesto - KK Šmarje	STROJNA		64
2. mesto - Notranja trgovina	KZ Sav. dolna		47
3. mesto - Strojna	KKŽMARJE		46
4. mesto - DSSS	JATA		26
5. mesto - CMI	MINERVA		18
ROKOMET-ČLANI
1.	mesto - Notranja trgovina
2.	mesto - DSSS
3.	mesto - KK Šmarje
4.	mesto - CMI
5.	mesto - Strojna
STREUANJE-MOŠKI
1. mesto - Minerva	504
2. mesto - CMI	503
3. mesto - Strojna	414
4. mesto - DSSS	399
5. mesto - KZ Sav. d.	363
6. mesto - NT	360
7. mesto - KK Šmarje	274
8. mesto - Jata	266
NAMIZNI TENIS-MOŠKI	
1- mesto - CMI	
2. mesto — NT	
3. mesto - DSSS	
4. mesto - Jata	
STRELI ANJE-ŽENSKE	
1. mesto - Strojna	228
2. mesto - KZ Sav. d.	178
3. mesto - DSSS	165
4. mesto - CMI	120
Po I. in II. krogu tekmovanj je skupna uvrstitev ekip naslednja:	
CMI	183
DSSS	179
NT	175
ST	129
JATA	99
KZ Sav. dolina	93
KK ŠMARJE	88
CM	60
GT	34
HMEZAD exp. imp.	28
MI	18
KŽ	14
Na srečanju športnikov SOZD Hmezad so v Gostilni Hmeljar, kjer smo imeli kosilo, našli moška očala z dioptrijo in rahlo zasenčenimi šipami. Dobite jih v EP.
NAMIZNI TENIS-ŽENSKE
1. mesto - DSSS	P d h Cid
2. mesto-NT	1
3.	mesto - KZ Sav. dolina	n rt Trirfl
4. mesto - CMI	itU iJJyJUV
Najboljši strelci posamično so:
MOŠKI		
KOTNIK Rudi	-MI	180
ZALOŽNIK Franc	-CMI	175
VALANT Poldi	- CMI	170
Mladinci KZ Savinjska dolina smo se prve dni septembra odpravili na tridnevni pohod po Julijskih al-pah. V petek zjutraj smo se odpeljali proti Bledu, kamor smo prišli okrog
devete ure. Sonce nas je prijetno grelo, ko smo od daleč opazovali prelepi gorski svet. Do hotela na Pokljuki smo se odpeljali z avtobusom, kjer smo se okrepili in nadaljevali pot proti Vodnikovi koči na Velem polju. Pot od Vodnikove koče proti domu Planika pod Triglavom je bila zaradi močnega vetra in goste megle zelo težka in naporna. Sele proti večeru smo prispeli utrujeni in prezebli do doma Planike, kjer smo prespali v upanju, da bomo naslednji dan osvojili vrh Triglava. Zaradi izredno slabega vremena pa nam to ni uspe-
lo.
Razočarani smo se napotili proti Triglavski koči na Doliču, nato pa čez Prehodavce in po dolini Triglavskih jezer. Po krajšem počitku v koči pri Triglavskih jezerih smo se napotili čez Komno proti koči pod Bogatinom, kjer smo prespali.
Tudi naslednji dan se vreme ni izboljšalo, zato smo se že navsezgodaj odpravili proti Bohinju. Proti poldnevu smo prišli do hotela Zlatorog do kože premočeni, kjer smo se komaj strpali v avtobus, ki nas je odpeljal proti Savinjski dolini. Kljub slabemu vremenu in razočarani, da nismo osvojili vrha Triglava smo se zadovoljni vračali domov.
Sklenili smo, da toni bil naš zadnji pohod in upamo, da se bo naslednjega pohoda udeležilo še več mladincev KZ Savinjska dolina.
Nada Cestnik
Poučno s prijetnim
Osnovna organizacija sindikata MINERVE Žalec je 17. in 18. septembra popeljala svoje člane na izlet
V zgodnjih jutranjih urah smo krenili z dvema avtobusoma proti Ljubljani in naprej proti Dolenjski. V Ribnici smo v pravem nalivu dežja imeli prvi postanek, izkoristili pa smo ga predvsem za obisk bližnjega gostišča ter lepo opremljene trgovine. Pot smo nadaljevali skozi Gorski Kotor do morja in pre-
ko Titovega mostu na otok Krk. Po kratkem postanku smo se vrnili na kopno ter v hotelskem naselju Zagori pri Novem Vinodolskem bili na kosilu, popoldan pa izrabili za kopanje v pokritem bazenu ah v morju. Nekateri so se sprehajali, drugi zopet kegljali. Po večerji smo se preselili v družabne prostore restavracije in se pozno v noč Veselili ob dobri glasbi, uživali v modernih in klasičnih plesih, seveda pa brez alkohola tudi ni šlo.
Naslednje jutro nas je pozdravilo sonce, mi pa smo naš izlet nadaljevali v smeri Reke, se peljali skozi nov predor pod Učko (5852 m) in po kosilu v hotelu v Lipici odšli na ogled prečudovitih Škocjanskih jam. V zgodnjih večernih urah smo se vračali proti domu, v gostilni Maček blizu Trojan pa po obilni večerji še zaplesali ob domačem ansamblu ter v discu. Nekaj pred polnočjo smo se že dokaj utrujeni vrnili v Žalec oziroma Zabukovigo.
Preživeli smo dva čudovita in nepozabna dneva, ki jih hi moglo pokvariti niti slabo vreme prvi dan, niti dokaj naporna vožnja. Vse to je bilo poplačamo s spoznanjem, da smo videli še en del naše ožje in širše domovine in da smo pozabili za dva dni naše vsakodnevne težave.
PREMIŠLJEVANJE
Zunaj je lep sončen dan, a zame mračen in teman. Bolna v postelji ležim, sprašujem se, čemu živim?
Ležim, ležim molče trpim, skoz okno v park zelen Strmim, na drevju ptičice pojo, po licu solze mi teko.
Ležim, ležim iz dneva v dan le eno željo še imam, katera želja pa je ta, srce molče mi šepeta.
AČ
(Nadaljevanje z 9. strani)
Lahko rečemo, da so te stare navade prisotne delno še sedaj in da je prav zaradi takšnih in podobnih mišljenj število vpisa učencev v srednje gostinske šole iz leta v leto problematično.
Res je, da so delovni pogoji v gostinstvu morda težji kot drugje (v pisarnah, trgovinah int) da je v gostinstvu prisotno delo v vročini, vlagi, prepihu, če govorimo o poklicu kuharja, da mora biti natakar vedno na nogah z nasmeškom na obrazu, pa četudi so gostje še tako nerodni, da je delo tudi ob nedeljah in praznikih, da je delo dvoizmensko, pa še bi lahko našteval.
O težjih delovnih pogojih gostinskega delavca je bilo že mnogo napisanega, morda celo preveč in da je vzrok nezainteresiranosti za ta poklic tudi v tem.
Tokrat pa bi želeli gostinski poklic prikazati tudi z drugačnega zornega kota
Kot vse gospodarske dejavnosti, je tudi v gostinstvu dosežen velik napredek tako tudi v naši DO. Posodabljanje kuhinj (v Samopostrežni restavraciji Celje, Hotel Prebold, Restavraciji Slovan Vransko, Gostilna Ločica pri Vranskem, Restavracija Pri rimski nekropol, Slaščičarna Prebold) v srednjeročnem planu je predvidena še modernizacija kuhinj v ostalih objektih, sodobnejši stroji za pripravo izdelkov, pogojuje bistvenejše ugodnejše delovne pogoje, boljšo tehnologijo dela in s tem možnost večjega prenašanja svojega strokovnega znanja v gostinsko ponudbo.
Velk korak je narejen, ko je bil tudi v žalski občini v letu 1976 po-
stavljen hotel in S tem prikazano tudi drugačno delo natakarjev, ki se bistveno razlikuje od tistega v »beznicah« kot nekatere gostinske lokale zelo radi imenujemo.
Da bi delovno okolje natakarjev kakor tudi okolje gostov kar najbolj estetsko opremili, se je pristopilo k adaptaciji obstoječih objektov kot (Restavracija Pri rimski nekropol, Petrol Šempeter, Gostilna Ločica, Ribja restavracija, Slaščičarna Prebold itn.) s tem so zaposleni v njih pridobil boljše delovne pogoje, gostje pa kultumejši am-bient
Z razpisovanjem štipencij usmerjamo mladino k poklcu gostinskega delavca, preko funkcionalnega izobraževanja, ki se izvaja preko Splošnega združenja gostinstva in turizma, si gostinski delavci
strokovno znanje še nenehno izpopolnjujejo in dopolnjujejo.
Z izvajanjem Zakona o usmerjenem izobraževanju se gostinstvu obeta večje število gostinskih delavcev. Ti delavci bodo imel ustrezno šolsko znanje. Za opravlje-nje posameznih del in nalog bodo usposobljeni šele takrat, ko bodo svoje znanje povezali s prakso. Spremljanje novih kadrov je kočljivo, saj je v veliki meri odvisno od .strokovnih delavcev, ki jih pri njihovem delu spremljajo.
Kadrovska poltika je po mnenju mnogih v rokah kadrovskih oddelkov, vendar nam more biti jasno, da kadrovsko politiko izvaja končno tudi vsak zaposlen s svojim odnosom do dela in do sodelavcev.
M. V.
IMEL SEM PRIJATELJA
Bilo je sredi marca. Precej pozno popoldne. Skoraj je bilo čutiti prvi mrak.
-	Zdravo! Si za en kratek sprehod?
Mirkov glas,, glas mojega prijatelja.
-Ali ni malo pozno? pravim in pohitim k plotu.
Zdelo se mi je, da je že ves razgret.
-	Kod si hodil, kje si bil? sprašujem, ko vidim, da si briše čelo. On odgovarja.
Sjss Po kosilu sem dolgo bral. Potem sem dobro uro zadremal. Saj veš, leta so tu. Ni kaj. Po dremuckanju se nisem dobro počutil. In sem si rekel: Možakar, brž na kolo, za zdravo telo! : Mahnil sem jo proti Savinji. Savinjo imam rad, občudujem jo., Potem mimo Žalca v Gotovlje. In zdaj sva tu. Greva proti Juteršku?
Juteršek Marjan je bil njegov uče-? . nec v nekdanji vajeniški šoli. Z Mirkom se imenitno razumeta. Zmeraj ga hvali kot izvrstnega krojaškega mojstra.
-	Pa bi šla na Skalarjev hrib. Boš videl, kako je razrit, kako mladi'gradijo, rečem.
-	Prav, pa na Škafarjev hrib. Tudi Melanšek gradi. Svak moje hčere.
Mahneva jo po bregu potoka Ložnica. Sedemdeset let in kako speši korak! Pohvalim ga, da je v hoji pravi mladenič. In kar naprej je nekaj razpredal: o prebranih knjigah, draginji, nizkih pokojninah, p zakonih, ki da jih imamo nekaj tisoč, o tovariških odnosih, ki so šli po zlu. In še o čem. Pravi leksikon znanja!
gg Prijatelj, zdajle se res dobro po? čutim. Prav po mladeniško: Sprehodi v naravo so za nas pravo zdravilo, Mi, tepci, pa jo onesnažujemo na vsakem koraku. Vrag pa taka kultura!
Ogledava si zametke gradnje ne- -kaj desetin hiš. Potem globoke jarke kanalizacije in vodovod.
-	To bo najlepše naselje y občini! Je škoraj kriknil. Tako je, ob robeh doline bi morali graditi, ne pa da sredi doline ¿uničujemo plodno zemljo. r Vrnila sya se skoraj v, popolni temi. Ob kavi sva delala načrte, katere očance bova letos osvojila.
MOSTIŠČARJI
Očance nad dva tisoč. Peca, Raduha, mogoče še Stol in Golica. Oljka, Creta, Cemšeniška, Mrzlica in še kaka manjša vzpetina pa bodo muhe enodnevnice.
-	Drži? mi pogleda v oči.
. , — Drži! mu vrnem pogled.
Potem ob plotu stiskanje rok. Njegov stisk je bil krepak. Začutil sem moč štiridesetletnika. Kakor da se nikoli več ne bova videla, in res se nisva. Čez štirinajst dni je zbolel, bil operiran, sepsa, strašne muke in smrt.
Bilo mi je kot da mi je umrl brat.
V meni je nastala praznina, globoka bolečina.
Se vedno čutim, kako težka je izguba pravega prijatelja, človeka z veliko začetnico.
Vračajo še spomini. Kdaj, le kdaj sva se prvič srečala? Pred mnogimi leti. V najlepših letih je bil pravi lepotec. Kot Ulmski igralec. Pri tem pa nikakršne domišljavosti.
Rad je pripovedoval o lepem in razgibanem življenju, ki ga je živel. Pripovedoval je, da se je rodil v Poljanski dolini, da je imel lepo in srčno dobro mater, oče je bil strog in vendar dober kot kruh. Potem, kako je bilo na učiteljišču v Ljubljani, kako je čakal na službo in začasno delal v hmeljarni, kako je učiteljeval vMa-kedoniji in v Prekmurju, bil prosvetni inšpektor, kako je organiziral vajeniško šolo V Žalcu. In še in še. Kamorkoli je prišel, je imel znance in prijatelje.
-	O, zdravo tovariš profesor! Zdravo Mirko!
Z mnogimi nekdanjimi učenci se je tikal, širom doline je užival ugled prosvetnega delavca z dušo in srcem.
¡¡¡K yajeniške šole pa ne morem pozabiti. Kčliko podjetij sem obiskal, prosil direktorje in druge vplivne osebe, da šo nam finančno pomaga-
li.	Hudičevo pa sem jezen na tiste Občinarje, ki so si na vse kriplje prizadevali, da so šolo ukinili. Podpreti bi nas morali, odpreti nove oddelke, tudi kmetijske, na primer hmeljarsko. Žalec je središče hmeljarstva. Madonca, zakaj bi še hmeljarskega oddelka ne imeli!
Jernej Rovšek
Ko se je upokojil kot ravnatelj osnovne šole na Vranskem, ni prenehal z učenjem. Na petrovški šoli je v višjih razredih poučeval matematiko in fiziko. Nazadnje je pri kulturni skupnosti bil zadolžen za spomeniško varstvo; za to požrtvovalno delo je prejel Savinovo nagrado. fSf-Kaj, praviš, iz katerega stoletja je tale kapelica? Razpada, treba jo bo renovirati.
Tako je govoril o graščinah, gradovih, cerkvah. Ko sva sedela vrh Jedrti, gore Oljke, Čemšeniške planine, Mrzlice in gledala v dolino, je večkrat ponovil Finžgarjev izrek: Ko greš na pot, oči vzemi š seboj!
In še je modroval, razmišljal, poudarjal.
lUs-Nemci niso zastonj snubili te prelepe doline. Poglej, ko je hmelj pri vrhu, je dolina en sam zeleni pragozd. Po obiranju pa se mi zdi kot da se je spremenila v pokopališče.
Zdrznem se in ga vprašam.
Mirko, ali pogosto misliš na smrt?
Pogleda me s široko razprtimi očmi. -
K- Da bi mislil na smrt? Nikoli! Ko pa je okoli mene toliko življenja. Pa sina, hčer, vnuke in ženo imam. Pa hišo in vrt. Pa ti?
-Pogosto. Čeprav je mati stara devetdeset let. Mislim na smrt, zaresno mislim...
-Prismode! Raje pomisli, kako sva lezla na Triglav. Pa na Mangart, Ojstrico, Okrešelj. Se spomneš, kako smo s Kope gledali našo dolino? Bilo je pred leti. Konec avgusta. Mi smo pohajkovali po Pohorju, obiravci pa so smukali hmeljske kobule. In mi smo ob vinčku zapeli:
W&- Od Žalca do Celja je ravno polje,
po njem se sprehaja eno zauber dekle. . I
Koliko prešemosti je bilo v tem Goriškovem Mirku! Humorja, pa tudi satire. Nazadnje sva skupaj lezla na Raduho.
—Presneta reč, Raduha in Peca sta zame najlepši gori.
To je povedal tudi gostom v koči na Loki. Meni je neznansko ■ hudo, dobiti stik s tujim človekom, s tujimi ljudmi. Mirku pa je bilo tako srečanje v veliko veselje. Z neko posebno radostjo se je pogovarjal s kmeti. Vse bi rad vedel: kako s pridelki, z živino, sadnim drevjem. In mnogo teh pogovorov je nosil v sebi. Rad jih je posredoval tudi drugim. Nikdar ga nisem slišal, da bi dejal:
|E- Jaz pa vse znam. Če pa česa ne vem, buljim v knjige.
Živ, izkušen človek mu je bil knjiga življenja. Na primer, ni imel hmelja, pa je vedel o njem tako rekoč vse.
Da, tak je bil moj prijatelj Mirko. Prijateljstvo je velika opora vsakega poedinca. Pomniti moramo, da ni noben sovražnik majhen, da je vsak neprijeten. Toda prijatelj, dobro izbran prijatelj, je zaklad in sreča našega življenja. Slab prijatelj nas potegne nizdol, plemenit pa nas dvigne.
Mirko je umrl, ostal sem brez prijatelja, ki je bil zaklad in sreča mojega življenja.
Drago Kumer
IN
MEMORIAM Ivu Dernaču
Gostinstvo v žalski občini, še posebej pa naša DO GTŽ je izgubilo dolgoletnega strokovnega sodelavca, Braslovče, Polzela, Vransko, Savinjska dolina pa človeka polnega idej in obtunizma.
Rodil se je pred 57 leti v vasi Rtiče na Dolenjskem.
Rad je imel slovensko zemljo, slovenski jezik, besedo, predan je bil slovenski omiki ter slovenski etnografiji.
Vseskozi je aktivno deloval v prosvetnem društvu, kasneje v Svobodi kot igralec, pevec, režiser. Bil je telovadec, veliko prostega časa je posvetil razvoju gasilstva in opravljal v njem najodgovornejše funkcije. Dolga leta je bil predsednik turističnega društva v Braslovčah. Aktivno in z veliko mero dobre volje se je vključeval v vse aktivnosti, ki so se odvijale v krajih njegovega službovanja in bivanja.
Njemu gre zahvala za razvoj gostinsko-turistične dejavnosti v žalski občini, saj je z Braslovškim gostinskim podjetjem postavil temelje te dejavnosti, svoje ideje in izkušnje je kasneje prenesel na Vransko.
S svojo samoiniciativnostjo, vestnostjo in vedno z veliko mero dobre volje tako do sodelavcev kot do gostov je bil vzor pravega gostinsko-turističnega delavca.
Sedemnajstega oktobra smo se od njega mnogo prezgodaj poslovili na pokopališču v Braslovčah.
Odšel je, za njim ostajajo ideje, ki jih bomo oživljali in ohranjali med nami spomin na Iva.
DO Gostinstvo
FOTOKRONIKA
Bager 1000 firme Rado je Dakič iz Titograda je kupila DO Strojna Žalec, TOZD Gra-mes predvsem za melioracijska dela, ki jih je takoj začel na poljih pri Slovenski
Bistrici
Nova mlekarna v Rušah - kotlovnica
Odlagališče smeti na Ložnici sprejema smeti že 7 let. Po besedah vodje odlagališča tov. Joža Podobnika imajo prostora še za okrog 10 let. Surovine zbirajo in vračajo industriji. S tem je plačan delavec, ki jih zbira, in vsa nafta, ki jo pokuri buldožer pri ravnanju smeti in zasipanju jam
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji DSSS Hmezad, za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ivan GOLIČNIK
V ostankih trt in hmeljevine so legla prosene vešče. Zato jih porežimo in sežgimo, hmeljevino od obiralnih strojev pa čimprej globoko zaorjimol
Listopad
Ako je na Vse svete (1. XI.) lepo vreme, bo prihodnje leto čuda žira.
Martin (11. XI.) naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Kakršno vreme je Janeza (24. XI.) takšno bo pozimi, zlasti svečana.
Sneg na Andreja (30. XI.) - na polju slaba odeja.
JUBILANTI V OKTOBRU		
1. KOROŠA Jože	KMETIJSTVO ŽALEC	60 let
2. JURGEC Franc	KMETIJSTVO ŽALEC	50 let
3. ROJNIK Milenko	KMETIJSTVO ŽALEC	50 let
4. HORVAT Terezija	NOTRANJA TRGOVINA	50 let
5. ŠEVIČ Branimir	NOTRANJA TRGOV. ŽALEC	50 let
6. ŠKAFAR Leopold	DS SKUP. SLUŽBE SOZD	50 let
	Čestitamo!	
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec - Ureja uredniški odbor: predsednik Slavko Košenina; člani: Metka Vočko, Ivan Vodlan, Eva Orač, Martina Krajnc, dipl. inž. krnel., Miljeva Kač, dipL inž. kmet - urednica strokovne priloge, za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet inž. - glavni in odgovorni urednik - Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega taboral - Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.200 izvodih - Mesečna naročnina 26 din - Tisk AERO Celje - TOZD Grafika
V Žepini že gradijo silosa in hleve
Bogastvo je treba izkoristiti, ne pa zlorabiti.
Majhne skrbi govorijo, velike molčijo.
Diktature se vpeljujejo skozi slavoloke zmage.
Bogate tudi pri nas vse bolj redijo reveži.
Kadar splava blato na površino, je dno zgoraj.
V začetku igre so kmetje avantgarda. Težko je biti državi in ljudstvu za zgled.
Nesposobni so sposobni onemogočiti sposobne.
Trda glava venomer sanja o trdi roki.	__
Za vse življenje je treba plačati; kolikor pozneje, toliko višje so obresti
John Steinbeck
Milan Dolinar, dipl. ing. agr.
NAJVEČJI... NAJBOLJŠI
! ALI NAJ... NAJ
Velikokrat se hmeljarji, kakor tudi drugi sprašujemo, kateri kmet ima največ hmelja v Sloveniji ali bolj točno v Savinjski dolini, ker izven tega območja praktično ni kmetov hmeljarjev. Dve redki izjemi sta v Zgornji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu. To je že kar zgodovina, ko smo govorili, da hmelj pridelujejo tudi kmetje v okolici Šmarja, Šentjurja, Radmirja, Velenja, Šoštanja, Radelj, Laškega in Sevnice ter v neštetih obrobnih predelih Savinjske doline, kjer danes ni več hmelja. Male kmečke sušilnice, preurejene za druge namene, s svojim dimnikom in značilno obliko in lego ob marofu povedo, da se je tod gojil hmelj.
Precej pogosta so tudi vprašanja tujcev, 'ki pridejo k nam in sprašujejo, kako je s privatno imovino zemljišč, ker mislijo, da hmelj pridelujemo samo v socialističnem sektorju. Mnogi so presenečeni, ko vidijo povsem drugače kot so slišali ah mislili. Če kdo želi, mu tudi pokažemo privatna hmeljišča, da se na lastne oči prepričajo, kako je s pridelovanjem hmelja pri kmetih. Kar verjeti ne morejo, ko jim povemo, da imamo kmete, ki pridelujejo hmelj na 4-5 ha zemljišč. S tem sestavkom želimo prikazati, kakšno je stanje površin hmeljišč in pridelkov hmelja pri kmetih kooperantih.
Zamisel za tovrstno analizo je prišla iz govoric in trditev, da lahko dosega rekordne pridelke hmelja le tisti kmet, ki ima malo hmelja. Iz seznama si boste razbrali, da temu ni tako. Dober hmeljar je lahko velik ali majhen, da ima le
ustrezne pogoje. Naj jih nekaj kar naštejemo: kakovost zemlje, lega, opremljenost, sortni sestav, način vzgoje, a najvažnejše je vselej človek - gospodar, ki skrbi, da bo vse opravil dosledno in ob pravem času. Začne se pri pravilni odbiri zemlje, pravočasni saditvi z dobrim sadilnim materialom, pravilno nego prvoletnika, brez praznih mest, pravi čas rezi in napeljave, napeljave zadostnega števila pravih poganjkov, pravilno in pravočasno gnojenje, kultiviranje, zatiranje plevelov, pravočasno škropljenje proti boleznim in škodljivcem, pravočasno obiranje in način obiranja (vsak stroj ne obira enako kvalitetno, če ni očiščen, če se prehitro vrti isl.) ter končno tudi sušenje, ki na količino pridelka sicer ne vpliva, pač pa na kvaliteto in se pozna tudi v žepu.
Ko smo zbirali podatke v TZO-jih v okviru tekmovanja hmeljarjev za velike pridelke hmelja v letu 1982, smo odbirali takšne, ki dajo slutiti, da so med boljšimi pridelovalci, seveda le, če prideluje hmelj na več kot enem hektarju zemlje ne glede na površino posameznih sort. Tako smo na vsaki enoti odbrali od 5 do 10 dobrih hmeljarjev. Iz tega so se izluščili najboljši po sortah in najboljši po skupnem pridelku. V naslednjem bomo obravnavali le tiste hmeljarje, ki imajo več kot 1,5 ha hmelja. Prilagamo razpredelnico 1, ki vsebuje hmeljarje, ki imajo več kot
1,5	ha hmeljišč.
Številke v oklepajih na koncu kolone pomenijo vrstni red po pridelku na hektar. Pri prera-
Število hmeljarjev in velikost privatnih hmeljišč v letu 1982
			od tega ha		
	vseh				
KZ, TZO	hmeljarjev	do 1,5	1,5-2,0	2,0-3,0	nad 3
Vransko	30	20	3	5	2
Tabor	56	48	4 .	4	-
Trnava	69	41	12	13	3
Prebold	47	37	4	3	3
Braslovče	80	53	14	11	2
Polzela	91	76	12	3	- j
Šempeter	60	38	10	7	5
Gotovlje	83	70	5	6	2
Petrovče	94	68	6	14	6
KZ Sav. dolina	610	451	70	66	23
KZ Celje	22	21	1	-	
ERA Velenje	19	18	1	-	
KZ Slov. Gradec	1	■ -	1	-	
KK Šentjur	1	1		s?	■■•“•■■-vij.-- ,
KZK Mozirje	1	1	—	~	— -
SR Slovenija	654	492	73	66	23
čunavanju pridelka na hektar smo za vse tiste, ki imajo zvezdice, torej tudi prvoletnike, odšteli vsem enako po 200 kg/ha, čeprav ga je nabral več ali nič. Pod kolono »oddano« pomeni pridelek skupaj s prvoletnikom.
Zal v zgornji razpredelnici ni zraven niti enega hmeljarja iz TZO Braslovče. Hmeljarje iz Braslovč smo izpustilizaradi prehude škode po toči in viharju.
Hmeljarji z nad 3 ha površin pod hmeljem
Ker jih v razpredelnici ni poimensko navedenih, ker niso mogli konkurirati zaradi znanih pogojev jih navajamo po TZO:
Vransko: Krtna Janko Trnava: Stepišnik Albin Prebold: Ribič Marica, Vedenik Jože, Škorjanc Ivan
Braslovče: Cizej Anton, Prislan Viktor Šempeter: Četina Jože, Četina Ivan, Sedmi-nek Jože
Petrovče: Delakorda Franc, Štampe Rudi.
Hmeljarji z 2-3 ha površin pod hmeljem
Vransko: Kladnik Alenka, Brdnik Ignac, Vranič Anton, Cizej Franc Tabor: Podbregar Stanko, Natek Norbert Trnava: Kos Rudi, Laznik Anton, Orožim Ferdo, Drča Vinko, Kunst Andrej, Šlander Zinka, Juhart Ivan, Pestotnik Vinko, Povše Jože, Prevolnik Slavko, Rakun Jože, Turk Franc, Zado-bovšek Alojz.
Prebold: Satler Anton, Ribič Martin, Janc Anton
Braslovče: Mahor Franc, Serdoner Peter, Špom Franc, Rojnik Jože, Puncer Jože, Laznik Ivan, Bizjak Jože, Uratnik Edo, Turnšek Alojz, Turnšek Stanko, Vodlak Vlado Polzela: Marolt Jani-Beti, Zagoričnik Vinko Šempeter: Četina Franc Gotovlje: Antloga Franc, Bosner Jože, Korent Ivan, Goropevšek Anton Petrovče: Zupanc Vinko, Drev Jože, Gajšek Franc, Irmančnik Jože, Oset Janez, Oset Jože, Stepišnik Milan, Šalej Slavko, Žagar Katarina, Strenčan Viki, Kramer Jože, Kresnik Slavko.
Za popolno sliko števila hmeljarjev v Sloveniji smo se poslužili »prijav hmeljskih nasadov« pri Hmeljni komisiji v Žalcu. Iz nje je razbrati, da danes prideluje hmelj v privatnem sektorju še 652 hmeljarjev, ki imajo od 0,12 ha do 5,43 ha hmeljišč. Nekaj jih v tej številki ni zajetih (ca. 5), ki nočejo iz kakršnih koli razlogov sodelovati niti s prijavo Hmeljni komisiji, kaj šele na drugih področjih. Za popolnejšo sliko navajamo spodnjo razpredelnico:
Površine po hmeljem nad 1,5 ha 1982
Zap. Priimek in ime št.	TZO	ha	Oddano kg	Pridelek na ha	
1. Gajšek Viki	Petrovče, Drešinja vas	5,43*	11077	2281	(17)
2. Jošt Elizabeta	Gotovlje, Gotovlje	4,90	. 11484	2343	(12)
3. Razboršek Ivan	Petrovče, Arja vas	4,70	7804	1660	(36)
4. Mahor Ivan	Trnava, Žakl	4,.29*	7491	2583	( 3)
5. Jelovšek Marjan	Petrovče, Petrovče	3,97	9290	2340	(13)
6. Rojnik Franc	Šempeter, Sp. Grušovlje	3,61	8149	2257	(20)
7. Golavšek Adi	Gotovlje, Migojnice	3,60*	7444	2304	(15)
8. Rožič Jože	Trnava, Zakl	3,54*	6689	2491	(9)
9. Vranič Ivan	Vrasko, Prekopa	3,15	7479	2374	(11)
10. Žagar Zoran	Petrovče, Dobriša vas	3,07*	4711	2168	(27)
11. Cokan Vinko	Šempeter, Sp. Roje	2,98	6513	2185	(25)
12. Cencel Anzelm	Petrovče, Petrovče	2,90	6931	2410	(10)
13. Krajnc Martin	Tabor, Kapla	2,81	7062	2513	( 6)
14. Pinter Slavko	Petrovče, Doriša vas	2,74	5860	2138	(28)
15. Rupnik Franc	Gotovlje, Vrbje,	2,70	5970	2211	(24)
16. Pustoslemšek Franc	Tabor, Kapla	2,69	6070	2256	(21)
17. Ocvirk Vinko	Vrasko, Prekopa	2,41*	3884	2122	(29)
18. Sedminek Franc	Šempeter, Sp. Roje	2,39	6004	2512	( 7)
19. Serdoner Ivan	Šempeter, Zg. Grušovlje	2,33	4800	2060	(30)
20. Povše Ivan	Šempeter, Podlog	2,33	.5241	2249	(22)
21. Marovt Janez	Polzela, Ločica	2,30	5806	2524	( 5) I
22. Leskovšek Leopold	Gotovlje, Migojnice	2,27	3315	1460	(37)
23. Ribič Ivan	Šempeter, Zg. Roje	2,14	5530	2584	( 2)
24. Kuder Martin	Petrovče, Levec	2,05’	2768	1673	(35)
25. Glušič Franc	Šempeter, Sp. Grušovlje	2,05’	4672	2279	(18)
26. Tavčar Angela	Polzela, Breg	2,03	4066	2002	(33)
27. Sedminek Franc	Šempeter, Podlog	1,97	4282	2173	(26)
28. Jan Ivan	Šempeter, Sp. Grušovlje	1,95	4479	2296	(16)
29. Piki Jože	Šempeter, Sp. Roje	1,95	5270	2702	( 1)
30. Uršič Anton	Prebold, Dolenja vas	1,94	4476	2307	(14)
31. Drča Vinko	Trnava, Grajska vas	1,93	3949	2046	(31)
32. Uranjek Alojz	Šempeter, Podlog	1,90	4230	2226 I	(23)
33. Florjan Karl	Vransko, Prekopa	1,81	3534	1952	(34)
35. Bizjak Ivan	Gotovlje, Gotovlje	1,80	4575	2541	1 4)
36. Lesjak Milan	Tabor, Ojstriška vas	1,80	4490	2494	( 8)
37. Zupanc Jože	Gotovlje, Gotovlje	1,77’	3728	2269	(19)
Skupaj pridelujejo kmetje hmelj na 730 ha, kar daje povprečno velikost 1,11 ha na hmeljarja. Kakšni so bili premiki po letu 1960, pove podatek, da je bilo tedaj v Sloveniji kar 1800 pridelovalcev hmelja, povprečna velikost hmeljišč pa okrog pol hektarja na hmeljarja. Spomnimo se hmeljarjev, ki so obdelovali 200 sadik hmelja na hmeljevkah.
Največja povprečna velikost hmeljišč na hmeljarja je v TZO Trnava z 1,42 ha, sledijo Šempeter z 1,40 ha, Braslovče z 1,28 ha, Vransko z 1,24 ha, Petrovče z 1,20 ha, Prebold ■ z 1,16 ha, Gotovlje z 0,99 ha ter Tabor in Polzela s po 0,87 ha.
* = vključno s prvoletnikom
Obiralnik Bruff pri nas še vedno najuspešnejši
Milan Veronek, kmet. inž.
IZBOLJŠAJMO DELOVANJE STARIH HMELJNIH SUŠILNIC
Sušenje hmelja je najzahtevnejše opravilo pri spravilu pridelka. Od načina sušenja je odvisno, v kakšni meri so bo ohranila kvaliteta, ter trgovska oziroma pivovarniška vrednost pridelka. Do tega spoznanja so prišli hmeljarji že zdavnaj, še ko so sušili s primitivnimi pripomočki. V novejšem času. je bilo sušenje hmelja in njegov pomen obravnavano v številnih strokovnih raziskavah, ki pojasnjujejo procese sušenja s tehnično tehnoloških vidikov, da bi v čimvečji meri ohranili kakovost hmelja oziroma za varjenje piva pomembne sestavine. Od prvih začetkov hmeljarjenja pri nas v prejšnjem stoletju pa do danes je bilo sušenje hmelja deležno vrste sprememb, ki so se bolj ah manj pozitivno odražale na vrednosti našega hmelja.
Komaj 80 let je poteklo, odkar so bile pri nas uvedene prve češke Linhartove in Hahnove sušilnice za sušenje hmelja. Kot navaja ing. J. Pet-riček (Hmeljar, 1969/4, str. 22-23) pate sušilnice niso odgovarjale. Imele so nekaj večjih pomanjkljivosti. Žalski podjetnik J. Lorber, ki je sprva te sušilnice le montiral, je po svoji zamisli sušilnice tako priredil in izboljšal, da je nastala
praktično nova, pri nas poznana in priznana Lorberjeva sušilnica, ki funkcionira še danes. Prvo večje naročilo za sušilnice (38 sušilnic) je Lorber dobil že leta 1905. Veliko so gradili nove sušilnice tik pred prvo svetovno vojno. Če pomislimo, da so pred tem in od tedaj je preteklo komaj 80 let, hmelj sušili na lesah na soncu, podstrešjih, v izbah ob pečeh, ko je postopek sušenja trajal nekaj dni, so sušilnice pomenile velik tehnološki napredek. S sušenjem hmelja na sušilnicah se je v mnogočem izboljšala kvaliteta hmelja, sušilnice pa so tudi omogočile pridelovanje hmelja na večjih površinah. Ne glede na to, da te prvotne komorne večetažne sušilnice v sedanjih razmerah ne odgovarjajo več sodobnim tehnološkim zahtevam kot so mehanizira-nje in vodenje delovnega procesa oziroma procesa sušenja, zmanjšanje porabe energije in podobno, se ob upoštevanju določenih zakonitosti, še vedno da na njih posušiti hmelj kvalitetno dobro, pa čeprav so storžki v njih podvrženi večkratnemu naugodnemu premikanju.
Pogosto so vzrok slabega sušenja razne konstrukcijske napake (kot so: slaba tesnjenost su-
šilnice in les, način zvračanja in neparno število les, netesnjenost izmetalnih'naprav, zračniki in podobno), ki se ob nepravilnem ravnanju na sušilnicah še stopnjujejo in skupaj s tehnološkimi nepravilnostmi povzročajo pri sušenju hmelja večje težave.
Že nekoč so spoznali, da mora imeti dobra sušilnica za vzdrževanje ugodnega toplotno-zrač-nega režima določena razmerja dimenzij. Novejša dognanja so sušilnice in sušenje še izpopolnila. Tako je npr. že dolgo znano, da je za dobro funkcioniranje, za dover vlek in mešanje toplega zraka skozi sušilnico, potrebna razdalja od grelnih elementov do predalov (spodnje etaže) 3-4 m. Strokovna literatura navaja, da mora ta razdalja znašati vsaj dve tretjini daljše stranice sušilnice. Največ pomanjkljivosti je najbrž narejenih pri zračnikih. Za dovod svežega zraka mora znašati velikost odprtin 0.15 m2 na kvadratni meter sušilnice, za odvod izkoriščenega zgoraj pa vsaj 0,6 m2 na kvadratni meter sušilnice. Torej bi morala znašati odprtina za odvod izkoriščenega zraka na zračnikih zgoraj na 16 kvadratni sušilnici nad 10 m2. Medtem ko
Sušilnica v Vrbju je lani s sedmimi 16 kvadratnimi komorami posušila 282 ton hmelja. Povečana za 3 dvajsetkvadratne in 1 petnajst kvadratno komoro je največja v dolini in daleč naokoli.
Izmetalne naprave so pogosto pomanjkljive. Hmelj na suhi etaži miruje, če so pretoki - zraka enakomerni po vsej sušilnici.
so odprtine za dovod svežega zraka na naših sušilnicah običajno dovolj velike, so zračniki zgoraj običajno premajhni. Premajhni zračniki, ki običajno zmanjšujejo vlek sušilnice in kapaciteto sušilnice, povzročajo tudi, da se hmelj na zeleni etaži pari, zaradi česar se kvaliteta hmelja zelo poslabša. To navaja že naša starejša literatura (Hmeljarstvo 1927, Sušenje i staranje sa-vinjskog hmelja, F. Fišer, 1948).
Delovanje večetažnih gravitačnih sušilnic se je bistveno izboljšalo z vgrajevanjem ventilatorjev nad zgornjo etažo. S povečanim vlekom sušilnice se je izboljšala kvaliteta posušenega hmelja, kapaciteta sušilnic pa podvojila (Hmeljar 1953, Izboljšajmo zmogljivost hmeljskih sušilnic, str. 5-6, Vinko Jordan). Z vgrajevanjem zmogljivejših peči kot npr. Pekalo in Wolf se je režim sušenja spet bistveno spremenil. Ob zmogljivejših pečeh in sušenju na višjih temperaturah se je kapaciteta sušilnic zelo-povečala, v pogledu kvalitete sušenja pa zaradi napačnega ravnanja in procesa sušenja niso bili vedno doseženi ugodni rezultati.
Netesne lese, vrata in izmetalne naprave povzročalo neenakomerno sušenje in zmanjšujejo učinek sušilnic.
Prekomerno polnjenje sušilnic in neenakomernost sloja povzroča niz težav na sušilnicah
Potek sušenja hmelja je odvisen od mnogih dejavnikov, pri določenem tehnološkem postopku pa je zelo pomembna tudi debelina nasutega hmelja na sušilnici.
I. G. REITMAN z znanstveno raziskovalnega in tehnološko tehničnega inštituta za hmeljarstvo Žitomir v Sovjetski zvezi, ki je obdelal teorijo sušenja hmelja, je zapisal, da se z večanjem debeline nasipnega sloja hmelja neenakomernost sušenja povečuje, s tam pa naraščajo tudi težave na sušilnici. Stara praksa je pri sušenju hmelja debelino nasipne plasti po izkušnjah vedno upoštevala. V novejšem času pa debelina sloja ni vedno skladna s sušilnico. Ko so sušili hmelj še na lesah in brez umetnega vira toplote, so bile plasti hmelja temu ustrezne. Plast hmelja na lesi ni presegla 3-5 cm. Na sušilnicah z naravnim vlekom plast hmelja vseh etaž ni smela preseči 40 cm. Ponoči ali ob bolj vlažnem hmelju je bila še manjša, da je bil hmelj posušen kvalitetno. Z ozirom na različno število etaž je bila debelina sloja hmelja na eni etaži približno
10-13 cm. Če je bil hmelj moker in ponoči, je bila manjša, če je bil suh in podnevi, pa večji.
Ugodnejše je bilo več etaž, ker se hmelj zaradi lastne teže v tanjših plasteh ni toliko sesedel in ni toliko oviral pretoka toplega zraka Pri sušilnicah z ventilatorskim podpihom doseže danes debelina vseh treh oziroma štirih plasti (etaž) hmelja na sušilnici teoretično približno 160-200 cm (debelina ene plasti 40-50 -cm), praktično pa pogosto manj, ker je ravnotežje sušenja porušeno in so zapolnjene samo 2-3 etaže sušilnice, kar je manj ugodno. Pri večji debelini sloja oziroma večji skupni debelini vseh slojev je pretok zraka že močno oviran (pod 0,2m/sek), kar pri'sorazmerno visokih temperaturah nad 65 °C slabša kvaliteto posušenega hmelja (J. Petriček - Posledice nepravilnega sušenja na eterična olja in zmanjšanje pivovarniške vrednosti hmelja - Hmeljar 1971/6). Pri naravnem prehodu zraka skozi plasti hmelja znaša hitrost gibanja toplega zraka običajno pod 0,1 m/sek, z ventilatorskim podpihom pri nas teoretično okrog 0,4 m/sek. Zaradi slabega tesne-nja sušilnic in upora v slojih hmelja ter premajhnih zračnikov pa se ta pretok precej zmanjša oziroma postane po površini sušilnice
Predebele plasti je treba večkrat premešati, da se pospeši sušenje.
bistveno različen, kar povzroča tudi večjo neenakomernost sušenja. Zato pogosto vidimo, da se namesto sušenja hmelj na zeleni etaži pari in vlaga na storžkih celo kondenzira, kar kvaliteto hmelja in njegovo pivovarniško vrednost (spre-membno barve - porjavenje, izguba eteričnih olj, alfa kislin ipd.) precej poslabša kot so ugotovili že mnogi strokovnjaki in praktiki. Velik pretok zraka je sicer za sušenje koristen, prevelik pa lahko škoduje. Zastran tega bi bilo ugodno spreminjati toplotno zračni režim oziroma hmelj sušiti stopenjsko po fazah, v začetku z večjim pretokom zraka in ob nižjih temperaturah, proti koncu pa obratno. Nekaj podobnega je t. i. intervalno sušenje, pri katerem je temperaturo zraka V časovnih intervalih možno spreminjati navzgor oziroma navzdol. Ruska literatura navaja, da je mogoče pri spremenljivem režimu sušenja s predhodnim ventiliranjem zelenega hmelja prihraniti tudi precej toplotne energije (do 25 %). Ne glede na režim sušenja pa je važno, da je pretok toplega zraka skozi plasti hmelja enakomeren po vsej površini sušilnice. Sicer se tam, kjer je pretok večji, hmelj še bolj in prej posuši, kar neenakomernost pretoka in sušenja še poveča, povzroča pa tudi neugodne preboje oziroma raztrganje plasti hmelja in gnezda neposušenega hmelja. Osnovno je, da je hmelj nasut na sušilnico čimbolj enakomerno in da nasujemo različno na debelino le v primerih, ko gre za konstrukcijske napake sušilnice. Sicer pa se naj debelina sloja ravna po vlažnosti hmelja in hitrosti pretoka zraka, če hočemo, da bo sušenje potekalo enakomerno.
Znano je, da k večji enakomernosti sušenja prispeva tudi mešanje hmelja na zeleni etaži.
Posebno ob slabih razmerah za sušenje je priporočljivo hmelj vsaj enkrat (običajno 2-3 krat) premešati. V ta namen so že skonstruirali naprave za mešanje hmelja na zeleni etaži, ki sloj poljubno vsakih nekaj minut premešajo. S tem tudi pospešijo odvajanje vlage iz zgornjih plasti in s tem tudi sušenje, ki je bolj enakomerno in hitrejše.
Velik problem na sušilnicah so gnezda neposušenega ali slabo posušenega hmelja oziroma neenakomerno sušenje. Delno jih lahko preprečujemo z mešanjem hmelja na zeleni etaži. Le to je žal pri večji debelini nasipnega sloja hmelja ročno praktično neizvedljivo. Ce ne gre za konstrukcijske napake sušilnice, se jih da odpraviti z enakomernejšim nasipanjem tanjšega sloja hmelja, recimo od 20-30 cm. Pri večji debelini plasti so lahko razlike v posušenosti ogromne (za 15 in več odstotkov). V najbolj kritičnih primerih dobimo v predale skoraj neposušen hmelj. V kolikor ima hmelj nad 16 % vlage, ga je treba ponovno sušiti, pri manjših odstopanjih pa zadostuje, da ga razgrnemo v suhem in toplem prostoru, da se prirodno suši. Na mnogih sušilnicah so t. i. »gnezda« premalo posušenega hmelja vzrok za pretirano in nekvalitetno sušenje. Preveč posušen hmelj (pod 9 %) je bolj drobljiv, izgubi pa tudi ha pivovarniški vrednosti. Seveda je pri sušenju, kjer se pojavljajo gnezda, poraba delovnega časa in energije veliko večja. Ni izključeno, da bomo s sušenjem oziroma nasipanjem v tanjših plasteh sušili enakomerneje in zmogljivost sušilnic celo povečali. Vendar je potrebno najprimernejšo debelino nasipnega sloja oziroma najugodnejšo skupno debelino vseh etaž za posamezne vrste sušilnic posebej ugotoviti.
Strokovnjaki večinoma priporočajo sušiti hmelj na temperaturah 50-55 °C na sušilnicah z naravnim vlekom, na sušilnicah s prisilnim podpihom oziroma ventilatorji pa na 60-65 °C. Višje temperature si lahko privoščijo brez škode le na enoetažnih sušilnicah ob večjem pretoku zraka, ki pa jih pri nas nimamo. Da se hmelj ne začne drobiti že na suhi etaži, morajo strorž-ki mirovati. Zato pretok zraka ne sme preseči 0,30-0,40 m/sek. Literatura navaja celo višje pretoke do največ 0,60-0,70 m/sek.
Večinoma priporočajo sušiti hmelj le na 8-10 odstotno vlago. S sušenjem na manjšo vlago se krhkost oziroma zdrobljenost storžkov poveča, zmanjša pa se tudi trgovska in pivovarniška vrednost hmelja. Na precizno določeno vlago pa lahko sušimo le, če sušilnice enakomerno sušijo. Večjo enakomernost sušenja pa prej de-sežemo pri nasipanju in sušenju hmelja v tanjših plasteh, po potrebi pa tudi mešanju hmelja na zeleni etaži. Pogostejše mešanje hmelja pa vgrajujejo tudi sodobne tračne sušilnice s tem, ko tekoče trakove večkrat prekinejo.
Enakomerno posušen in ne presušen hmelj, z 8-10 odstotno vlago pa je tudi pripravnejši za dovlaževanje. Je še elastičen, se ne drobi, hitreje se navzame dodatne vlage do potrebnih 11%. Fizikalne lastnosti storžkov se hitreje bistveno izboljšajo, tako da je hmelj primeren za basanje oziroma nadaljno dodelavo v krajšem času.
Z odpravo konstrukcijskih napak sušilnic, ki so pogosto le malenkostne in z upoštevanjem določenih zakonitosti pri procesu sušenja hmelja, lahko delovanje sušilnic in kakovost našega hmelja marsikje izboljšamo z minimalnimi sredstvi ali celo brez dodatnih vlaganj,
Milan Veronek, kmet inž.
PONOVNO OPOZORILO HMELJARJEM PRI NAROČILU VRVICE ZA HMELJIŠČA
O pomembnosti pravilne izbire vrvice za vodila, pri čemer moramo upoštevati rodnost nasadov oziroma težo rastlin, smo v zadnjih letih pogosto razpravljali.
Hmezad DO Notranja trgovina in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo sta večkrat opozarjala na pomanjkljivosti in posledice, zaradi neustrezne izbire vrvice za hmeljišča (Hmeljar, 1979, št. 10, str. 10 - Pravilna izbira vrvice za vodila; Hmeljar, 1980, št 5, str. 6 - Napake pri izbiri in napeljavi vodil zmanjšuje pridelek hmelja; Hmeljar, 1981, št 1 - Opozorilo hmeljarjem pri naročilu vrvice za hmeljišča). Klub opozorilom in škodi, ki smo jo v hmeljiščih utrpeli zaradi uporabe neustrezne vrvice, še vedno ugotavljamo, da se hmeljarji, posamezni in delovne organizacije, odločajo za prešibka in teži rastlin neustrezna vodila Predvsem je opaziti prevelik delež vrvice 1200, ki bi jo morali za polno rodna hmeljišča nujno nadomestiti z vrvico razreda 1000. Ocenjujemo, da bi upoštevajoč povečane pridelke, moralo biti z vrvico razreda 1000 opremljeno najmanj polovica do tri četrtine hmeljišč. S tem bi občutno zmanjšali nevarnost, s katero nam grozijo nevihte. Dokaz za to so gospodarstva, kjer že uporabljajo za vodila v večji meri ali celo v celoti vrvico razreda 1000 in nimajo s pretrganjem vodil oziroma padanjem rastlin ob nevihtah večjega problema.
Delež vrvice tip 1000 v hmeljiščih znaša približno 20 % od skupne količine porabljene vrvice, kar je odločno premalo. Nekatere delovne organizacije je sploh ne uporabljajo.
Uporaba vrvice za vodila tip 1000 v letu 1983 po delovnih organizacijah in temeljnih zadruž-
nih enotah (po podatkih Hmezad - DO Notranja trgovina)
	Količina	Tip 1000
Naziv kupca	vrvice	v skupni
tip 1000 v kg		nab. v %
1. Hmezad, Kmetijstvo Radlje	5.264	100
2. Hmezad, TZO Polzela	541	11
3. Hmezad, TZO Braslovče	263	4
4. Hmezad, TZO Vransko	953	33
5. Hmezad, TZO Petrovče	538	9
6. Hmezad, TZO Gotovlje	1.564	I 27
7. Hmezad, TZO Tabor	755	10
8. Hmezad, TZO Prebold	1.548	36
9. ZKZ Mozirje	1.060	33
10. Agraria Brežice	1.046	50
11. Emona, KK Ptuj, Turnišče	1.628	81
12. Emona, KK Ptuj, Zavrč	1.105	100
13. Enona, KK Ptuj, Dornava	5.250	94
14. Emona, KK Ptuj, Pragersko	1.462	100
15. Slovin, Jeruzalem, Ormož	1.560	100
16. Agrokombinat MB - Rače	266	100
17. KZ Dravograd	772	100
18. KZ Ruše	890	32
19. Hmezad, KK Šmarje, Kozje	2.102	70
20. Rogoza, Hoče	1.085	100
Da bi preprečili večjo škodo po neurjih, ki nastaja zaradi pretrganja vodil in si zagotovili večjo varnost, ponovno svetujemo hmeljarjem, da se za novo sezono oskrbijo z debelejšo vrvico za vodila.
Priporočamo naslednje:
Za vodila oziroma oporo hmelju uporabljajte le tisto vrvico, pri kateri je namen uporabe naznačen, da je vrvica za hmeljišča. Do uporabe
hranite vrvico za vodila v temnih prostorih. Stare zaloge vrvice porabite za šibkejša, mlada in manj rodna hmeljišča.
Vrvico tip 1000 uporabite za povprečno rodne in bujne stare nasade, za nasade na vetrovnih legah, za nasade z višjimi žičnicami, za nasade, kjer na rastlino napeljujemo le po eno vodilo in za nasade, kjer napeljujemo vrvico ročno, s pomočjo vezalne naprave.
Vrvico tip 1000 napeljimo tudi v robne vrste rastlin (vsaj 2 vrsti ) v vseh polnorodnih nasadih, na vetrovnih in izpostavljenih legah pa vse vrste v robnih poljih žičnice. Lahko jo uporabimo tudi za oporo fižolu, če pričakujemo velik pridelek.
Vrvica tip 1200 je primerna za manj rodna do povprečno rodna hmeljišča, za drugoletnike, če so bili zasajeni z ukoreninjenci in za oporo fižolu. Ta vrvica ni primerna za vse tiste nasade, za katere priporočamo vrvico tip 1000.
Vrvica tip 1300 je primerna le za zelo šibke stare nasade, za drugoletnike, ki so bili zasajeni s sadikami, zaprvoletnike, zasajene z ukoreninjenci in za tiste nasade, kjer pričakujemo precej manjšo težo rastlin.
Vrvica tip-1500 je najšibkejša. Je zelo tanka in zato lahko pride pri vzdržljivosti do večjega odstopanja. Priporočamo jo le za oporo prvoletni-kom, ki so biti zasajeni s sadikami in za ukore-nišča.
O morebitnih problemih pri izbiri in naročilu vrvice za vodila se posvetujte z dobaviteljem vrvice za hmeljišča - Hmezad DO Notranja trgovina ali pa se obrnite na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.