PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., PETEK, 14. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 14, 1944 LETNIK (VOLJ LIII Novi ameriški uspehi v Italiji POT PROTI RIMU SE ODPIRA; NOVE OFENZIVE V RUSIJI PARTIZANSKA VOJSKA V NAJVEČJI NEVARNOSTI Člankar Viktor Bienstock popisuje, kako se izpreminja položaj v Jugoslaviji. Zadnje čase so Titovo vojsko doletele velike izgube, ki jih bo težko preboleti. KRI2EM SVETA NEVTRALNOST ARABOV KORISTNA ZA ZAVEZNIKE predsednik roosevelt pred laga slu2beni zakon za vse Dr. Miha Krek na zavezniški komisiji Kairo. — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je naznanila 10. jan., da je Miha Krek, odlični slovenski državnik, imenovan za vladnega zastopnika pri zavezniški sredozemski komisiji. AVTO TVORNICE BODO OBNOVILE PROIZVODNJO V JESENI New York, N. Y. — Zveza avtomobilskih producentov v ( Ameriki javlja, da so na vidiku ( možnosti, da se koncem poletja , začne s zopetno proi^vodnjoj-i avtomobilov- M^mvatiio Upo-r rabo. Vojnega blaga vseh vrst | je po avtomobilskih tvornicah toliko, da se zdaj z lahkoto ' ustreza vsem potrebam vojnega programa in material še ostaja za razpolaganje za privatne namene. Radi tega postoji možnost, da se začne proizva-jati avtomobile za privatno u-i porabo zopet v večji količini. Pregled povprečnega stanja tr-pežnosti avtomobilov kaže, da se zdaj izrabi sleherni dan okrog 4600 avtomobilov v deželi. Pred dvema letoma je bilo 1 v prometu precej nad 25,000,-000 avtomobilov. Zdaj jih je težko več, kakor le 20,000,000. -o- SEDEMNAJST BIVŠIH FAŠISTOV USTRELJENIH London, Anglija. — Fašistično sodišče v Veroni je zadnji torek obsodilo na smrt sedemnajst bivših fašističnih voditeljev in pristašev. Med njimi je bil sam Mussolinijev zetrgrof Ciano in z njim 77-letni maršal de Bono, kateri je v jeseni leta 1922 vodil z Mussolinijem1 vred fašiste v Rim. Proces se je i vodil pod vplivom fašističnega tajnika Farrinaccija. Obsojenci so bili takoj po procesu u-streljeni. Večje število pa jih je obsojenih v zapor. Talco je, volk volka užre . . . -o- ZAVEZNIŠKA OFENZIVA SE RAZVIJA V BURMI New Delhi, Indija. — Odkar j je bila poverjena naloga Lordu J Mountbattenu, da organizira u-jdar na Japonce iz Indije, se je j pričakovalo, da začno vojne j aktivnosti vsak čas okrog Bur-' me. Zadnje dni so se zavezni-| ške sile začele gibati in angle- - ško indijske čete so zadnje tri dni izvršile več napadov ob ! bengalskem zalivu in so zase- - die pristanišče Akyab. Vzele so • tudi več drugih pozicij v zale-. jdju. Boji se razvijajo naprej v M dobro zaveznikov. SAMO PAR STO Baragovih Praiik sa prihodnje leto je še na roki. Kdor jo ie naj sdaj hiti, da ne bo preposen z naročilom! BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letoe je povečana sa celih 32 strani. Krtino ilustrirana s mnogimi različnimi Poredni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1149 West Cermak Road. CHICAGO (8). ILL. Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dog ode v vaši naselbini! amerikanski Slovenec "Amerik&fttki Slovenec" DELA tZ 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL STEV. (NO.) 4 pq^icTomr ' ^ppjl ITAfM I KUPUJTE VOJNE BONDEI Neapelj, Italija. — Glasom najnovejši^ poročil so se ameriške čete približale mestu Cassino in so oddaljene od njega le še samo dve milje/ V okolici Cassino so bili silno težavni boji. Hribi in gore vse na okrog nudijo sovražniku izborne pozicije za obrambo. Včeraj so Ameri-kanci s sodelovanjem francoskih čet, ki sodelujejo na tej fronti zasedli vas Cervaro, ki se nahaja štiri milje južno-vzhod-no od Cassino. S tem so dobili dohod do mesta Cassino, katero zdaj ne bo vzdržalo dolgo. Amerikanci so vzeli Nemcem tudi važne pozicije na gorah Porchia in Trochio. Angleško poročilo omenja, da so v teku hudi boji ob reki Arielli. Angleške pomorske edi-nice so bombardirale sinoči na več krajih dalmatinsko obrežje. Amerikanci so s svojimi letečimi trdnjavami bmobardirali več krajev na Balkanu, zlasti pa so obdelavali grška pristanišča kot Piraeus in druga mesta. London, Anglija. — Poročilo iz Rusije omenja, da so Rusi začeli z veliko zimsko ofenzivo v Beli Rusiji nad pripetskim močvirjem. Istočasno napadajo nemško fronto še na treh drugih krajih, kar kaže, da Rusi razvijajo splošno ofenzivo na vsej fronti. V poljskem ozemlju so ruske čete zasedle mesto Sarny, važno železniško križišče v predvojni Poljski. V južni Ukrajini pa se bližajo Zmerinki. Nemci pripravljajo obrambo na reki Bug, kjer mislijo, da bodo za- (Nadaljevanje na 6. strani) Chicago, 111. — Miss Freya Stark, strokovnjakinja za zadeve Bližnjega Vzhoda v angleškem ministerstvu za informacije, ki se mudi te dni na obisku v Chicagi, je izjavila v svojem govoru v orientalskem institutu, da se imajo zavezniki zahvaliti za | svoje uspehe v veliki meri nevtralnosti arabskega sveta. Ako bi Arabi ne bili nevtfalni tekom te sedanje vojne, bi bili zavezniki že davno zgubili Bližnji vzhod in Japonci bi bili že globoko v Indiji. Miss Stark je v pojasnjevanju raznih podrobnosti omenila dalje, da Arab; so bili dosedaj mnogo več, kakor samo nevtralni. Nekateri arabski narodi so hoteli v vojno že davno. N. pr. Irak je hotel že davno vstopiti v vojno, kar so pa zavezniki odsvetovali, ker z vstopom v vojno katerekoli arabske države bi bili zavezniki na slabšem, ker morali bi braniti njih deže- -1 le, kar pa vsled njihove nevtralnosti ni bilo treba. Drugače pa so bile arabske dežele zaveznikom vsepovsod naklonjene. Dovoljevale so prevoz orožja preko njihovih ozemelj. N, pr. preko Irana gre pretežna večina orožja za Sovjetsko Rusijo, ki ji ga pošilja Amerika. Miss Stark prerokuje, da bo po tej vojni nastala federacija vseh arabskih dežel in da bodo Arabi zavzeli svoje mesto v naši civilizaciji. V to bo privedlo Arabe izbraževalno delo, ki ga vodijo med Arabi Američani. u- Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je poslal kongresu ta zadnji torek posebno poslanico, v kateri predlaga in priporoča kongresu, da uzakoni in uveljavi določen službeni zakon za vse, dokler dežela ne izvojuje popolne zmage v tej borbi. Predlog naj bi se nazival, ako ga kongres sprejme in odobri National ServiceAct. Na podlagi tega zakona, bi predsednik imel moč, mobilizirati vse moške in ženske za vojno službo, kjerkoli. Ta zakon če bo sprejet in u-veljaven, bo orožje proti vsakemu zaviranju in oviranju vojnega programa, ki ga ima začrtanega dežela v tej vojni. Onemogočene bodo stavke, kjerkoli bi iste ovirale vojno proizvodnjo. Predsednik v svoji poslanici dalje apelira tudi za višje in bolj praktično določene in urejene davke. Predlog, ki ga ima pred seboj senatska zbornica za zvišanje davkov ne bo zadostoval, pravi predsednik. Dalje priporoča, da se zakon za vojne kontrakte podaljša, da se omeji dobičkarstvo pri vojnih naročilih. Priporoča, da se sprejme in uveljavi poseben zakon, ki naj določa nižino in višino cenam za življenske potrebščine, posebno za prehranjevalno blago. Podpore farmarjem za izplačevanje razlik med prodajno ceno in ceno kar stane proizvodnja naj nadaljujejo. Ta način vzdržuje stabilizacijo cen in drži ravnovesje v gospodarstvu. Predsednikova poslanica je dvignila vsestransko zanimanje med kongresniki in senatorji. Mnogi predsednikove načrte kritizirajo, a jih bodo morali sprejeti, Če hočejo, da bo dežela imela praktičen načrt za nadaljevanje vojne. LETALSKI PRVAKI PRI INVAZIJI — - •.isMKMi ^mJSl L—.*:. SZr^tMC&imžmP ^JSlSST^ ^i®1^ * iih i# »*neral Eisenhower isbraL da omehčajo Evropo neposredno LTln^ **** mmrUl Sir Arthur Coningham; britiiki sračni vrhovni mar- / p°«cmk general Carl A. Spaals, ameriški poveljnik .traiegiikih sil nsd Evropo, m major general Jame. H. DoolitU.. novi po^Ijaik ameriške 8. zračne sile v Evropi. ■ — Berne, Švica. — Nazijske »blasti v Rumuniji so ukazale, s la se ima v vsej Rumuniji uve- F iti obvezno dela za mlade dek- g eta, ki dopohii^ leto. Za- n joslilo se jih bo pri poljskem z ielu, v industriji, pa tudi pri n irugih delih, za katere se jih bo l imatralo sposobne. 'o s — Stockholm, .Švedska. — ^ Berlinska radio postaja je ob- n avila, da je znani Kurt Roth- p »nbeger, neusmiljeni preganja-1 n ec političnih jetnikov v Nemči- ii v okupiranih ozemljih, od- i g »tranjen iz urada podtajnistva g ,T ministerstvu za pravosodje. f Sothenbeger je odstranil vsa- j tega sodnika, če je bil preme- ^ lak do obtožencev. Zdaj je od- n itranjen sam. 2 — Lisbona, Portugalska. — 2 Poročilo iz Marseille omenja, * ia je eksplodirala v neki re- * stavraciji, kjer so obedovali * Nemci bomba, ki je poškodova- * la 19 Nemcev. Nemci zdaj za- r sledujejo krivce po vsem mestu s in zapirajo talce, pravi poro- c čilo. — New York, N. Y. — Bivši ameriški poslanik v Nemčiji James W. Gerard, je dejal v j svojem govoru te dni, da za- ( vezniki bi morali po vojni po- ^ besiti najmanj 10,000 najbolj ] krivih Prusov. Nemčijo pa raz- ] deliti v več neodvisnih držav. ] Posebno pa je treba razgnati } vsak nemški vojaški štab. j — Washington, D. C. — Ge- 1 neral de Baer, načelnik medna- j rodne preiskovalne komisije v Londonu za vojne zločince pri- . poroča, da naj se postavi pobeglega nazija Rudolfa Hessa pred sodišče. Drugi nekateri pa pravijo, da ako Hessa Angleži nočejo soditi, naj ga izroče Stalinu, ki bo pripravil Hessa do izpovedi tekom 48 ur. — Chicago, 111. — Zveza grocerijskih, trgovin in mesnic v Chicagi in okolici priporoča, naj se trgovine obračajo za pomoč v trgovinah na ženske in dekleta. Moških prodajalcev in delavcev zdaj vsepovsod primanjkuje in edino s ženstvom, si bo mogoče v bodoče poma-; Igati. RUSI -PREDLOŽILI POLJAKOM SVOJE NAČRTE IN i ZAHTEVE J London, Anglija. — Sovjet- s ska vlada v Moskvi je ponudila 1 Poljski zamejni vladi svoje po- 2 go je glede nove razmejitve 1 med obema deželama. Rtfeija 1 zahteva, da se ji dovoli zapad- J no Belo Rusijo in zapadni del . Ukrajine. Nova meja bi tekla J od vzhodno južnega dela Pru- 1 sije, vzhodno kakih 90 milj od 1 Varšave, nato v polkrogu in 2 nad Galicijo zopet zavije" za- c padno tako, da gre okrog 50 2 milj zapadno od Lvova, gališke prestolnice doli do Cehoslova- ' ske meje in naprej doli do oger- 1 ske in rumunske meje. To je * približno meja, ki jo imenuje- -jo "Curzonovo črto", ki jo je i dovolil pariški dogovor po zad- 1 nji vojni. Pozneje pa so to o- s zemlje vzeli Poljaki Rusom na- 1 zaj, ko so leta 1920 s*pomočjo 1 francoskih častnikov pognali < Ruse iz Bele Rusije in zapadne * Ukrajine. Kaj bodo Poljaki od-j* govorili na ponudbo še ni zna- < no. V Londonu pričakujejo, da « se bodo'Poljaki udali in da bo- -do pogoje sprejeli. -o- • - RUSI ŽELE SPREMEMBE V POLJSKI VLADI Moskva, Rusija. — Radio r komentator v Moskvi omenja, da Rusija, ki je ponudila spravo za novo razmejitev ozemlja med njo in Poljsko, je pokazala Poljski vso svojo dobro voljo. Ni pa take volje pri poljski za- 1 mejni vladi. Komentator je povdaril, da v poljski vladi so; potrebne spremembe, da pridejo v vlado take osebnosti, ki ne bodo ovirale prijateljskega, so- j delovanja med obema deželama.. -o- PET MISIJONARJEV SE ZGUBILO Chicago, 111. — Iz džungle blizu Santa Cruz v Boliviji se poroča, da že več dni pogrešajo pet misijonarjev, ki so misi-jonarili med divjimi indijanskimi plemeni v Boliviji. Poročilo omenja, da je možno, da so jih takozvani Barbaros Indijanci ujeli in odvedli seboj. Njih usoda ni znana. —:—o- "Amer. Slovenec" je vex, kj | druži ameriške Slovence od , obale do obale. Kairo, (ONA). — Vojaški v dogodki zadnjih treh tednov v R Jugoslaviji so imeli precej od- ii meva tudi na političnem polju, s ter so nekoliko spremenili sliko v položaja, katerega so mnogi ^ opazovalci že začenjali spreje- -p mati kot definitivnega zaradi j n partizanskih uspehov. V mno-,ti gih ozirih se je položaj v Jugo-|š! slaviji povrnil tja, kjer se je z nahajal ob koncu meseca no- k vembra, ko so Nemci začeli ve- s liko ofenzivo z namenom, da^v popolnoma uničijo ves parti-n zanski pokret. Zaveznikom pa v so ti dogodki resno svarilo. j p Pred tremi tedni so se naha-|° jale sile maršala Tita na svo- 5 jem višku. Dve tretjini države d se je nahajalo v njihovih rokah in njihova zmagovita poročila 3 zunanjemu svetu so jih kazala k kot nepremagljivo silo v notra- z nji politiki Jugoslavije. od leta 1941 sem so se čudili to- č liko močne, da so tvegali odtu- 11 jitev vseh kralju prijaznih ele- n mentov, ko so javno zavrgli k kralja, ter spravili zaveznike v;I zadrego s tem, da so zahtevali!s od njih, da odrečejo priznanje a zamejni vladi. 1 d Od tega časa sem pa je moral |r Tito prenesti mogočne napade 1 ® nemških armad. Njegove izgu- ® be terena so bile velike, a tudi - in to je še bolj važno — iz- ^ gube moštva in materijala so ^ bile precejšnje, akoravno zdaj v še ni mogoče povedati, kako * velike so bile njegove izgube na * tem polju. Mnogo partizanskih * edinic se je moralo razpršiti in r se zateči zopet k taktiki geril- I skega vojskovanja. Zopetna re- ž organizacija teh edinic v briga- 1 de pa bo morda zahtevala me- ^ sece. Bilo je celo nekaj trenot- A kov, ko je bilo nemogoče reči, 1 ali bo Tito izdržal ali ne, toda ^ zdaj je že postalo očividno, da | je uspel rešiti velik del svojih 5 , sil, tako da je še vedno ostal žarišče odpora. Dogodki teh viharnih treh tednov pa so seveda pokazali, , da je še vedno vojna in da ima- ' . jo Nemci še vedno dovolj sil, da ; J poskusijo operacije čiščenja v /Jugoslaviji — stabilnost in ► jtrajnost vladnih organizacij, : . ustanovljenih na terenu, bo to- 1 ; rej odvisna od vojne sreče*. ■ i Zaradi nasprotujočih si po- ■ ročil, ki so se pojavila, je u-mestno povedati, da Tito ni dosegel nobenega dodatnega priznanja preko tega, kar mu je bilo dodeljeno od Britanije, A- i merike in Rusije. Vse te tri ve-s lesile tudi še nadalje priznava- - jo vlado kralja Petra v Kairu - kot legalno vlado Jugoslavije, - ter vzdržujejo z njo redne di- - plomatične stike, kar tudi do-a kazuje Stalinov telegram Puri- - ču, katerega besedilo je bilo ob-i. javljeno tukaj v Kairu pretekli torek. Sovjetsko časopisje, ki često j;napada Mihajloviča, nikdar ne d ponavlja partizanskih napadov j na kralja. Nekateri dobro ob- veščeni krogi trde celo, da je Rusija, ki je partizanski pokret inspirirala, zdaj napram Jugoslaviji celo nekoliko bolj rezervirana nego Anglija. Britanski uradni krogi vedno poudarjajo, da je Titu pridelje-na misija vojaškega in ne političnega značaja. Tudi ameriška misija je strogo vojaškega značaja. Glede one misije pa, katero nameravajo Rusi glasom svoje izjave poslati v Jugoslavijo, ta misija bo tudi popolnoma vojaška — uradni jugoslovanski in tudi sovjetski krogi pravijo, da ni izključeno, da bo obiskala tudi Mihajloviča, da se na licu mesta prepriča, kaj dela. Pričakuje se, da bo ena posledic zadnjih vojaških dogodkov v Jugoslaviji ta, da bodo zavezniki zopet spremenili svo-jp.p^v ko napram Mifcajlovir ču. Zavezniki so ga bili popolnoma izbrisali iz svojih knjig in mu nehali pošiljati podporo, ker je bil baje preveč pasiven. Pritožbe so trdile o njem, da se sploh ne bori proti Nemcem, akoravno je jugoslovanska vlada trdila, da se je pomalem boril in da je v zadnjem času v obupnih bojih zadrževal nemške napade. Verjetno je zdaj, da bodo Zavezniki še enkrat poskusili z Mihajlovičem, da bi ga pregovorili, da postavi svoje sile aktivno v boj proti Nemcem. Dvomljivo pa je, dali se bodo ti novi poskusi posrečili. Nič se ni takega pripetilo, da bi prepričalo Mihajloviča, da se bo akcija izplačala tudi ako ni istočasna z zavezniško invazijo. Usodo Titovih sil in onega civilnega prebivalstva, ki se nahaja v okrajih zasedenih od Nemcev, pa bo mogel navesti kot opravičbo svojega zadržanja. -o-- Stran 2 AMER1KANSKI SLOVENEC Eetek, 14. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC I Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak torek in paiak Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto _________________________$4.00 Za pol leta__________2.00 Za četrt leta ______________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_________________________$4.50 Za pol leta--------------------2.25 Za četrt leta-------------------1.50 The first an& Oldest Slovene Newspaj^r in America. Established 1891 - . Issued every Tuesday and Friday _ Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year------------------------------$4.00 For half a year------------------- 2.00 For three months ------------------ 1-25 Chicago, Canada and Europe: For one year---------------------$4.50 For half a year-------------------- 2.25 For three months_________________ 1-50 Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko-pisoT uredništvo ne vrača. ___ POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ DRUGI IN MI Zadnji dve desetletji devetnajstega stoletja in skoro ij celo prvo četrtstoletje dvajsetega stoletja so kazali posebno T aktivnost socialisti. Rastli so v težkfti zaduhlih monarhi- cc stičnih okoliščinah. Po zadnji svetovni vojni, zlasti še po ™ posrečeni revoluciji v Rusiji, pa so se apostoli socializma k začeli marsikje prepirati med seboj in mnogi so krenili n skrajno na levo v komunizem, nekateri so ostali pri stari ^ liniji socialne demokracije, in nekateri pa so celo obrnili k hrbet socialistični stranki. k Po objavi tretje internacionale so dvignili svoje zasta- c ve komunisti. V Moskvi je nastala Meka za ves komuni- n stični svet in visoka šola za komunistične propagator je. z Tisti ki so prišli iz te visoke komunistične šole so bili pre- v izkušeni komunisti. Naučili so se vzgajati tudi druge in j p mnoge so spremenili iz preje nekakih bojazljivcev v prav|t< goreče apostole komunizma, ki se niso bali ne ječe, ne pre-ganjanja radi komunističnih načel. Komunizem jim je bil ^ kot najsvetejša vera in v tem pravcu so delovali in žrtvo- l vali. • g Mi, ki smo komunistično agitacijo tu in tam opazovali, d smo se večkrat vpraševali: Zakaj in čemu ti ljudje tako go- c reče agitirajo, ko ven Štefana, Klub Ljubljana. -o- , BOŽIČ NA NOVI GVINEJI Nova Gvineja, 25. dec., 1943. To je moj drugi božični dan ^ na Novi Gvineji. Nobene razli-. ,ke za nas med tem dnevom in l drugimi, delati je bilo treba f ravno tako trdo, kakor zmeraj. Je pa neizrečeno vroče danes in človek ugiba, kako neki bi se počutil, ko bi bilo hladno. Imeli smo srečo. Polnočnico l smo imeli in vsi smo pristopili k i i obhajilu. Lepa slika, sveče pri-/ žgane, toda za duhovnika nikakor ni bilo prijetno maševati, ^ med tem ko so ga nadlegovale cele trume komarjev. Med ma-3 ^o sem bil v mislih nazaj v cer-0 kvi sv. Štefana v Chicagi. Pred-B stavljal sem si, kako tam izgledajo jaslice in cela skupina bo-. i žičnih dreves okrog oltarja. O-e, tožen sem postal, ko sem si mi-. slil, kako lepo se tam glasijo orgle.' { v Kadar mi pride pred oči, ko-liko tovarišev je šlo z menoj k ii I polnočnici tukaj v džungli zad-_ nje leto, danes pa so pokopani ali pa ležijo mrtvi bogve kod, se n nehote sprašujem, če se vse to izplača. Zraven vsega tega, L" nam je pa še naš duhovnik re-0 kel, naj vsi molimo, da bi lju-n dje doma ne štrajkali. Kaj naj l- si človek misli o vsem tem? Mi, ki smo tukaj na fronti, naj mo-_ limo, da bi ljudje doma še na-. i dalje hoteli delati. Včasih mi w pride na misel, kaj bi rekli lju-0dje doma, ko bi mi tukaj na No-l- vi Gvineji začeli štrajkati, rav-3- no tik pred Japonci!, Prejel sem na ducate kartic in pisem iz vseh strani Zedinje-riih držav. Zdaj bkv resnici potreboval posebnega tajnika, da ie bi lahko na vse odgovoril. Po-i šta je prišla iz vseh mogočih ij mest, velikih in majhnih. Pisali I so mi iz krajev kakor Pueblo in ockvale, Colorado; Rice, Min- n( jsota; Naperville, Missouri; ^ redonia, Kansas, itd. Nisem ?del, da so Slovenci raztreseni rj o vseh mogočih krajih v Ame- st ki, majhnih in velikih. Pri tej prilik? bi se rad za- p valil osebi iz Rice, Minn., ki n ii je poslala najlepšo božično g1 artico, kar sem jih še kdaj vi- z el v celem- svojem življenju, ler ni napisala povratnega na-1 g, lova nanjo, ji ne morem pisme- . 0 odgovoriti; podpisala se je j z Citateljica Am. Slovenca". Tito kartico bom shranil za zme- j aj. Prav lepa hvala tudi župijijg erkvi sv. Elizabete v Duluthu, r £inn., za vse njihove tako lepe g ;artice in pisma. Par strani v!^ »isrpu bi moral napolniti, Če bi i e hotel vsem izrecno zahvaliti,! c d so se me spomnili za božič, „ oda tisti, ki ste pisali, že veste, cateri ste. Več družin me je prosilo, naj joiščem kakega njihovega sorodnika na otoku. Rad bi jim ' istregel, ko bi mogel, pa žal ni nogoče. Prvič ne smem nikoli! zapustiti svojega aeroplana, £ irugič pa ni mogoče potovati ; ;>krog po džungli. Nekatera sl6venska pisma mi j ni bilo tako lahko prečitati. Ve- | deti morate, da urednik sam prestavlja moja angleška pisma na slovensko. Slovenščinai , i mi ne teče talto gladko, kakor; si morda predstavljate; celo uro časa me -vzame, preden v glavnem pogodim in razvozlam, kaj je napisanega v enem samem slovenskem pismu. Zadnje dni so nas kače za-1 čele nadlegovati z večjo drznostjo kot navadno. Ravnokar smo ubili osem in pol Čevljev dolgega pitona in pet do šest čevljev dolgo strupeno rjavo kačo; obe kači sta se namenili, da bosta stanovali v našem šotoru. Dobro se nam zdi, ko jih postrelimo ali pa razsekamo s sekiro. Fantje so veliko bolj v strahu pred temi kačami, kakor pa pred kakršnimi koli Japonci! Kako sem kot majhen poba poslušal, ko mi je oče pripovedoval o velikih kačah po džunglah; takrat pač nisem mogel vedeti, da jih bom nekoč sam pobijal. Božični dan je prišel in odšel. Razlika je le v tem, da danes kadimo cjgare, ker smo bili 1 skoraj vsi tako srečni, da smo 'jih prejeli od doma; drugače je vse kakor katerikoli drugi dan. ; Vendar pa upam, da imate vsi, ; kjerkoli že ste, vesele božične praznike, posebno še, da imate j bel božič. Kaj bi ne dal, ko bi mogel biti danes doma! Vaš kakor vedno "Vic." (Op. ur. — Kakor ste gotovo uganili, je to pismo poslal T. Sgt. Victor Cferyanec, 90th Bomb. Sqdn, 3rd Bomb. Group, IAPO 503 U. S. Army, San Francisco, Calif.) -o- NOVICE IZ MINNESOTE : ; • Ely, Minn. . Dne 4. januarja je bilo izročeno materi zemlji k večnemu : počitku truplo Antona Perme, ki je bil bolj znan pod domačim imenom Štebernik, v Chandler naselbini. V Ely zapušča žalujočo soprogo, katero so morali na večer pred pogrebom odpeljati v Shipman bolnišnico. Pogreb je vodil Charlie Mrhar Jr. v cerkev sv. Antona, kjer je župnik Rev. Fr. Mihelčič daro- j« val sv. mašo za dušo pokojne- H ga. V Ely zapušča več sorodni- b kov, ki so se vsi udeležili pogre- g ba in ga spremili do hladnega r; groba. d Tu v Ely je veliko slučajev p gripe, ki se pa obrne v pljučni- d co. Tudi Jernejčana je priveza- Ji lo, da ne more do naročnikov, v Mrs. Jos. Rožman iz Sec. 30 ( se nahaja težko bolna v bolniš- \ niči. i Mr. Fr. Sekola in Mr. Jack I Mulec sta bila dan pred boži- c | čem povožena na Harvey cesti i j in Četrti ave. Prepeljana sta bi- < ■ la v Shipman bolnišnico. Nesre- i ; čo je povzročil neki Finec, ki je ] j bil v pijanem stanju. ] John T. Grahek se nahaja že j nekaj tednov v zavodu za tu- i berkulozne. i Mr. Jos. Seliškar iz 401 Sheridan St. je padel vznak raz stopnic v pritličje ter zadobil te ž ko poškodbo na glavo. Prepeljali so ga v Shipman bolnišnico. Mr. Seliškar je že 78 let i star. 2elimo vsem povrnitev k zdravju. Mr. Joseph Koschak, lastnik ' gasolinske postaje Sheridan ce-' ste na 6. ave. E, je bil imenovan ■ za župana mesta Ely, za iz-"ipraznjeno mesto za Johnom [ Kapsch, ki je z novim letom na- I stopil urad StSdnika. Za alder-' mana je bil imenovan veteran J .sedanje vojne 4nton Zupetz iz [ Chandler naselbine. i I Dne 5. januarja je umrla po ' dolgi in mučni bolezni Mrs. Jo-' seph Glinšek na Lawrence St. Jerneje an. -o- j O POKOJNI ALOJZIJI . MRLAK Waukegan, 111. Niso še ovenele cvetlice na svežem grobu tukajšnjega roji jaka Mr. Karola Drobniča, ki |sem o njegovi smrti zadnjič po-. ročala, ko se je spet oglasila be-s la žena s koso in vzela iz naše srede eno naših pionirk. Dne 11. dec. 1943 je v bol-nišnici sv. Terezije v starosti 67 a let umrla Afo'jzija Mrlak * iz 411 Tenth St., North Chica-go, 111. Že dalj časa jo je muči- V la naduha. Bila je večkrat pre-videna s sv. zakramenti. V A- II meriko je prišla leta 1898 iz fare Bela cerkev, vas Groblje, na l~ Dolenjskem. Po domače so ji rekli Dežmanova Lojzika. Kc ir je prišla iz starega kraja, je :V eno leto živela v Chicagi, po-tem pa se je preselila v Nortt P Chicago, kjer je ostala ves čas ' Na mrtvaškem odru je ležals 0- doma. Bila je vsa obsuta s cvet licami fn farani so jo trumomž s prihajali kropit. Spadala je 1 V društvu sv. Ane št. 127 KSKJ ki mu je bila ustanoviteljica ii " prva blagajničarka. Bila je po žrtvovalna f aranka naše župni je ves čas. Rada je pomagala ' kjer je le mogla in je bila po vsod zelo priljubljena. Članici m omenjenega društva so molili , na večer pred pogrebom sv a~ i rožni venec ob rakvi. Tudi so s> .jT udeležile pogreba v lepem šte vilu in s zastavami. Pogreba s« je udeležilo tudi društvo sv. Jo Je žefa, št. 53 KSKJ, in društv n: Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ si " ' zastavami. Pogreb se je vrši 14. dec. 1943, iz 411 Tenth Si te k« North Chicago, in iz Salata Fu neral Chapel na 1321 Victori St. v cerkev Matere Božje, kje ; je bila opravljena sv. maša z pokojno. Opravil jo je Rev. M ^ J. Hiti, ki je napravil v certo " ob rakvi tudi lep poslovilni gc vor ter izvršil zadnje pogrebn molitve na Ascension pokope ! lišču. V pogrebnem sprevodu j je spremljalo 20 avtomobilov. Pokojna zapušča tukaj mc ža, dva sina in tri hčere, ki s vsi v North Chicago, 111.; v ste •o- rem kraju pa enega brata i nu eno sestro. Naj se odpočije o le, j svojega trudapolne&a deli la- preostalim pa izrekamo nas in- sožalje. ča Jennie Keber. io- -o—— >m SMRTNA KOSA :o. Johnstown, Pa. ~ lar V naši naselbini se kaj pog< je stoma oglaša smrt. Ni dolgo, k je nenadoma umrla Mrs. Mary I #7 - Hren in ko se je dne 23. decern-1 \ - bra lanskega leta izvršil po- ( • greb pokojne Mrs. Jožefe Je- / i raša, ki je zapustila Itevilno j družino s še malimi otroci, je že ( t prišlo poročilo iz Clevelanda, = - da je tam v bolnišnici umrla - Mrs. Mary Hrovat in da jo ima v oskrbi pogrebni zavod Anton ) Grdina in sinovi in da jo pošlje ... - v Johnstown, Pa. tukajšnjemu!^ pogrebnemu zavodu - Martin j ^ k Baretinčič, kateri jo je dne 24. t- decembra pripeljal na dom nje- . ;i nega svaka Andreja Tomca pri i- cerkvi sv. Terezije, kjer je nje- ^ s- no truplo ležalo skozi božične e praznike do 27. dec., leo je bil pogreb z mašo, katerega so se e poleg drugih v obilnem številu i- udeležile članice Materinega društva in Slovenske Ženske Zveze, h katerima je pokojna iz spadala. Pokopana je na tukaj- s il šnjem slovenskem pokopališču ' e- poleg svojega moža, ki je umrl j š- tragične smrti 7. oktobra L J et 1940, ko se mu je na električ- : k nem pogonu raalotel močan 1 brusilni kamen in mu zadal ik smrtni udarec na glavo, e- Pokojna je bila mirnega zna-in čaja, dobra duša in postrežlji-z- va. V življenju je veliko pre-, m stala. Prvo svetovno vojno je, a- preživela v domovini, od koder I ir- je prišla 1. 1923 v Ameriko v j an Johnstown, Pa., k pokojni nje-' iz ni sestri, znani Nežiki Tomec,; kjer je živela ves čas do 28. fe-po^ftruarja 1943. Od tedaj je pa ži- j fo- vela v Clevelandu, zadnjih šest; t. mesecev na 1512 Holmes Ave., i en mesec pa v bolnišnici, kjer| je previdena s sv. zakramenti in lepo pripravljena po mučni bolezni dne 23. decembra zjutraj, kmalu po polnoči, tako „Q mirno umrla, kot da bi zaspala, Jlo v ro_ ob navzočnosti njenega nečaka ki in izrejenca Friderika in njenih po. nečakinj Terezije in Mary To-mec, kakor tudi njene pastorke lše Mrs. Sylvije Brežnak, katera je kakor takrat, ko je šla pokojna l0|. v bolnišnico, od daleč prihitela g7 s svojim možem v Cleveland, lak tako ^di predno je umrla, od-ca_ šla z njo v Johnstown in tam iči- počakala njenega pogreba ter re- je s tem pokazala skrb in ljube-zen do pokojne, da bi lepše hči fa_ do svoje prave matere ne mogla na pokazati. > ji Pokojna Mary Hrovat, roje-Ko na Lužar, je bila rojena v Šmarje ci, fara Homec na Gorenjskem, po- Podpisana se tem potom za-rth hvaljujeva vsem, ki so pokojno :as. ob času njene bolezni obiskali, ala Zahvala Rev. Baragu, duhovni-/et- ku pri cerkvi Marije Vnebovze-,ma te v Collinwoodu, ki je pokojno e k v bolnišnici dvakrat obiskal ir KJ,! jo previdel s sv. zakramenti i in Zahva4a pogrebnemu zavodu po- Anton Grdina in sinovi za iz-pni- ^ borno in točno oskrbo in po-ala, strežbo, kakor tudi pogrebne-po_ mu zavodu Martin Baretinčič lice ki je napravil tako lep mrtvašk: >lile oder in poskrbel, -da se je po sv. greb lepo izvršil. Zahvala preč □ se j očetom frančiškanom za vs« šte- nJih molitve in pogrebna opra a se! vila. Iskrena zahvala vsem, k Jo- i ste pokojno na mrtvaškem odri §tvo j obiskali in vsem, ki ste jo spre ^j s mili na njeni zadnji poti k več ,Tršil nemu počitku. Posebna zahvali t St.! onim, ki so darovali za maše zi Fu-; pokojno. Zahvala tudi društvi oria sv- Štefana in Slov. Ženski Zve ttjer' zi za rože. Zahvala onim, ki s< t za i dali na razpolago svoje kare M. I Zahvala tudi nosilcem krste -i rkvi Ipokqjno. Zahvala vsem, ki s* nam na kakoršen koli način po ibne magali in nam izrazili svoji 3pa- simpatije. u j0 Pokojni pa naj sveti večn; ov. luč. mo- Andrew Tomec, Fred Tome« :i so j -o- sta. POMOŽNI SKLAD RASTE a in Chicago, 111. »odi V mesecu decembru so po lela, slali v blagajno slovenske sek laše ic*Je Jugoslovanskega pomožne 'ga odbora sledeči: r. Nick Triller, tajnik podruž I nice št. 66 SANSa, $160.00 'John Germ, predsednik lokal ft. - nega odbora JPO,SS, Puebl ogo- Colo., $100.00; Glas Narods >, ko i__(Dalje na 4. strani^ DOGODKI med Slovenci po Ameriki Ne poti okrevanje 1 Waukegan, 111. — Na naglo-\ ma je bila 18. dec. 1943 odpe-51 ljana v bolnišnico sv. Terezije J, Mrs. Mary Mivšek iz 938 Adams St., naročnica Am. Slovenca. Bila je takoj operirana . in je srečno prestala nevarno 1 operacijo ter se povrnila do- . e mov, kjer se ji zdravje polagala ma zboljšuje. Vsi ji želimo, da e bi se čimprej spet popolnoma u okrepila. — J. K. a n , e Poroka a Chicago, 111. — Dne 12. j an. j. sta se v cerkvi sv. Štefana po-u ročila vojak Mario Caselli in rl Miss Caroline Zakošek, hčerka Mrs. Julije Zakošek iz 2231 W. g. 23. St. — Mlademu paru želi->n mo obilo sreče. al — Farno gospodarstvo a- Chicago, 111.-— V nasledil- njem podajamo kratko finan-e- j čno poročilo cerkve sv. Štefana je za leto 1943. Dohodki v 1943: er $33,241.15; preostanek iz v i 1942: $1,517.17; oboje skupaj: e- $34,758.32. Stroški 1943: $33,-ic, 583.23; preostanek za 1944: re- $1,175.09. Med stroški je ura-ši-lčunanih 12 tisočakov, ki so bili ist.v 1943 izplačani na farni dolg, e.,' ki se zadnja leta hitro krči. V er;letu 1942 je bilo odplačano iti $7,000 dolga, kar je bila lepa ini svota, lansko leto pa kar 12 ti-ju- ; soč! To je gotovo najbolj veselo ko j poročilo za vse farane. Tako lela, ; pega uspelia ni nihče pričako- ka val. _ lih — ['o- Novi častni seznam Chicago, 111. — V nedeljo 9. Je jan. zjutraj je šentštefansko društvo najsv. Imena skupno ? a pristopilo k sv. obhajilu, kate-1 ' ro so člani darovali za sobrate, )d" ki sttiBlJb'pri oboroženih silah. am Pri večerni pobožnosti pa je er župnik Rev. Edward Gabrenja , tT sprejel v društvo veliko število h ci novih članov, največ prav mla-^ a dih; ob isti priliki je tudi blagoslovil novi častni imenik 'je- ših vojakov. Zdaj obsega okrog ar_ 260 imen, v kratkem jih bo pa >m. §e več, ker še zmeraj kličejo za- nove fante in mlade može. Pri jno tej priliki bi bil moral govoriti ali. Dr. Ciril Šircelj. Ker to ni bilo mi- mogoče, je zadnjo minuto preže- vzel njegovo mesto Rev. Father jno Aloysius Madic, gvardijan iz 1 in Lemonta. Udeležba v cerkvi je nti. bila izredno lepa. Pevski zbor >du na koru je tudi storil svoje. Po iz- cerkvenem opravilu so se možje po- in fantje društva najsv. Imena »ne- zbrali v cerkveni dvorani, kjer čič, so imeli prijeten večer. Posebni iški govornik pri tej priliki je bil po- profesor John Zvetina iz Loy-reč. ola univerze, zaveden katoliški vse lajik, ki je nad vse lepo govoril >ra- navzočim. , ki: —' dru j Narodnostne skupine in vojni are- bondi Chicago, 111. — Kot predigro *ala ; za 4 vojno posojilo, ki se bo u-; za radno začelo 18. januarja, kon-Jtvu čalo pa 15. februarja, prireja te 've- dni divizija narodnostnih sku-i so pin zakladničnega oddelka po-are? j sebne programe downtown v trte s govini Carson Pirie Scott, vsak i so! dan za drugo narodnost. Pri PO- j tem prodajajo dekleta in žene v wje narodnih nošah vojne bonde. Jugoslovanski dan bo v soboto čna 15. jan. Obenem bo to tudi francoski, belgijski, luksem-nec. burški in danski dan. Ta divizija je hotela nabrati za božič 35 NE milijonov dolarjev v vojnih bondih, da bi kupila novo kri-po- žarko za Strica Sama. V resnici sek- je nabrala nad 46 milijonov. V žne- kampanji za 4. vojno posojilo pa bi rada nabrala 50 milijonov ruž- dolarjev, kar bi kupilo 100 •00; bombnikov. kal- -o- eblo i Investirajte svoj denar v voj-j ne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmagel ______«,_. ^ likvidacija italijanske okupacije v abesiniji Kairo, Egipt, (ONA). — V Kairu je bilo objavljeno, da je bilo poslanih nazaj v Italijo več od 30,000 Italijanov, ki so se bili naselili v Abesiniji po okupaciji te dežele, dočim se jih nahaja še približno 1,000 v posebnem taborišču, v katerem čakajo na priložnost vrnitve domov. Komaj približno šeststo Italijanov, povečini tehnikov, je smelo ostati v Abesiniji, ki so skoro vsi nameščeni v obratovanju železnice Addis Ababa-Džibuti. To železnico je prevzela angleška vojaška misija pri cesarju Haile Selasie. Nekateri teh Italijanov skrbe za vodne, električne in druge tehniške inštalacije, katere so bili Italijani zgradili tekom svoje okupacije. Haile Selasie bi bil želel baje zadržati večje število Italijanov, toda Angleži, ki finančno podpirajo obnovitev Abesinije, so se baje uprli, iz razlogov varnosti. Dobre uspehe imajo Etijopci v poljedelstvu, kjer so prevzeli od Italijanov organizirane velike kmetije. Pridelek .žita je znaten. Le transport je velik problem, ker so ceste zgrajene od Italijanov v slabem stanju in primanjkuje potrebnega mate-rijala za popravilo. Napori cesarja Haile Selasie, da vpostavi mir in red v svoji državi, so uspešni — tudi opozicija, ki ae je bila razvila pred par meseci v provinci Tigre, se je pomirila. _ VABILO — NA — VESELOIGRO IN PREDPUSTNO PRIREDITEV KLUBA LJUBLJANE V NEDELJO, 16. JANUARJA 1944 ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA, CHICAGO, ILL. Začetek ob 3. pri popoldne PROGRAM -:- 'J I Miss Marie Korenchan Miss Gene Korenchan Narodna himna — pojete-------------------------- Posdrav Nastop krožka SŽZ iiev. 16 ia South Chicago ▼ novih krojih Slovenki is Štajerska ▼ narodnih noiah. pojete venček spodnještajerskih slovenskih narodnih pesmi_______________ 5. Venček slovenskih narodnih pesmi — pojete i Mrs. Mary Golenko — \ Mrs. Mary Kovačič S Miss Marie Korenchan 1 Miss Gene Korenchan poje "Prešernov" duet 6. Dvospev_________________________________________________ 7. Kroiek SŽZ štev. 16 is South Chicago nastopi s pevskimi točkami 8. Veseloigra: "KISLE GOBE" Gruniar Gabron____________ Gospodinja Gabronka ..... Profesor na počitnicah____ Veliki hlapec Tomaž______ Lojze, drugi hlapec.......... Marjana, ta velika dekla Mina. druga dekla________ Režiserka___________________________ Osebe: ----------Mr. Nick Mencinger .........~.~Mrs. Mary Golenko -------------Mr. John Gottlieb ............-Mr. John Gradishar --------------------.Mr. Joe Oblak .............Miss Katie Triller ........Miss Marie Korenchan ...............-Mrs. Helen Kušar Po igri bo večerja. Na razpolago bo ljubljanski gulaž in krvavice s kislim zeljem. Po večerji bo ples in prosta domača zabava. Za ples bo s viral OMERSA-GRADIŠEK ORKESTER Vsi rojaki od blizu in daleč so vabljeni k obilni udeležbi! _____Stran S? ^ i kampanja Rdečega kriza pripravljena za marec AMERIKANSKI SLOVENEC MORGENTHAU SE JE POROČIL AL STAR 70 LET « Petek, 14. januarja 1944 KAMPANJA ZA ČETRTO VOJNO POSOJILO V petek 14. januarja se prične velika kampanja za četrto vojno posojilo. Kaj je pomen te kampanje ve sleherni Amerikanec. Kampanja ima namen zbrati dovolj denarja, da bo dežela lahko nadaljevala svojo borbo proti sovražnikom, ki so jo napadli z namenom, da bi jo vničili, njo in z njo vred tudi vse druge demokratične dežele. Ko je prišlo do napada na Pearl Harbor pred dvema letoma smo ob vsaki priliki povdarjali: Remember Pearl Harbor! Zakaj ta povdarek? Zato, ker sovražni Japonec je napadel našo največjo bazo v Tihem morju na havajskih otokih v Pearl Harborju. Cez par ur na to sta pa Hitler in Mussolini napovedala naši deželi vojno. Sovražniki so bili dogovorjeni, kakor pirati in so izvedli nesramen zahrbtni napad na našo deželo. Potegnjeni smo bili v vojno čez noč, neglede če je bila nas volja iti v vojno ali ne. Napad na nas je bil izvršen z namenom, da nam zadajo smrtni sunek in da s tem uničijo na svetu demokracijo in svobodo. Napad je nas vse iztreznil. Hitro smo morali zavihati . rokave, začeti s pripravami za borbo. Po dveh letih je postala Amerika skoro najsilnejša sila na svetu. Vsa naša industrija je mobilizirana za vojno in proizvaja čudežne količine orožja in raznega blaga za vojno. Ameriško orožje : se uporablja po vseh delih sveta proti silam osišča. Naša vojska postaja številna na kopnem, na morjih in v zraku. Amerika je postala sila, mogočna sila v tej borbi. Vse to pa stane ogromnega denarja. Dežela mora imeti denar, j da bo z vojsko nadaljevala, da bo zmagala in nam vsem zo- i pet zagotovila mir, svobodo in demokracijo in prosperiteto ] v svobodnem demokratičnem svetu. i Zato kampanja za četrto vojno posojilo. To posojilo ni ' nobena žrtev za one, ki ga dajejo deželi. To je le posojilo in sicer najugodnejše posojilo za vsakega izmed nas, ki da tako posojilo svoji deželi Ameriki. To posojilo bo vsak dobil nazaj z obrestmi, morda ravno takrat, ko ga bo najbolj . potreboval. To je za vsakega le nekak najzanesljivejši prihranek, ker bolj varne investicije, kakor je vlaganje prihrankov v vojna posojila sploh ni. Zato naj bi se noben i ne dal prositi in pa prepričevati glede tega. Vsak državljan mora biti toliko patriota, da pomaga na vso moč, ki more svoji deželi s posojili. Zato bodimo zlasti tekom te kampanje nad vse zavedni in patriotični s tem, da sami kupimo kolikor največ vsak more vojnih bondov, pa agitirajmo tudi med svojimi prija- j tel ji in znanci za ta. namen,,da tudi oni spoznajo, kako ve-j like važnosti je to, da zavedno in domoljubno pomagamo svoji deželi v tej borbi za boljšo bodočnost lastne domovine, pa tudi vsega bodočega sveta. Kupu jmo vojne bonde v tej kampanji! __«___ • :: -» en0minutni oglas ZA KAMPANJO ČETRTEGA VOJNEGA POSOJILA GOVORNIK: Vzemite katerega koli kmečkega fanta iz katerekoli farme, oblecite ga v uniformo — in boril se bo kot besen povsod, kjer so boji. Obenem pa bo sanjal o tem, kako bo, ko se povrne zopet nazaj na ona polja in k oni rodbini, katero ljubi. Dvoje dolžnosti imamo napram temu fantu. Ravno zdaj, o priliki Četrtega Vojnega Posojila moramo podpreti napad, in sicer s tem, da kupimo toliko War Bondov kot le moremo. In ravno zdaj, moramo tudi skrbeti za rezerve denarja, ki nam bo potreben v času miru. War Bondi skrbe za oboje. Vsak posamezni dolar, katerega vložite zdaj v War Bonde, bo prišel nazaj in prine-; sel obresti, čim bo vojna končana in bodo War Bondi dozoreli. Razpolagali boste z denarjem za nova poslopja in nove ograje, za nove stroje in več živine. Ta denar vam bo potreben — začnite torej zdaj takoj, štedi-te in kupujte War Bonde. Se danes se podajte v najbližjo' banko ali poštno poslopje ali Produkcijsko Kreditno Asoci-jacijo in vložite svoj denar v bonde, ki bodo yaša rezerva za čas miru . . . kupujte War Bonde! MEH ZA SMEH IZ ŠOLE "Kdo ve, katera žival človeku najbolj služi za hrano?" vpraša učitelj. "Kokoš, gospod učitelj," odgovori Jernačev Matija. "Zakaj?" "Ker jo lahko jemo pred njenim rojstvom in po njeni smrti!" NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA Mcintosh pride k ščetarju. "Ali bi mi lahko • popravili zobno ščetko?" "Popravim naj jo?!" "Da. Ščetine so se sicer o-brabile, toda držaj je še dober." "Nova ščetka stane šiling." "Saj vem," prikima Mcintosh. "Koliko pa stanejo nove ščetine?" "Pol šilinga." "Nu, vidite." "Dobro. Ali ste prinesli šcet-ko s seboj?" Mcintosh odkima. "Hotel sem se najprej infor-miratiezastran cene. Zdaj se moram še s svojimi prijatelji posvetovati. Sčetka namreč ni moja, temveč je last našega kluba." KRITIKA "Oprosti trenutek, tamle vidim Cepažarjeve, pa jih moram pozdraviti. Veš, lani sem njihovo hčerko slikal." "Človek božji — in potem se še upaš k njim? !" POSLEDNJA NEUMNOST "Ali smem prositi za roko vaše hčerke ?" "Ne, prijatelj, preveč neumr nosti ste že napravili." > Častna beseda — ta bo poslednja ! . . . " Mornariški poročnik Robert Morris Morgenihau, tin zakladniikega ta j- j nika, t stojo nevesto, prejšnjo Martho Patiridge is Minneapolis, po njuni poroki t New Yorku. TO IN 0N0 IZ ŽIVLJENJA IN SVETA PRVA 2ENSKA V TEM POSLU — SLOVENKA Za Amerikance drugih narodnosti je nekaj nenavadnega ali nepričakovanega, da spada prva ženska, ki je graduirala na pomorski letalski postajni šoli za materijal za padala ali parašute, v San Diego, Calif., k armadi. To je Pvt. Veronica Kosmach, iz Ely, Minn., WAC, ki je izdelala 12-tedenski tečaj obenem s 37 mornarji. Za nas je vest dvakrat zanimiva, ker ne more biti nobenega dvoma, da bi ta dekle ne bila Slovenka. -o-- NI JIM ZA ČITANJE Ameriški pisatelj Upton Sinclair, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado za pisateljevanje, večini naših čitateljev najbrž ni znan. V začetku tega stoletja je bil med ameriškimi pisatelji nekaj podobnega, kar je Louis A-damič zdaj, da se kratko izrazimo. Ko se je nedavno po par dnevni odsotnosti povrnil na svoj dom v Pasadeni, Calif., je našel jedilno shrambo in ledenico popolnoma prazno, tlak v kuhinji pa ves umazan. "Nepovabljeni gostje" niso samo pojedli njegov živež in pokadili njegove cigarete, temveč so rabili kuhinjo kot oblačilno sobo, ko so se kopali v njegovem pri-Ivatnem kopališču. Samo ene 'stvari se niso pritaknili. "Brali niso," pripoveduje pisatelj, "nobeno mojih knjig." -0- CVETLICE OD MRTVEGA JUNAKA Četudi je njenega moža zadnje poletje pokosila smrt v Siciliji, vendar je njegova žena, Mrs. Adelaide Pekar, ki stanuje v Clevelandu, O., vseeno prejela od njega cvetlice za božič, kakor prejšnja leta. Ko je na božični dan zjutraj raznašalec iz cvetličarne na vratih pozvonil, mu je povedala, da mora biti pomota, ker ni naročila nikakršnih cvetlic. Njen pokojni soprog, Pvt. James Pekar, je res imel navado pošiljati ji cvetlice za božič, toda on je padel ravno pred petimi meseci, 25. julija. "Vem," je odvrnil florist, "pa vseeno poglejte na kartico." Na šopku je bil pripet listič z napisom "Po naročilu Jimmy-ja preden je odšel." Jimmy je naročil cvetlice za ženo in mater Mrs. Mary Pekar, še lansko poletje, denar pt. je poslal iz kraja, kjer je stopi, na ladjo. Tako je povedal florist. -o,- ZATEMNENJE PRED 400 LETI Zatemnitve niso nič novega. Pred več kot 400 leti, ko je nemškemu mestu Frankfurt grozil sovražni napad, so mestni odborniki ukrenili, naj meščani ponoči zastrejo gornja okna, da se ne bodo videle luči. t -o- KLOROFIL V ZDRAVILSTVU Skrivnostna zelena tvarina, ki daje barvo drevesnemu list-Iju, travi in rastlinam, in ki jo znanstveniki že dolgo imenujejo klorofil, je dobila zdaj novo nalogo: pomagati bo morala v I zdravilstvu. Preizkušnje so pokazale, da ta snov pomaga, da rane in opekline veliko prej ozdravijo, toliko pomaga, raztopljena v vodi in rabljena na 'zunanjih obvezah, da sta jo Dr. Lawrence W. Smith in Dr. Alfred E. Livingston iz Temple U-'niversity School of Medicine, Philadelphia, ki sta napravila tozadevne poskuse, priporočila v obsežno uporabo pri vojnih nezgodah in opeklinah. V starem kraju na deželi so imeli navtfdo zmečkati ali na-tolči trpotčev list (pig's ear) in ga privezati na rano. -o- NAJ BO V SVARILO DRUGIM! Iz naslednje podučne zgodbe se učimo, da lahko spravljamo denar kamor hočemo, le v steklenice od žganja ga nikar ne spravljajmo, ker te dni je to silno nevarno, ko žganja primanjkuje, oziroma je od sile drago. Neki William Petronek iz Great Falls, Montana, je spravljal "dimes" v "pint" steklenico od žganja, ki jo je imel skrito v svojem avtomobilu. Ravno ko se je odločil, da bo porabil ta prihranjeni denar — bilo je 475 dajmov — mu je steklenico nekdo izmaknil. -o—— ROJENI 100 LET PREZGODAJ Današnje razmere so precej žalostne za nas vse, posebno pa f za mlade deklice in mlade žene. Napovedujejo pa, da bodo ' imele tiste, ki bodo rojene čez | kakih 25 let, vse lepše življenje. Kako pa vedo vse to? Na podlagi izjave, ki jo je podal Dr. James Shelby Thomas, znani chicaški tehnologist in ekonomist, ki je pogledal v prihodnost in odkril, da bodo v teku naslednjih 100 let ljudje postali če že ne popolni p'a vsaj veliko bolj popolni kakor smo zdaj. "Popolni mož," tako napoveduje, "bo visok šest čevljev tri in-če, ne bo nikoli ne siv ne debel in bo dočakal starost 125 let." (Ali bo mož bodočnosti kdaj plešast ali ne, o tem se imenovani strokovnjak ni izrazil!) Ta 'popolni človek', tako pravi doktor, bo toliko na boljšem vsled velikanskega napredka, ki ga~bo v kratkem napravila medicinska veda, kemija, pa tudi znanost o prehrani in načinih pravega življenja. Zmeraj se nam je zdelo, da smo bili rojeni kakih 30 let prezgodaj, zdaj pa vidimo, da smo prišli na svet celih 100 let prezgodaj, jej, jej, ali ni škoda! 0- ZVIJAČNA KAMUFLAŽA Na nekem poletu prek Atlantika je trgovski pilot v službi vojaških oblasti zapazil na morju ledenik ravno na kraju, ki je bil proti njemu namenjen konvoj. Letalec se je spustil nižje, da bi bolje videl, ledenik je pa kar naenkrat začel streljati, ker to ni bila ledena go-i ra, temveč neka sovražna ladja I v taki izvirni in zvijačni opremi. K sreči pa je letalec odnesel zdrave noge in je hitro sporočil svojim poveljnikom, kaj je videl. j/' _ X v JrTHATWASMRSr M^il|XlCUDDY^KrrCHEN^GREA9E.* hm —————— Da bi se Rdečemu križu omo- \ očilo nadaljevanje delovanja 1 naslednjem letu se bo v teku s larca meseca nabiralo za 200,- i •00,000 dolarski fond. Predsed- ] tik Roosevelt je odredil marec i lot mesec Rdečega križa, in v ; era času edino se bo nabiral 1 ienar za Rdeči križ. : Količina denarja ki jo je Rdeči križ navedel za zbiranje t njegov fond je bila odrejena po daljšem natančnem pregledu mogočih potreb za vse o-krajno, narodno in mednarodno delovanje Rdečega križa. Od te svote je 140,000,000 dolarjev potrebno za financiranje narodnega in mednarodnega delovanja ; 60,000,000 dolarjev pa bodo rabili okrajni oddelki za nadaljevanje svojega dela. V to je vključeno vse delovanje Rdečega križa mirnega, in vojnega časa tudi, kot je financiranje središč za nabiranje krvi, za izdelavo zavojev, ter za zdr-ževanje okrajnih vezi Pozvedo-valne Službe ki omogočuje ljudem iz te dežele zvezo s sorodniki in drugimi v okupiranih deželah. Sledeča kampanja Rdečega križa za nabiranje denarja v marcu mesecu je ena najbolj Da, to je prejšnji newyorski guverner Alfred Emanuel Smith, ki izgleda 50 let star. kakor so ga naili fotografi na njegov 70. rojstni dan. ki ga je ravnokar obhajal. Med drugimi voščili je prejel tudi apostolski blagoslov od papeža Pija in častitke od predsednika Roosevelta. važnih v celi njegovi zgodovini, ker njegovo delovanje za Vojsko in Mornarico neprestano raste v obsegu. Več kot 300 klubov, počivališč in zabavišč mora biti vzdržanih za naše vojake v tujini. Krvno plazmo je treba vedno pošiljati na bojne fronte. In predstavniki Rdečega križa morajo še v naprej biti z i vsemi oddelki vojske, ter zdra-i vimi in bolnimi iz naše Vojske • in Mornarice. Oddelki Rdečega - križa tudi morajo biti popolno-> ma opremljeni za borbo proti i vsaki nesreči in drugim nadlo-7 gam ki se morejo pripetiti v nji- - hovih okrajih. Rdeči križ je vaš Rdeči križ. v On pomaga našim vojakom in i civilistom v potrebi ravno tako i. kot bi vi to storili ako bi imeli e priliko. Njegovo delo je brez-i- končno in postaja bolj važno z i- vsakim dnem vojne, i, Samo ako vsi pomagajo in dajo kar morejo, bo lahko Rde->- či križ nabral za svoj fond 1944 t- leta svoto, katera mu je potreb-l- na. Pomagajo naj vsi tako, da i- bodo vojnim beguncem v tujini, našim borečim se možem in že-a nam, ter našemu civilnemu pre-v bivalstvu malo olajšane nesre-Ij če, ki danes mučijo svet. _A_ 9tr*n4 AMERIKANSKi SLOVENEC' Petek. 14. iamiarift 1-344- SNUBACI I. , fje 0)1 , V vsem okraju ni bilo pri-ljubljenejšega zbirališča, kot je ^ bila Benetova gostilna. Lastni- ča ca, gospa Lavra, je bila brez sil dvoma najlepša in najbolj ljubka ženska v vsem trgu. Čeprav • Se mlada, je bila £e dve leti J? vdova. Prav rada se je nasmeh-nila slehernemu gostu in pri- ?? znati je bilo treba, da njena polna, rdeča ličeca, beli zobje 90 ter lepa okrogla bradica prav nikogar ni odbijala, pa še one sočne ustnice, rdeče kot češnja . . . Nasprotno! Vedeli so tudi, ^ da spada k hiši še trideset ora-lov rodovitne zemlje — in pri-hranki v skrinji. Nič ni torej Čudno, če jih je bilo dosti, ki bi jo radi čimprej rešili vdovstva. Prav zaradi tega je bila gostilna Še bolj obiskana. ^ Bogati trgovec Ložire je sle- vc herni dan priropotal s svojim kolesljem k njej. Klobuk si je dl potisnil na uho ter kar narav- dj nost začel: "No, gospa Lavra, kdaj se nj bova vzela?" Samo nasmejala se mu je m Lavra in ga potisnila za mizo. "Letina prav dobro kaže in p( vina bo veliko." * K Komaj se je zasukala', že je stal za njo orožniški komandir ' v lepo zlikanih hlačah in hitel: "Gospa Lavra, rad bi z vami nekaj govoril." , "Drugič mogoče, drugič, go- n; spod Laviolet," se je nasmehni- ^ la, "zelo sem zaposlena, res ne utegnem." Kar potisnila ga je 8J k mizi k Lož ire ju. Dopoldne je bil pri njej go- ti spod Simon, najpomembnejša oseba v tem kraju. Saj je prvi p( mestni svetnik in trgovec s Čevlji. Star fant je, a bogat in ugle- o< den. Vrtil se je okoli Lavre, kar Jc se nikakor ni skladalo z njegO- ja vo resnobo. Pa tudi on brez d uspeha. - d Končno se je posrečilo Lavri, g da je tudi njega posadila za mizo k onima dvema. Tako so n sedeli za mizo trije snubeči, in d ker niso vedeli kaj drugega četi, so metali karte in šahirafT2 g H. E d Lepa vdova se je skrivaj sme-jala zaljubljeni trojici. Niti b najmanj ji niso bili všeč. Ložire n je bil grob, neotesan, Laviolet z domišljav, Simonu pa. tako ni n mogla nikdar priti do konca, vedno je sanjal le o svojem de- s narju. _ s Njene misli so vasovale dru-j god, odkar je na mestni šoli po- k učeval mladi ačitelj Remy. Ni j hodil v gostilno, morda zato ne, r ker je bila njegova začetniška plača premajhna ali pa — kdo r ve zakaj. Krčmarfca je vedela, 1 da podpira svojo betežno ma- 2 ter, ni pa vedela, kje je njegovo srce. Večkrat ga je skrivaj ] opazovala, ko je hodil mimo; r mladenič je bil čeden kot le 1 . kaj. Zares, prav nič ni slutila, da 1 nosi prav njeno lepo podobo V svojem srcu Pavel Remy in da j vedno trpi v negotovosti, brez j upanja na uresničenje svojih 1 želja. Niti sam ni vedel, kako 1 se je moglo to zgoditi, mogoče i zato, ker se mu je nekoč na- 1 smehnila, kakor se pač nasmehne tudi še drugim, kef j® srečna 1 in zadovoljna. A prav ta na- a smešek ga je mučil toliko noči. Niti najmanj ni slutil, da tudi njene misli blodijo okrog njegove lepe glave in belega, nekoliko zaskrbljenega lica. Nič ni vedel, da se njene oči tako pogosto ozirajo proti oknu, kjer je on poučeval, da bi ga ujele vsaj za hip. Vse, kar je Lavra opazila na učitelju, ji je bilo všeč. m. Vsi trije ženini so se zastonj vrteli okrog nje. Jezili sot^e zaradi svojega neuspeha, najbolj pa Simon. Zastonj je razmišljal, kaj naj bi bilo vzrok njeni hladnosti. Nekega dne je opazil, kako e mladi učitelj gledal skozi ►kno- proti La vrini gostilni * "Torej tako? Tu je torej še den, in še mlad povrhu! Le po-akaj, jaz ti bom pokazal!" je ileal skozi zobe. Na prvi seji mestnega sveta e napadel "golobradega učite-ja", ki da nič ne dela, otroke prdobije uči, če sploh kaj uči, rleda skozi okno in Bogu čas trade. Ker je šola bila mestna, 10 vsi mestni starešine sprejeli >redlog najvplivnejšega svetovalca in odpustili učitelja. Od tedaj sta minila dva te-Ina. Pavel Remy je polnil svoj covček za odhod. Vedel je, cakšen vpliv ima Simon, proti cateremn bi ne zalegla nobena pritožba, tudi če bi se šolska ' >blast zanj pognala. Tako je torej zaigral svojo »lužbo in kar je še hujše: nič reč ne bo imel prilike videti in pa opazovati one, kateri je že iavno posvetil svoje srce. Se-iaj ne bo mogoče iti k njej, saj in je brezdomec, človek, ki je &a cesti. Strt je sedel na stolu. Solze so A mu orosile oči. .. d Ura je bila sedem. Nekdo je d potrkal na vrata. Zdrznil se je. P Kdo bi neki bil? n IV. I Stopil je k vratom, pa je o- * mahnil nazaj. - Kaj, — pred ^ njim stoji gospa Lavra, ogrnje- v na z nedeljskim plaščem, izpod 0 bele kapice ji žarita lici kakor z cvetoči roži. Niti besede ni J1 spravil iz sebe. ^ "Nekaj vam moram poveda- z ti, gospod Remy," pravi tiho. r "Meni, gospa?" jo začuden t pogleda. v "Da. Zvedela sem, da so vas : odpustili iz te službe zaradi moje gostilne ... Zdi se, da ste da- \ jali slab zgled, vsaj otroci in g drugi, ki so vas opazovali, so videli vse vaše poglede proti moji j gostilni . . ." "Oprostite, gospa,w jo preki- 1, ne Remy. "Res, moral bi biti drugačen, moral bi se obvlada- r ti, a preslab sem bil, nisem mo- I gel premagati silnega občutja, r Da sem vas le enkrat zjutraj vi- s del, sem bil srečen potem ves t dan. Res, niti pomislil nisem, da bi to utegnilo škodovati vašemu imenu___Saj vidite, da sem za to že dovolj kaznovan in nikdar več ..." 3 Umolknil je, a gospej Lavri j se je zdelo, da ji bo razneslo j srce. i "Ke, gospod Remy, nisem tako brezčutna in rada vam od- ( pustim, če ste pripravljeni po- s ravnati, kar ste zakrivili." "Obljubljam vam," začne z negotovim glasom. "Obljub- . ljam, zapustil bom ta kraj za J zmerom t" "Mislite, da je to zadosti? ( Mislite, da boste s tem zavezali " mojim sosedom zlobne jezi- . ke?" > ] t ! < "Zo božjo voljo, kaj pa naj napravim?" "Kaj naj napravite?" Lavri zardi lice še bolj. Videti je, da je v zadregi. "To morate vedeti vi. Kaj prida mož ne sme pošte- j ni ženski, ki jo ljubi, pobegniti,j ampak zaprosi naj jo za njeno roko!" Remyju se je zdelo, da so vse to sanje. Pogledal ji je v oči in razumel vse. Za hip sta obstala in se vprašujoče Spogledala. Razumela sta se; zakaj se ne bi objela in poljubila, saj je to njuna za-[ roka. V. Naslednjega dne je Remy srečal Simona, ki je ponosno I stopal proti Lavrini gostilni, vesel, da se je rešil tekmeca. Ko je vstopil, se je držal še bolj ponosno kot po navadi, to-I da, ko je napeljal pogovor na . to, naj^se Lavra vendarle*že j loči, se m* je mM« žena sme-- jala: i "Prepozni ste, gospod Simon, prepozni. Zaročena sem že in V 3 petih tednih bo poroka." Znameniti ameriški pesnik Joseph Ausbrttder Na zgorajšnji sliki je predstavljen ameriški pesnik Joseph Auslander, ki se je rodil v FiLa-delfiji in je objavil v "Saturday Evening Post" pet pesmi pod naslovom "Odprto pismo nepremagljivim". Te pesmi je pesnik posvetil vsem zasužnjenim ljudstvom v okupiranih deželah kot Grčije, Čehoslovaki-je, Holandije, Poljske in Norveške. Kasneje je pripravil za objavo še pet nadaljnjih pesmi za Francijo, Belgijo, Jugoslavijo, Luksemburg in Dansko. Federalno zakladništvo bo v zvezi z omenjenim magazinom porabilo te pesmi v prihodnjih petih dneh za kampanjo četrtega vojnega posojila, katera se ofi- "Pa menda vendar ne z Lo-zirejem ... ali pa z. . ." ni mogel končati, ves je bil iz sebe. "Ne, ne, s Pavlom Remy-jem!" "Kako? — z onim učiteljem?" "Da!" se je zasmejala Simonu v obraz. "Z onim učiteljem! Kaj mogoče ne zasluži odškodnine? Vi ste ga oropali ene službe, jaz sem mu pa preskrbela drugo, boljšo!" ■ Po Avg. Faure-ju pre vel J. K. -O- NAGAČITI SO GA HOTELI Mouton je bil francoski poslanik na dvoru ruske carice Katarine II. Nekega jutra je ta imenitni gospod doživel dokaj neprijetno presenečenje. Kar na lepem so ga obkolili dvorjani mogočne carice in mu sporočili, da ga morajo nagačiti in balzamirati. i "Kako? Ali sem slišal prav?" je Mouton skočil pokoncu in prebledel. "Mene nagačiti in balzamirati? Ali ste znoreli? Saj sem še živ!" "Da, tako nam je ukazano. Napolniti vas moramo s slamo," I so odgovorili dvorjani. ■ ;ielno odpre 18. januarja. V j] irečjih mestih Amerike bodo j ( razstavljeni umetno narisani h plakati, ki bodo vsebovali vsak j dan po eno Auslanderjevo pe-*em. Na primer 10. januarja bo i razstavljena (v večjih trgovi-nah) pesem za Grke, 11. janu- \ arja za Čehoslovake, 1^2. janu-; ( arja za Nizozemce, IS. januar- ■ j a za Poljake itd. Vsakdo, ki' kupi vojnohranilni bond serije!! "E" neglede na to, koliko^ zna-ša, dobi zastonj posnetke vseh i teh Auslanderjevih pesmi v ( krasnih barvah. Te pesmi se bodo delile nakupovalcem bondov le v petih dneh od 10. do 15. ja- j nuarja, to je pred začetkom bondne kampanje. "To vendar ni mogoče," se je j zgrozil Mouton. "Kdo vam je pa to ukazal?" "Sama presvitla carica," so povedali dvorjani. "Prav žal nam je, vaša milost, a ukaz je ukaz." "Da bi carica, ki je proti meni tako prijazna in uslužna, izdala takšen ukaz? Ne, to je izključeno K Gotovo je pomota," je jecljal Mouton in ves trepetal od strahu kakor šiba na vodi. "Nobene pomote ni," so dvorjani pomilovalno odkimali z glavami. "Dobesedno tako nam je naročila: Pojdite in na-gačite Moutona s slamo, potlej ga pa še balzamirajte!" "Pustite me, da odidem k njej. Moram govoriti z njo," jih je Mouton grozeče pogledal. Dvorjani pa so bili gluhi za vse njegove tožbe in prošnje. Šele v hipu, ko je ubogi Mouton padel prednje na kolena, so se jima omehčala trda srca in so ga spremljali pred caričin prestol. Carica je poslanika Moutona prijazno sprejela in ga vprašala, kaj želi. Ko ji je Mouton po- VM f V ffTtlfBi^^fc'l '~l------•OMEtfTlGm-&E3HAKS 1 Ris * veaLA^wJIv^HV^f^OI* the sovlfctthout -ertsht kave I »št # Xl^iifeSMl^^ AL3EACV BEEN DECORATED FO*. , I H^ Q»u.*rtiXy LN «ctiok? I m0peratin6 «n the mediterrameavi^ \ THE 'POLISH SUBMMMtrt DZ4K . tN .Jp^ ^T- ; J^MHBSr,,! 1 iTJWWirTT ~ nr^ II I vedal, zakaj je prišel k njej, je 1- Anviiia .i || n Mrk . ...n i 1 o tr f n vaiictt nciiRUvina prašnim v m- ko glasen krohot, da se je stresla vsa dvorana. Potem pa je sočutno pokledala ubogega j Moutona in dejala: "Ubogi moj poslanik! Kako . strašne trenutke ste morali preživeti zaradi mene! Saj vendar veste, kako vas spoštujem in cenim, ali ne?" Mouton se je globoko oddahnil. Carica pa je nadaljevala: "Gotovo Vam je znano, da . sem svojemu najljubšemu psu dala vaše ime "Mouton"? Vidite, ta uboga živalca je davi poginila, pa sem ukazala dvorjanom, naj Moutona takoj naga-Čijo in balzamirajo. Ti bedaki pa so me napak razumeli in so hoteli nagačiti vas . . . Hahaha, kaj takega pa še ne!" nj Na to caričino pojasnilo, se je 2 seveda najbolj od srca zasme- a jal Mouton sam. J( —-o— 21 IZ SLOV. NASELBIN S - ■ v (Nadaljevanje z 2. strani) g j New York, $2.50; John Valen- n ičič, Clarendon, Pa., $5.00; C Louis Champa, blagajnik lo- l kalnega odbora št. 6, Ely d Minn., $100.00; Neimenovana3 Slovenka, Irvington, N. Y., h $500.00; Anton Hren, blaga j- n nik lokalnega odbora št. 26, In-dianapolis, Ind., $90.00; John Dolenc, podružnica št. 9, j SANSa, Villock, Pa. $6.55; po- P slano po V. Loharnar, San 0 Francisco, Calif., $320.00; Anton Zornik, tajnik lokalnega S odbora št. 40, JPO,SS, Hermi- g nie, Pa., $20.00; Mrs. Jennie 0 | Mladich, Algonquin, 111., $5.00; 5 Joseph Okorn, blagajnik lokal- ® nega odbora št. 2, Cleveland, 3 O., $400.00; Alex. Skerlj, bla- 1 gajnik lokalnega odbora št. 25, * ,JPO,SS, Claridge, Pa., $25.00; r federacija SNPJ, Westmore- 5 land, Pa., $35.73; John Vitez, tajnik lokalnega odbora št. 26, JPO,SS, Barton Ohio, $10.93; John Plut, Buffalo, N. Y., $5; i in obresti na Reliance Federal Savings and Loan Association | $53.80. Skupni dohodki v decembru $1839.51. Dne 1. januarja 1944 . je bilo v blagajni $66,428.78. Hvala vsem, ki so poslali in darovali. * Najprisrčnejša zahvala pa i i naj bo na tem mestu izrečena j ► "Neimenovani Slovenki" iz Ir- j ■ vingtona, katera je darovala j I sama $500.00 za uboge in trpe- J če brate in sestre v domovini.; c Pridružila se je Mr. Petru Lus-l triku v Clevelandu, ki je prvi daroval vsoto $500.00, in Mr. ! Johnu Perkotu, ki je z dodatnimi $200.00 v decembru daro-3 val lokalnemu odboru št. 2 v 5 Clevelandu tudi že $500.00. To-;> rej imamo v Ameriki dva Slo-_ venca in eno Slovenko, ki so vsak posamezno darovali po % $500.00. Hvala vsem trem! Kdo jim bo sledil? Lokalni odbori JPO,SS poži-= vite vaše delovanje. Sedaj je čas, kajti vojna se bliža svojemu koncu v Evropi. Leo Jurjovec, blagajnik JPO,SS. j kasten victory Vojna je postavila našo tovarno i na hitri obrat MI POTREBUJEMO 'delavce za premikanje blaga, za ročno prevažanje, pomagale pri prejemanju in odpOšilja-nju, mašiniste m pomočnike. Pomočnike za topi jen je kovin m tovarniške delavce vse vrste. Nobene skušnje ni potreba, Dnevno ali nočno delo, - Dobri delovni pogoji, Dobra hrana za zmerne cene. DANfcY MACHINE SPECIALTIES, INC., 210O So. 52nd Ave., Cicero, III. ■ * N Vzemite Douglas Park nadulično železnico, ali pA West Town Bus, ali poulično železnico do naših vrat. . S* Nedeljski pomenki , J. M. Trunk , TEDENSKI KOLEDAR 16. Nedelja — 2. po razglašenju Gospodovem 17. Ponedeljek — Anton 1 18. Torek — Sv. Petra stol 19. Sreda — Marij in tovariši • 20. Četrtek — Fabijan in Boštjan 21. Petek — Neža, devicamučenica 22. Sobota — Vincencij DRUGA NEDELJA PO RAZGLAŠEN JU V galilejski Kani, malem se-lu severno od Nazareta, so ustanavljali novo družino, nov dom. Zenitovanje je do danes vesel dogodek. Fletno je bilo. Marija je prišla iz Nazareta, enako Jezus s prvimi učenci. Veselje je pa redkokdaj brez grenke kapljice. Ženina je zaskrbelo, ker vino je pohajalo, morda ni mogel več pripraviti, nihče pa nima rad, da bi mu zmanjkalo. Ostro Marijino oko je zapazilo ženinovo zadrego. Brez vsake druge besede se obrne na Jezusa, saj ga je ona najbolj poznala, in na njeno besedo je Jezus naredil prvi čudež, pomagal ljudem v zadregi, pokazal tudi svojo božjo moč. Vse polno razlogov ža resno premišljevanje. Dvoje je v ospredju, najbolj važno. Ali ni Jezus vedel o zadregi? Saj je Bog> Kako, da ni pomagal, ko je pomagal, kako da je odlašal, čakal, čakal na besedo svoje matere? Same globoke skrivnosti. "Karkoli je pisano, je za vaš pouk pisano". To velja tudi tu. Odkar je Marija privolila za sodelovanje pri odrešenju, ima besedo pri sado- vih odrešenja, pri posvečeva-nju. Kdor se izogne Jtt&rije, se skuša obrniti naravnost na Jezusa, pride prekratek, ker se ne napoti na zdaj veljavno pot: po Mariji k Jezusu. Pčft: k Jezusu hrez Marije je sicer tudi lepa na sebi, ampak ni zdaj veljavna pot, malo le jih pride k Jezusu, ako se ne zmenijo za Marijo. Marija ima neštevilno svetišč. Mnogi vihajo nosove, in so zaprli taka svetišča, kadar in kjer so mogli. Zdaj nimajo več Jezusa v svetiščih, tam ne gori večne luči, ker so Marijo postavili pred vrata. Baje So goreli le za Jezusa brez Marije, danes so skoroda brez Jezusa, nehali so biti kristjani. Katoličani ostanejo pri Mariji, pridejo najprej k Mariji, in Jezus je ostal in bo ostal pri njih. Drugo je, da je bil Jezus poleg, ko so imeli' ohcet, ustanavljali družino. Pogostoma je dosti dirindaja pri ženitovanju, na Jezusa ne mislijo, premalo mislijo, in kmalu so brez Jezusa in tudi brez družine. Tu je začetek ločitev, raztrganih družin z vsemi hudimi posledica-- mi. Po-Mariji k Jezusu! S T. PA UL federal savings and loan association of chicago žeK izraziti svojo zahvalo slovanski javnosti za sodelovanje in pomoč, da je ta naša denarna in gospodarska ustanova prišla do višine ŠTIRIH MILIJONOV TEKOM MINULEGA LETA smo sprejeli 346 posojil na prve vknjižbe, ki znašajo $1,270,646.97. 450 norih vlagateljev je prišlo k nam z vlogami $777,418.00. Nad $86,000.00 se je plačalo v dividendah članom n*ic ustanove po dividendni meri 3 procente. Nad $71,000.00 je bilo dodanih rezervam, kar je pomnožilo naše rezerve skupno za nad $307,000.00. Vabimo vas, da postanete tudi vi član te močne ustanove, ki je ob vsakem času izplačevala vse svoje obligacije v polni meri tekom vseh svojih 54 let. Računski izkaz z dne 31. decembra 1943 kale stanje naše ustanove. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno na: FRANK P. KOSMACH, tajnik od St Paul Federal Sarmgs ari Loan Association of Chicago Finančno stanje z dne 31. decembra 1943: ASSETS (PREMOŽENJE): Firsi Mortgage Loans ............ ............ Loans on Passbooks and Certificates..............1,883.30 Properties Sold on Contract .................43,818.97 Real Estate Owned and in Judgment...........18,3$7.S2 Investments and Securities....................- 352.058.09 Cash on Hand and in Banks ........-............25?,838.61 Office Building and Equipment, less depreciation...............I______________________________22.11&29 j Deferred Charges and Other Assets--------------2.184.78 ~ $4*18.811.08 LIABILITIES (OBVEZKOSTI): Members* Share Accounts______;--------------$3,200^13.88 Advances from Federal ' V^ Home Loan Bank....................:------------428^85*0 Loans in Process ..........—------------------------------------------61,284-73 Other Liabilities .........—.......-.........................21,828.42 Specific Reserves .................... 46*87.34 General Referees 7 .Sk^a—..... 228*84.47 Undivided Profits _____. — 34*58.43 Total Reserves and undivided profil------ 307*34*1 $4*18*11*8 Petek. 14. tanuaria 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 ———— Družba lilWsv. Družine i N^HalHr (THE HOLT FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. oonmbrt 1914. Sedež: Joliet, DL*^.^^ i Naic geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi ca enega, eden za vse.** GLAVNI ODBOR: < Predsednik: George Čtonich. 257 Lime Street, Joliet. Illinois \ L podpredsednik: Frank Tnahek, 716 Raub Su Joliet. IIL \ 2. podpredsednik: Ksthrine Baynk, 528 Lafayette S L. Ottawa. IIL Tajnik: Frank J. Wedte, 301 Lime Street. Joliet IIL \ Zapishikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet. IIL \ Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet. IIL \ Dnhovni vojjja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th SU Pittsburgh. Pa. \ Vrh. zdravnik: Joeeph A Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. HL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21 st St.. Chicago. IIL JiiHh L. Drmaler, 1318 Adaaw Street. Nbrth Chicago. Illinois. Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet UL POROTNI ODBOR: " J Jseiph Pavlakovich. 39 Winchell St.. Sharptburg. Pa. Mary Koradch. 2294 Bine Island Ave, Chicago, IIL Jehn Denia, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. IIL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Snbar. 540 North Bluff Street. Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amsrikanski Slovenec1", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL Do L jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom In članicam ter njih dedičem raznih poemrtnin, poikodnin. bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednosd do četrt milijona dolarjev. DruStvo za DSD. se lahko nstanovi v vsakem mestu Z dr. držav s he manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ienskega spola v starosti od 13 do 00 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 sli $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat noei denarno vrednost, katera se vsako leto rUa. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniflco podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije hi poikodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreuo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene ali ost-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime $U JoHet. UL enindvajset letni peorican zajel devetnajst nemcev Iz San Vittore na Italijanskem poročajo o izrednem slučaju, v katerem je 21 letni Billy I. Miller, doma iz Peoria, Illinois, ifJll *t9 čžtgft nikom vred. Kako je to dosegel? Mladi Billy, ki služi v peti ameriški armadi na italijanski fronti, je bil poslan te dni prvo-krat na fronto. Služi pri pehoti. Poslan je bil na bregove hriba, ki je označen s številko 396 blizu Monte Chiala, južnovzhod-no on San Vittore. Njegov oddelek je imel službo spremljati ujetnike v zaledje fronte. Kar na enkrat on in njegov tovariš naletita na nemško patruljo, ki ju je ujela. Radi velikega obstreljevanja okolice se je nemška patrulja umaknila z obema ameriškima ujetnikoma v neki kamnolom in so v neki jami čakali na priliko, da bo moč oditi nazaj v nemško zaledje. Nemški častnik je za silo govoril angleško, temu je mladi Billy venomer dopovedoval, da imajo Amerikanci ves tisti kraj obkoljen in da je škoda misliti Nemcem, da bi prišli iz tega zajetja. Častnik se je dal prepričati in je Billyevega tovariša izpustil, da je odšel nazaj h Ame-rikancem. Billya samega pa so obdržali pri sebi. Borba je nadaljevala in granate so udarjale skoro vso noč okrog kamnoloma in nemška patrulja z Bil- yem ni mogla iz svojega skrivališča nikamor. Billy pa je ;uhtal in tuhtal, kako bi prišel £; ujetništva. Mislil je in mislil | iti to mu jepomairslo. Nemci so je med seboj že posvetovali, da še je res, da bi bili obkoljeni, potem je najbolje, da tudi Billya pošljejo nazaj k Amerikan-cem. Med tem Billy stopi k odprtini, skozi katero se je videlo na bližnjo goro in tamkaj se je videlo tudi premikajoče ameriške čete. Tu Billy hitro pokliče nemškega častnika in mu puka-že: "Glejte, če mi ne verujete, naši so vse na okrog in nikamor ne boste mogli. V resnici pa ni bilo vse tako. Nemški častnik se je zdaj dal prepričati Bil-lyevi trditvi. Odpasal je svoj revolver in ga izročil Billyu rekoč, ako tako, zdaj smo mi tvoji ujetniki. Nato so se vsi posta-viil v vrsto 19 po številu in Billy Miller jih je odpeljal v ameriško ujetništvo. Cinu mladega Billya se zdaj vsi čudijo. Slučaj kaže, kako prisotnost duha včasih pomaga v najbolj težkih slučajih. Billyu je pomagalo to, da je neprestano vstrajal s trditvijo, da sc okrog in okrog Amerikanci in da je zastonj vsako upanje, da bi se nemška patrulja rešila Končno so se Nemci dali prepričati in Billya čaka za to rav-jnai^je in za dosežen uspeh lepe | odlikovanje. 3- balkanski sateliti Bern, Švica, (ONA).— Vedno več je znamenj, da si vsi nemški sateliti na Balkanu prizadevajo, da odnesejo svoje pete ven iz nemške koalicije. Tudi ljudski odpor napram Nemcem in njihovih hlapcem narašča. Na Hrvaškem so Nemci našli, da je potrebno vtisniti žig za identifikacijo vsem vojaškim obvezancem. V teku dela meseca decembra so vžgali vsem hrvaškim četam posebne znake v kožo na laket. Ogromno ogorčenje radi te neverjetne mere je silno povečalo Sabotažo. Minister za notranje zadeve je dal aretirati vse osebe, ki nosijo ime Broz — rodbinsko ime maršala Broza. Madžarska postaja čedalje bolj nervozna, čim se približuje Rdeča armada madžarskim mejam. Budimpešta je začela v inozemskih prestolnicah netiti propagando, ki naj bi pokazala Madžarsko bolj kot nekakšno žrtev Nemčije, ne pa kot enega izmed so-krivcev nacizma. Madžarska propaganda si prizadeva praviti v svetovno časopisje naslednje argumente: "Prvič, Madžarska je bila pahnjena v vojno od prejšnje- Domač transport nekje na Solomonovih otokih v Pacifiku. Domačini na nosilnicah prenašajo m uničijo in drugo za Amerikance. _ ga zunanjega ministra Bardos-sy-ja. Drugič, Madžarska zdaj takoj ne more iz vojne ven, ker bi jo sicer Nemci popolnoma zasedli, kar bi spravilo v največjo nevarnost četrt milijona Zidov in na tisoče poljskih in francoskih beguncev. Tretjič, Madžarska hoče na vsak način ohraniti svojo industrijo in svoje poljedelstvo, ker bo oboje potrebno za rekonstrukcijo po vojni." Prav posebno v strahu pa je Rumunija. Govorice se pojavljajo o uporu vojakov na vzhodni fronti in velikanske i množice beguncev, ki se vale iz vzhoda, iz zasedenih dežel, povečujejo nemir. Rumunskih Židov ne preganjajo več tako hu- j do kot prej. Njihove deleže živil so povečali in za dekret, ki določa, da morajo nositi poseb-!ne znake, se nikdo ne briga i več. Vojni minister je celo dovolil Zidom, ki služijo v delavskih oddelkih in so bili častniki, da nosijo svoje častniške uniforme. Na Bolgarskem je bilo objavljeno, da bodo bedni Židje dobivali brezplačno nego v državnih bolnišnicah. 0 RAZNIH STVAREH REZANJE S PLAMENOM I p Kako varijo s plamenom C torch flame), vidimo večkrat, si 0 popravljajo tračnice. Pa tu- r 1 tračnice režejo s takimi pla-imi plameni. Varenje je p)»ne- 0 mnogo preobratov povsod r tm, kjer imaj|> opraviti s kovi- ^ ami,, posebno s železom, pa ' aj si bo to v gradnji strojev, Q vtomobilov; fa&j itd., ali pri . idanju poslopij, kjer se v zve- 1 z betonom uporablja železo v a armiranje. * Obenem z varen jem se je j, azširilo tudi rezanje s plame- ^ om (avtogeno rezanje). Avto- ^ eno rezanje kovin se vrši na ta ^ ačin, da se materij al s primer- g im gorilnikom najprej segrejte f a približno 1100°C, potem pa j e ognju doda kisik, s pomočjo i aterega razgreto železo izgo- ^ eva, obenem pa ga struja izpi- ] luje iz nastajajoče špranje. g Z gorilnikom za rezanje se z ahkoto režejo ravni robovi, pa r udi najrazličnejši okrogli in ^ ;aviti liki. Rezi, ki jih dobimo, , o ponavadi pokončni. Lahko ] >a gorilnik nastavimo tako da ] ►dreže predmet poševno do 50° ] s ozirom na površino, kar je . ražno za robove, ki se pozneje , rarijo. Rezanje s plamenom je mo- ] joče samo pri takih materija-ih, pri katerih je temperatura taljenja višja od temperature, pri kateri materijal izgoreva in pri kateri je temperatura, pri kateri se snov tali, nižja od temperature, ki je potrebna, da se stalijo nastajajoči oksidi.'Ce bij bila namreč talilna temperatura oksidov višja od talilne temperature kovine, kakor je to pri aluminiju, bi oksidi preprečili, da bi se snov prežgala. Isto se dogaja pri nekaterih vrstah manganovega jekla. Za dobro rezanje s plamenom je potreben zelo čist kisik (po možnosti 99% in čez). Vsak nezaželjeni dodatek vpliva na brzino rezanja in na ličnost odreza. Poleg kisika rabi- i mo seveda plin,,ki gori, recimo: acetilen, svetilni plin, vodik ali podobno. Lahko se uporabljajo tudi tekoča goriva, kakor ben-col, seveda moramo imeti za taka goriva nalašč za to izdelane gorilnike. Na rezanje samo različni plini ne vplivajo veliko. Ravno tako ni velike razlike, če uporabljamo plin iz jeklenk, ali pa plin, ki si ga posebej pri- Ipravljamo, dovolj očiščen. Za ^ I ceno rezanja je predvsem me- ^ 1 rodajna cena kisika. Plina za p * segrevanje se.jiamreč soraz- ^ merno malo porabi. e Gorilci, ki se uporabljajo n ' za rezanje, so lični. Najbolj y razširjeni so goriici, ki so tako y " izdelani, da izteče gorilni plin r 1 sredi gorilca, kisik pa izhaja iz ^ ! obročaste odprtine, ki se naha- c 1 ja okoli ni okoli srednje odprti- 3 ~ ne za iztok gorilnega plina. Za g velike debeline jemljemo cesto gorilce, pri katerih se kisik za r e izgorevanje pločevine posebej ^ " dovaja. Kar se tifce posameznih ( " gorilcev, se je najbolje, tako a glede velikosti gorilca kakor { ~ glede predpisanega pritiska j e plina držati navodil tvrdke, ki a je gorilec izdelala. Z večjimi , 0 gorilci, kakor so predpisani za ^ I" določeno debelino, se namreč j l" hitrost rezanja ne poveča bistveno. z S pravilnim rezanjem s pla-a menom je mogoče doseči precei n točne odreže. Če imamo za re-zanje šablono, po kateri vodi-0 mo gorivec, se da doseči pri de-a belini predmeta 25 mm odrez, priikaterem se rob oddaljuje od e začrtane vrednosti komaj za e 0.3 mm na eno ali drugo stran. Pri rezanju brez šablon je toč- j > nost odvisna od tega, kako vešč 1- je delavec, ki opravlja goril-•a nik; računamo lahko pri roč-e, nem rezanju z napako od 0.7 do in 2 mm. ri Hitrost rezanja s plamenom n- je odvisna od debeline pločevine i ne, ki jo režemo. Petmilimeter-; bi;sko pločevino prerežemo v ei^i u- uri v dolžino 26 m, pri čemer n- napravimo 2 mm širok rez. Pri >ri pločevini debeline 100 mm pa U, napravimo v eni uri komaj 7.5 se m dolg in okoli 4 mm širok rez. ih Danes se rezanje s plamenom zelo veliko uporablja posebno e- tam, kjer se režejo večje debe-ik line in kjer se izrezujejo pred-). meti v različnih krivuljah, kali- kor v gradnji električnih gene-ič- ratorjev, turbin itd. Rezanje s si- plamenom se rabi tudi, da se o: obdelava različne kovane koali se, tako se veliko prihrani na Jo času, prihrani pa se tudi veliko »n- dela na težkih obdelovalnih za strojih. la- -o- 110 Vi radi berete vesti iz dru-co. gih naselbin; drugi radi bero če novice iz vale naselbine. Poro-ik, čajte novice in dogodke v "Am. ri- Slovencu". _______ TO IN ONO - t -====»- k OPERACIJA MED AVTOMO- n BILSKO NEZGODO tj Triletni Larry Hightower je dobil ravno tisto kar je potre- M boval in kar mu je zdravnik ši predpisal, kljub temu pa star- ^ šem ni bilo treba plačati niti'P centa ne za operacijo ne za n bolnišnico. Po zdravnikovem navodilu so hiteli s fantičkom v r bližnjo bolnišnico v Bamberg, v S. D., da bi mu dali tam izvleči k is sapnika kos jabolka, ki se mu je zataknil. Pa se je njihov av- ■ tomobil trčil z nekim drugim. Vse je precej pretreslo, toda druge nezgode ne bilo. Za Lar- E ryja pa je bila ta nesreča celo : srečna, ker mu je tisti košček j jabolka zletel iz grlia in je spet, lahko dihal kakor po navadi. Pri tej priliki nam prihaja na j misel poročilo slovenskega zdravnika iz stare domovine, objavljeno svoj čas v našem Novem Svetu. Neka žena je silno trpela vsled zaprtja. Ko ji že več kot teden dni nobena stvar ni pomagala več, je. poklicala ; zdravnika. Ta je zapovedal, da i mora takoj iti v bolnišnico. Za-pregli so domači koleselj in se odpeljali v mesto. Pot je bila slaba in koleseljček je odskako-val bolj in bolj, ž njim pa tudi vsi, ki so sedeli gori. Kar naenkrat nekaj hudo zaropoče, nakar se žena nagne h kočijažu in mu vsa vesela pravi: "Kar obrni, France, ne gremo naprej, — ni več treba!" -O- V LETU 1944 BO VEČ MESA < V letu 1943 so Zedinjene države producirale več mesa kakor kadar koli prej, računajo j pa, da ga bodo v letu 1944 producirale še več; tako je povedal . eden največjih lastnikov klavnic. Lansko leto so klavnice pripravile 50 odstotkov več mesa, kakor so ga pripravile povprečno na leto v zadnjih desetih letih pred to vojno. Kljub temu ! odmerki mesa nekaterim družinam doma v Z. D. niso zadostovali, vsaj vedno ne. Odmerjanje mesa tudi letos : ne bo odpravljeno, skoraj gotovo pa je, da bomo letos lahko 1 dobtti več mesa kakor lani. * ' Pri narasli trgovini z mesom pa ne pride v poštev samo prehrana, temveč tudi finančni napredek, ki je s tem v zvezi. Za živino, ki je bila zaklana pod 1 vladnim nadzorstvom, so preje-1 li farmarji v letu 1943 v gotovi-" j ni rekordno svoto $4,040,839,-000, kar je $581,537,000 več ;l DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO A erb r; Odbor za leto 1942: C . Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemamch, 1145 East 74 th Street 0 Blagajnik: Louis Kisjc. a! Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati r ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mcsecu. T V društvo se sprejemajo katoliki čani od 16. do 60. leta v od ras tli od-a delek; v mladinski oddelek pa od - rojstva do 16. leta. « S. n i I ' o Pristopite k i;| DR. SV. J02EFA, i- itev. 53, K. S. K. J. jftk s frIi■ igjfr ^ I V WAUKEGAN, ILL. :0 -KI ! * . Na razpolago imate razne vt-^ { ste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • a. FRANK JERINA. predsednik. rQ \ JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wadsworih Ave~ No. Chicago, IIL » ANTON BESPALEC. SR.. blag. kakor leta 1942. Ta denar plačuje dolgove in kupuje vse kar kdo drugi proizvaja, pa tudi vojne bonde, in s tem podpira naše fante na vseh bojnih frontah. Kljub temu, da bo treba zalagati z mesom vse naše vojaštvo, ki šteje že zdaj nad 10 milijonov in da ga bomo pošiljali po Lend-Lease programu raznim drugim državam, bo vendar v letu 1944 toliko mesa na razpolago, da ga bodo tudi civilisti v Z. D. lahko dobivali nekoliko več kakor do zdaj. -o- RUMUNSKI KRALJ BI RAD IZPOSLOVAL MIR London. — List The Daily Express navaja poročila iz Bu- karešta, ki so dospela preko fctftnbula, da je rumunski kralj Mihael na tem, da poleti v Anglijo, kjer bi se rad pogovoril o ceni za mir. Svojo deželo bi namreč rad obvaroval pred rusko invazijo. -r-0- TEŽKO DELO PRED NJIMI London. — Nemci se borijo na petih mestih proti partizanskim četam, katerim zdaj grozi resna nevarnost, da bodo obkoljene. Titu je spodletelo v Banj aluki, ki so jo Nemci obdržali. Sneg in skrajni mraz v Bosni je še bolj poostril težavno sta^-lišče partizanov. -o- ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! j POSODITE VAS DENAR VASI VLADI IN POSPEŠUJTE ČETRTO VOJNO POSOJILO! . s tem DA KUPITE VOJNE BONDE A A ' • Kupite tojne bonde in znamke pri SCHL0SARS SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽENSKIMI, MOŠKIMI IN OTROŠKIMI OBLAČILI. 5801 W. National Ave., West Allis, Wis. . WWVr*. DR. FRANE T. GRILL / ZDRAVNIK in KIRURG j j [ - Stanuje in ord^ir* na: ( 1858 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois ) \ od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob n f nedeljah po dogovoru. U / Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 (l y _ -||£-1 ^ - -, — n _tJ-i - —>-| - - -1,^,1 -|i»~iLI Z*~' Z> 1—1 —I ' PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. NaJboIjU avtomobili n pogreb«, krste in ieniiovanja.—Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. SLOVENSKE KNJIGE NA RAZPRODAJI | Na posebni razprodaji imamo sledečo zbirko I knjig, le kakih 30 sestavov: L ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. 11. zvezek V iz leta 1932. Ilustriran s slikami slovenskih krajev, ■ narodnih noš, tedanjega denarja, itd........................ 40c j 2. RDEČI NAGEL.JČKI. nad osemdeset zbranih sloven- skih pesmi ______________________________________________________________ 45c 3. ENA BOŽJIH CVETK, krasna povest 416 strani._.........$1.00 [k 4. OD SRCA DO SRCA i. in 2. zvezek________________________ 50c 5. DRAMA OF EUROPE, zemijevid, ki kaže meje pred- vojnih držav v Evropi_____________________________________________ lSc Skupna vrednost______________$2.50 ||S V tej razprodaji dobite vso to zbirko za samo ljj $1.25 to pa samo dokler zaloga ne poide. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: r | KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago (8), 111 DR. H. M. LANCASTER • Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. Stran 8 AMERIKA WSK1 SLOVENEC KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolsto] Poslovenil — AL Benkovič IM*M*MMM«tMtn*M«M«M«MMtM*Mt'MMtMM»MMtM1 —s* »t 'i j* •••••••••••••••••••••••••••z ^ Ko je bil vsakemu dal svoja povelja in se podrobno pogovoril o državnih potrebah, o odnošajih s tujimi državami in o načinu, kako preprečiti nadaljnje vpade Tatarjev, je vprašal Ivan, ali želi še kdo biti sprejet. "Bojar Družina Andrejevič Morozov," je odgovoril eden izmed stolnikov, "se klanja tvoji carski milosti in prosi, da bi ga pustil pred svoje jasne oči." "Morozov?" je rekel Ivan. "Ali ni zgorel ob požaru? Stari pes še živi? Toda naj bo! Vzel sem ž njega izobčenje* naj vstopi!" Stolnik je šel ven. Kmalu nato se je razdelila tolpa carjevih dvornikov in Družina Andrejevič, podpiran od dveh znancev, je stopil k carju in se spustil pred njim na kolena. Vseh pozornost W je obrnila fia-starega bojarja. Njegov obraz je bil bled, životnost se je precej zmanjšala, na čelu mu je bila videti brazgotina od sablje Vjazemskega. Upadle oči pa so kazale prejšnjo silo volje in na stisnjenih obrvih je ležal kakor prej izraz neuklonljive trdovratnosti. V nasprotju z dvorskim običajem je bil oblečen v žalno obleko. Ivan je gledal Morozova, ne da bi izpre-govoril besedico. Kdor bi znal čitati iz carjevega pogleda, bi čital v njem skrito sovraštvo in zadovoljnost, da vidi svojega sovražnika ponižanega. Površnemu opazovalcu pa bi se Ivanov izraz zdel blagohoten. "Družina Andrejevič," je rekel resno, a prijazno, "vzel sem s tebe izobčenje. Zakaj nosiš žalno obleko?" "Gosudar," je odgovoril Morozov še vedno kleče, "ne spodobi se, da bi se oblačil v brokat, komur so tvojij opričniki požgali dom in mu nasiino odpeljali ženo. Gosudar," je nadaljeval s trdim glasom, "globoko se ti klanjam in tožim tvojega oprodo Afonko Vjazemskega zaradi razžaljen ja!" "Vstani," je rekel car, "in povej mi vse po vrsti. Ako te je razžalil kdo izmed mojih ljudi, mu ne odpustim, čeprav je moj najbližnji!" "Gosudar," je nadaljeval Morozov, ne da bi vstal, "ukaži poklicati Afonko. Naj vpričo mene odgovarja tvoji milosti!" "Res," je rekel car po kratkem premišljevanju, "tvoja prošnja je pametna. Obdolženec mora vedeti, kaj govori tožitelj. Pokličite Vjazemskega. A vidva," je nadaljeval in se obrnil k znancema, ki sta spoštljivo stopila nazaj, "dvignita svojega bojarja in ga posadita na klop. Naj počaka obdolženca." Od napada na hišo Morozova je preteklo več nego dva meseca. Vjazemski je že ozdravel od ran. 2ive! je v Slobodi kakor prej, ker pa ničesar ni vedel o usodi Helene, katere ni mogel najti nihče izmed njegovih odposlancev, je bil še otožnejši nego prej. Redkokdaj se je pokazal na dvoru, izgovarjajoč se s slabostjo, ni se udeleževal pirovanj in mnogim se je zdelo, da se v njegovem vedenju kaže zmešanost. Ivanu ni bilo všeč, da se je ogibal skupnih molitev in skupnega veselja; ker pa je vedel o neuspelem ugrabi jen ju bo jarke, je pripisoval vedenje Vjazemskega ljubezenskim mukam in mu prizanašal. Šele po razgovoru z Basmanovim se mu je jelo zdeti to vedenje nejasno. Tožba Morozova mu je bila ugodna prilika, da zve marsikaj, ako postavi drugega drugemu pred oči, zato je Morozova sprejel bolje, nego so pričakovali dvorjani. Kmalu se je pojavil Vjazemski. Tudi njegova vnanjost se je znatno izpremeni-la. Kakor da se je postaral za nekaj let, črte na obrazu so mu postale ostrejše in zdelo se je, Jcakor da bi se bilo njegovo življenje osredotočilo v njegovih ognjenih in nemirnih očeh. "Pojdi sem, Afonja," je rekel car. "Tudi ti pojdi sem, Družina. Govori, kako proš- njo imaš. Govori naravnost, povej vse, kako je bilo." Družina Andrejevič se je približal carju. Stoječ poleg Vjazemskega, ga ni smatral vrednega pogleda ter je nadrobno razložil vse okoliščine napada. "Ali je bilo tako?" *je vprašal car in se obrnil k Vjazemskemu. "Bilo je," je odgovoril Vjazemski, čudeč se vprašanju Ivana, kateremu je bilo že dolgo vse znano. Obraz Ivana VasiljeviČa se je pomračil. "Kako si se drznil kaj takega?" je rekel in uprl v Vjazemskega strogi pogled. "Ali sem dovolil svojim opričnikom ropati?" "Ti veš, gosudar," je odgovoril Vjazemski še bolj začuden, "da dom ni bil oropan na moj ukaz. Da pa sem ugrabil bojarko, to si mi dovolil ti sam !'* "Jaz sem ti dovolil?" je rekel car, počasi izgovarjajoč vsako besedo. "Kdaj sem ti to dovolil?" Sedaj je izprevidel Vjazemski, da se je hotel zaman opreti na namigavanje Ivana VasiljeviČa, namigavanje, zaradi katerega je mislil, da ima pravico ugrabiti Heleno s silo. Ne da bi uganil namen, zakaj je car utajil svoje izpodbujanje, je vendar izprevidel, da se mora drugače braniti. Ne iz bojazljivosti in ne da bi si ohranil življenje, ki je bilo zaradi carjevega spremenljivega značaja lahko v nevarnosti, temveč odločil se je, da se opraviči, ker še ni izgubil upanja, da dobi Heleno. In za ta namen mu je bilo vsako sredstvo dolbro. • "Gosudar," je rekel, "kriv sem pred tabo. Ti mi nisi dovolil odpeljati bojarke. Bilo pa je takole. Poslal si me v Moskvo, da vzamem izobčenje z Morozova, a on, to ti je znano, me sovraži že iz davna, ker tem bil že pred svatko znan z njegovo ženo. Ko sem prišel k njemu na dom, je sklenil skupno z Nikito Serebrjanim, da me ubije. Po obedu sta nas s svojimi hlapci izdajalsko napadla, mi smo se jim postavili na robu, bojarka Morozova, poznajoč moževo srditost, pa se je bala ostali pri njem na domu in je mene prosila, naj jo vzamem s sabo. Sla je od njega svojevoljno, in odkar sem se v gozdu onesvestil radi ran, pa do danes nisem zvedel, kam je šla. Najbrž jo je našel bojar in jo drži kje zaprto, mogoče je pa tudi, da jo je spravil s sveta. On," je nadaljeval Vjazemski in sovražno pogledal Morozova, "on ni upravičen, mene tožiti zaradi nepoštenosti. Temveč jaz, gosudar, prosim tvojo milost, da kaznuješ Morozova, ker me je napadel v svojem domu z Nikito Serebrjanim!" Gar ni pričakoval takega odgovora. Vjazemskega obrekovanje je bilo očivid-no, a Ivanu ni kazalo, da bi ga razkril. Morozov se je prvič ozrl v svojega sovražnika. "Lažeš, prekleti pes!" je rekel in ga prezirljivo premeril od nog do glave. "Vsaka tvoja beseda je ničvredna laž; pripravljen sem priseči, da sem govoril resnico. Gosudar! ukaži mu, malopridnežu, naj mi vrne mojo ženo, s katero sem se oženil po krščanskem zakonu!" Ivan je pogledal Vjazemskega. "Kaj praviš ti na to?7 je vprašal in kazal hladnokrvno vnanjost sodnika. "Povedal sem ti že, gosudar, da sem odpeljal bo jarko na njeno prošnjo. Ko pa mi je na poti odtekla kri, so me moji hlapci našli nezavestnega V gozdu. Pri meni ni bilo ne konja ne bojarke. Prenesli so me v mlin k čarodeju, ki mi je zagovoril kri. Drugega ne vem nič." Vjazemski si ni mislil, da je s tem, da je omenil mlin, v Ivanu podkrepil sumnjo in napravil obrekovanje Basmanova bolj verjetno. A Ivan ni pokazal, da obrača pozornost na to okoliščino, temveč si jo je samo zapisal v spomin, da bi jo o priliki porabil. Za ta čas pa je zatajil svoje misli pod navidezno nepristranostjo. (Dalje prih.); I DEWEY UTEGNE SPREJETI NOMINACIJO Albany, N. Y. — Newyorškij guverner Dewey je dal razumeti včeraj časnikarskim poro- j čevalcem, da on ni noben kan-i didat republikanske stranke za | predsedniške volitve. Vendar pa je s svojo izjavo namignil, da glede tega še ni odločil in da svoja vrata ni zaprl za slučaj, POT PROTI RIMU SE ODPI-< RA; NOVE OFENZIVE V RUSIJI (Nadaljevanje s 1. strani) držali ruski pohod proti za-padu. Poročilo iz Stockholma omenja, da Nemci priznavajo veliko nevarnost v Rusiji. Vojaški strategi omenjajo, da se prav zdaj bije na ruskih frontah odločilna borba, ki bo odločila u-sodo v tej vojni za eno ali drugo stran. Iz južnega Pacifika poročajo o srditih bojih na otoku Nova Britanija, na katerem ameriške čete osvajajo nadaljne pozicije. Japonci se vsepovsod krčevito upirajo. V bližini Cape Gloucester so Japonci hoteli izkrcati ojačenja, kar so pa ameriški letalci odbili in potopili sovražniku več izkrcevalnih čolnov. Več sto Japoncev je utonilo. Spopadi v zraku in med pomorskimi edinicamrso na dnevnem redu. 'mmm/mmmmmmmm Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam ^ , in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŽA 127.24% Ce hoče« dobro tebi m svojinl dragim, zavaruj se pri najboljS, poiteni In nadaolventni podporni organizacij KRANJSKO SLO« VINSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae lahko savarojei za emrtnine, razne poškodb«, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do lata; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodenie£e-vrata certifikata sedanje dobe od 1250.00 do $5400.00. K. S. JK. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot« Če ie nisi Ban afi Sanica te mogočne in bogate katofiike podporna organi-sadje, potHidi.se in pristopi takoj. sc Za pojasnila o zavarovalnini in za vaa drage podrobnosti ae obrite na uradnike in nraduiee krajevnih drnitev K. S. K. Jednote, aH pa na: GLASNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, JoHet, Illinois s^snsasi M. Trunk NOVI KRASNI KRI2I Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, £i se rabijo za ptevidenje bolnikov, sporočamo, da onik križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 s^umamo več. Posrečilo pa se je nam dobiti, toda le omejeno število novih druge vrste sličnih križev, ki so narejeni mnogo lepši in ne vliti, kakor dosedanji, pač pa narejeni iz lepega orehovega lesa, z lepim pozlačenim bronastim križem, ki so dosti lepši in mnogo bolje in natančneje izdelani, kakor prejšnji. Ti križi istotako vsebujejo vso pripravo, ki se rabi ob času pre videnj a bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. STANEJO S POŠTNINO SAMO $3.50 Naročila je poslati na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Razmotriva se, kdo je sedanjih homatij kriv, prusovski militarist i (aristokrati) ali vsi da ga stranka na vsak način že- !Nemci. Koga naj zadene kali postaviti za kandidata. zen? Opazovalci trdijo, da je -—krivda rta obeh, in tako bo. Da- _______ lje se je omenilo, da bi Vzhod- GRDINOVI KOLEDARJI |„a PnLija in večji del Pome- So na razpolago za naročitev I ranskega prišlo pod kontrolo vsem, ki želijo imeti velike Poljske, ker bi se s tem utrdil stenske oznanjevalce dni za le- na vzhodu mir. Morda bi ne bito 1944. Imajo lepe slike in ve-lo slabo, ie Poljaki ne vidijo, like številke ter tudi vremen- kako bi zamogli vzdržati mir, ska, ter razna druga poročila, ker sami bi bili preslabi, tja Tisti ki ste več kot petdeset proti Moskvi pa še pogledati (50) milj iz Clevelanda, mora- nočejo. Najmanj zanimivo je, te poslati zanje po 25c. Odje- kar pove "Life" o Prusiji. malci jih dobe zastonj. Pišite "About a thousand Junker na A. Grdina in Sinovi, 1053 £. families'', pravi, "control it and 62nd Street, Cleveland 3, Ohio, huge estates are not uncommon. Its peasants are Slav and still kneel and kiss the sleeve of their master in the old servile manner. The landlords are a mixture of German and Slav." Ali naj ostane Slovan večen suženj? Ali bi bila "sovjetizaci-ja" teh posestev slaba roba, ako se pametno izpelje? Sovjetiza-cija je pač več vrst, in odtod morda opravičen strah pri slabi sovjetizaciji. * Enako zanimivo je, kar ae poroča iz Ukrajine. "The Germans try to gain the sympathy 'of certain groups of the rural population, restoring private ownership on certain condi-! tions. The response of this flirt-j ation was, it seems, very poor." i Ukrajina je sovjetizirana, | Nemci bi ponujali "rešitev", ampak Ukrajinci očividno ostajajo pri — sovjetizaciji. Puzz-iling. * Sam predaednik Roosevelt je odredil Novo leto za dan molitve. Na papeža lahko pozabiš. Ciniki pravijo, da vse skupaj nič ne pomaga. Moramo malo počakati. "Fantje na vojsko gredo" .. . vedno več jih je, bojim se, da Mnazaj jih več ne bo." Roosevelt bo rekel: molite! Zdaj je pri vas. Pišejo in naznanjajo: naš tudi, dva, trije naši že. Ako je kdo odvisen, dobi nekaj. Zdaj že govorijo o "bonusu", naletel sem na slučaje, kjer so ogorčeni, ker "ga" niso sprejeli. Od-visen. Hm? Koliko je fant prispeval? Ali ga niso morali vzdržati? Zdaj jih ta fant vzdržuje, oziroma vlada, in denar prihaja redno. Kakšna je posledica? Roosevelt bo rekel: molite, da bo konec, bojim se, da bodo neki molili, ako bodo molili, naj bi vojne še mnogo let ne bilo konec! Takih rajskih časov še ni bilo, kar smo v A-meriki. * "Amerika bo naredila in le ona sme narediti," tako udarjajo v Clevelandu neki. Dorothy Thompson pa nekaj razume, in ona pravi: "So far not an official word has been uttered by the leaders of the Anglo-American powers to indicate the slightest acknowledgment that there is an European problem. With the entry of the United States into the war, millions in Europe — millions to whom Roosevelt and America were the appointed instruments of reason, humanism and God Himself — waited breathlessly for a great constructive word which might show the way for all Europe into a new ' community and a new age. But that word has never come." Slišite, ki udarjate in skakate : niti zinili še niso! ★ "Po starem po starem . . ." tako odmeva glede Evrope. Nič novega ne sme biti, in če kdo le omeni, da bi utegnilo biti nekaj novega, dobi žig, da je kosmat komunist. Ali res ne slišite, da bobni pod zemljo? Naj zopet govori vrlo brihtna Dorothy Thompson. "The collapse of all old authorities," pravi, "has probably gone much further in Europe than we realize. The German experience (Nemci so se po vseh poizkusih namazali, in pri sedanji vojni so že namazani!) has been repeated elsewhere in Europe. It is impossible to believe that all governments in exile, or all prewar political and social system, can be simply restored as of 1939. The resistance in allied countries has been carried on by revolutionary u n d e rground movements and through new, and until now unknown personalities. The programs which they have been evolving will probably differ greatly from those envisioned by some of their governments abroad, which have lived through Europe's purgatory in London or in Washington." Ali slišite? Razumete tudi? Yes, yes . . . vlade so še, ampak, izgleda, da edinole češkoslovaška vlada razume, kako bobni pod zemljo, druge pa zatisnejo ušesa, in nihče ne sme ziniti, da pod zemljo bobni. * Pravijo, da je bilo vrlo dobro, ko so prišle glave skupaj v Moskvi. Šlo je za Evropo. Ampak kje je bila Evropa? ? Rusija je velik kos Evrope, pa ne vsa, Anglija je izven Evrope, in Amerika ni v Evropi. Kako toraj utegne biti v Evropi brez Evrope?? In Evropa je bila dozdaj pri civilizaciji prva in ni nobena kolonija. Kje je bilo do 400 miljonov ljudi, ko je šlo za njih bodočnost? g*££ODAJ IMAM: 2-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, centralna kurjava. Cena je $6,500; 5-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Cena je $6,500; 5-sobni zidan "cottage,' furnace heat; cena je $3,000; 500 dolarjev takoj; 3-stanovanjsko zidano hišo na Millard Ave in 26. cesti, centralna kurjava; cena je $9,500; 6-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe, najemnina na mesec donaša $150; cena je $7,500. Imam še več drugih' hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na: ANTON JORDAN, 3734 W. 26th St., Chicago, III. Tel. Lawndale 2229, Res. Tel. Rockwell 7196 POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let ixkuinje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. Petek, 14. januarja 1944