Leto IV., štev. f. V Celiu, torek due 3. jannarla 1922. PoStniOB Dlačona u gotoulni, !Übh ^wSH ^BRu»_r ^HflS^v _BH^^^^^BHÄ' i^^^^^^^^^m^^ ^^h|^^v „siif Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za Inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višinc stolpca '10 p. Reklame med tekstom, osrnrtnice in zahvale 50 p. Posamezna števllka stane SO p. Izh *ja vsak torek, četrfek in soboio. Uredttistvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nndstr. Telefon St. 55. Upravništvo Strossmajerjeva ul. St. t pritličje. Telefon St. 65. p=> Račun kr. poštncga čekovnega urada štev. 10.066. e=a Ob Noyem letii. Celje. 1. januaru. < >fo vsu>uu v uuvo leto morajo vsi i\:vj-,i iiar(Hhiiaki videti prcd scboj jasnu ^liko obstoječih razmer na ciii strani in imeti tudi točen program dela ;:a prihod- Most, ce hočejo, da bode niihova bhaucii | umcem leta zadovoljiva. Nai> list io v !)DSostl precej točnih iriformacij o sedaj- nem stanju razmer v državi in tucli v SIovcni.it in smo ,si politični dclavci okoli >Novc Dobe« istotako popolnonu na ci- stern Riede tega, kar hočcmo. Clanek na] ilose/e odločnost v širokih krogih l.iucS- stva, da na (i podlagi v bodočcm leltt ilclamo. clja kot eden izmed največjih činiteijev našega javuega življenja. Vladii v Beo- vjradu je zopet tako sestavlkna, da so demokrati tainkaj merodajni in da sc brez njfh ia proti njini ne more nič storl- {{ in se tudi ne bode storilo. Sevoda ve- čine demokrati nimajo in bodo zaradl- tega inprali tuui pri dolu, ki jo seduj vv. dnevnem redu, računtti z drugimi faktor- ji moči, zlasti z radikalno stranko. Le dancs je pa zelo vcrjetno, da sta sc ta dva oha činitelia sporazumela gledc vsega, kar se bode to leto dolalo v Par- lamcntu in tyorilo podlago naSega na- rodnega Življenja morebiti za dolga dc- setleja, Po našem utisu ta vlada, ki je . scstavljcna po dolgi krizi. ne bode krat- ka vlada, ampak bode izvršila mnoKo svojega delovuega programa, ki je ze- j io obsežen. To pričakujemo. kei vidl- mo, da nobena druga rešitev političnega problema nima nltl dalcč toliko verjet- nosti, da se oživi, kakor dcmokratsko- ra-dikarska začasna koalicija. Seveda se mnogo govori, da bode v tiafcrici sprejct volilni red. da se la- | hko gre kar najprej v volitvc. Vsaka stranka to tudi trdi, ker je z-i vsalro stranko škodljivo. ako bi dala na znna/ spoznati, da ne žeti kmalu novih voHtev. V resnici se pa vse strankc volitev bo- jijo. Boji so jih Kotovo radikalna stratt- ka, ki utegne biti razirana, če so volltvc prav kmalu, zlasti v Srbijj. Računa sa- rno Še na nove krajc, kjer je Io oddaleC znana. Mogoče da ima tudi y Kočevju u teh razloffov nekaj prista^ev v Slovc- niji. Demokrati so v Srbiji gotovo trd- nejŠi nego so kedaj bill QJede njihovega položa>a v novih krajih ne bonio tega trdili, vcmo pa, da se tudi tu pojavlja neka treznost nasproti agitaciji, kl Je na Hrvatskem in v Sloveniji izpodkopa- vala uglcd dctnokratsku strankc. Agrania stranka zemljoraUnikov si mnogo obeta. V Zagrebu je videti v za«- ; njem Casu tudi nokafare mcSčanske po- \ litikc, ki bi nidi .prcskočili v to novo | kombinacijo, toda prav verjctno je, da ¦ bodo ostaii med dvema stolom:i, ker nti- • padnikov nikdo ne spoStujy posebno. I Čujemo, da v Sloveniji lioče In stranka ¦ v kmeekih okrajih pobraii socijainini de- ' mokratom njihove glasove izzu zadnjiii \ volitev. Videti jc res, kakor Če bi A\+- ; ramovičeva stranka liotela biti neka so- j cijalistiena stranka. V Sloveniji iniaino ; hvala bogu žo dosedaj mnogo socijaTI- | stienili strank in se tore» ne čudlmo, ec i pride Se ta. Dr. Oosar je tndi klerikalno | stranko popolnoma potisnil v socijatisff- ! cue doktrine, kakor se jih jo v Nemciji ! kot .student uCil m ki so jih drugi naro- , di že vrgli v staro šaro. Socijalista stn \ tudi Dci'/ic in LJrandner. ki konkuriraia ! z žalostnimi uspehi s Kri;-.tanr»v^ stranko | v ten» oziru. \ Soc. demokiuti ,vj -^ umit,, ü.> juo- >j nein, da dobijo mnogo man] mandatov, če bi bile zdaj volitve, ncgo so jih'do- | bili pred letom dni. Qospod Deržič pa ! ve, da ne dobi nobenega. j Demokrati smo tvorili wz& ietom i dui napako, da smo pustili vzrasti pod kmečkinii gesli Samostojno kmeti.vsko ! stra'ike, seveda z dobro namero, da u- bijcmo klerikalizem, kar se je v znatnl meri doserfo. Dancs vidimo. da je to stranko zadeia usoda, da jo lx>če iibit; druga kme^ka stranka, namreč Avra- nvovičeva zemljoradnička strawka, ki p' je žc razcepila njen zaupni shod v Celju dne 28. dec. 1921. in ki hoče nastopiti zo- per skupino g. Puclja v najkrajsern ča- su z veliktmi napadi, češ da je zatajila kmečki program. V tern položaju je pač jasno, da sc moramo povrnlti k zbiranju politi^nih sil v eno niočno kmetiško in mcščansko stranko, ki bode na eni strani brezob- zirno branila ustavo in stari narodnl program, na drugi strani pa na gospo- darsken» in socijalnoin polju pospeäe- vala napredek, kafcor odgovari>« na«ij» posebnim krajev»nm razmeram. Le na ta naLin bodo tudi naši kraji mogli v gf^ spodarskih bojih v narodni skupščini lz- I voievati onakost davčnih bremen v cell državi in sredstva za povzdigo našeg« gospoInoma na svojo roko. Ijalijanska vlada ie vedno ugodno odgovorila, opnivičcvala pa je razbu;- jenost fasistov s tern, da nekaterim za- htevam v Dalmaciji, ki so ugotovljene \ dogovoru v Bareu. Se vedno ni udovo- Ijotio. Pašič je nato nadaljeval: «Italijan- ska vlada tega dogovora kakor tudi ra- pallske pogodbe še vedno ni izvršil«. Mi stojimo na stališču, da jc najprcj treba j^pohuti rapallsko pogodbo.-s'e-le poten* pa pridejo na vrsto posebna vprašanja prometnega značaja mod nanii in Italljo hi med nami in Reko. Dokjer Reka ni razniejena in priznana, se ne morem-o pogajati ž njo. To zk) uporaWjajo faSistf, tla napadajo lastnino naslh rojakov. Vla- da je ponovno na prav Ha korake pri ita- lijanski vladi. naj Ščiti naše rojake in ie storila to tudi v tcm slučaju. Ako to ne bo pomagak>, napravituo druge, kai pn bo pozneje ne rnoremo vedeti.« Posl. Skoberne (SLS) je položil pri- sego. Zborniea je uadaljevala razpravo o pforačunsklh dvanaistrnah. Govorili so: posl. Radojevič, dr. Ivanič, DeTŽič, dr. šimrak Stankovič. Po končncm govorn izvestitelja dr. Sečerova (dem.) je zbor- niea z 133 pTOti 35 glasovom sprejela budžetne dvanajstine. Proti so glasovali zemljoradniki, klerikalci, socijalisti, re- publikanci, radikalca rfr. Ivanič in dr. Jaksič. Po izvršeni špecijalni debati so blU: nato dvanajstine tudi v drugem t;lasova- tiju sprejete z 130 proti 31 glasovom. Budžetne dvanajstine 2a Januar in febru- ar 1922 so spreiete v celoti in podrobno- stih. Nato so bile odgodene seje skupšči- ne do 16. jannarja 1922. Fzjava UaHJ»nskega poslantha v Bco- gradu. Dopisnlku ljubljanskega »Jutra« v Beogradu je italijanski poslanik conte EMILE ZOLA: Smrt OliviRM Bšrjaillea. (Prevedel E. Sininic.) L V soboto ie bilo ob šestih zjutrai, ko sem umrl, bolan samo tri dni. Uboga moja ženka je brskala neprestano v Kov^ku in iskala perih). Ko se 1c zbudlla in me videla trdega z odprtimi ocmi brer dinanja, se je skoro nezavestna zgrudl- la, potipaia me je za roke, skloniia se na moj obraz. Strah jo k prevzel in začcla k kakor nora solzna kričati: «Moj Bog! Moj Bog! mrtev je!« Vse sem slišal, ^arno zdelo sc mi je, da prihajaio glasovi i2 velike daljave. Levo oko ie sprejemalo še malo slabot- ne svetk)be, v kateri so se oa: vsi pred- meti spajali; desno ie pa bilo popolnoma brez oWutka. Bila ie to sinkona mojega iwtranjega bistva, imel sem prav tak Cut, kakor bi me strela onesvestila. Mo- ia volja je bila mrtva. tudi najmanjša mišica mojega mesa mi ni bila več po- korna. V mrtvih udih je ostalo samo mi- Slienje, počasno in leno, vendar popol- noma iasno. Uboga moja Margareta ie jokala in jadikovala, padla na kolena ori postelji in ponavljala v enomer s pretrganim glasom: »Umrl je, moj Bog. umrl ie!« Ali je to smrt. ta Čudna topost, v kateri je vse meso nepremično, medtem ko vsa inteligentnost Se vedno naprej dcluje? Se je-li duša zakasnela v mesu I in v moji glavi ter hoče Se nekoliko po- Čakati v možganih, predno odleti v ne- znane kraje? Od mladosti sem imel ta- ke živčne krize. Dvakrat bi me kmalu čisto mladega odnesli na pokopaliSče. Potem se je pa vsa moja okolica priva- dila na mo jo bolehnost: celo sam sem prepovedal MargaTeti iti iskat zdravni- ka, ko sem se vlegel zfutraj po najinem prihodu v Pariz v hotelu ležečem ob u- lici Dauphinc. Le nekoliko oočitka mi je manjkalo. bila ie utrujenost od potova- nja, ki me jc tako zdelavala. Ko sva nenadoma zapustila našo po- krajino, sem imel težke slutnie- Popol- noma uboga sva Sla komai da sem po- tcgnil malo plačo prvega meseca v ured- ništvu. kjer sem iine! zagotovljeno svo- jo službo. In glej, sedaj me k' pobrala hipna kriza! ' Ali je smrt dobra? Predstavljal sem si noč bolj temno in molk še večji. Le popolnoma majhen sem se bal umreti. Kakor sem bil slaboten in so me ljudje božali s sočutjem, sem vedno misiil, da ne bom dolgo živel in me bodo kmalu zakopali. Ta misel na grob. na katero se nisem mogel privaditi. me ie mučila noč I in dan. Ko sem rastel me ie spremljala | ta fiksna ideja, vendar se mi je včasl | zdelo. da sem premagal ta strah. Dobro! ! če umrjeS, je končano; ves svet mora ! enkrat umreti; nič ne sine biti bolj ko- modno in nič boljSe postal sem skoro vesel in neustrašeno glcdal smrti v obraz. Kar naenkrat pa me ie pobožal zopern mraz in zdelo se mi je. da me je prijela orjaSka roka in me gugaln nad črniin prepadom. Bila je misel ki ie pri- haiala iz zemlje in odnaSala moje jasno miSljenfe. KolikokTat sem se zbudil po noči in planil kviSku ne vedoč. kaka sa- pa je prevevala moje snanje v obnpu sem sklenil roke in jecljal: »Moi Bog! Moj Bog! Sedaj trcba umreti!« Malodn- Snost mi je stisnila prsi, misel da mo- ram umrefi, se mi je zdela n?zkoti»a v j trenutku ko sem se prebudfl. Le s težn- ' vo sem zopet zaspal: a imel se:n nemir- no spanje. ker me Je spominjalo na smrt, Ce bi zaspal za vedno. če bf zaprl oči in bi jih nič več ne odprl! Ne vem, če so drugi trpeli jednake inukc. Smrt mi je osamila živlienje. Med mene se je postavila in med vse kar sem l'ubil. Spominjam se na najbolj sre- čne trenutke ki sem jih prež;vd z Mar- gareto. V prvih rnesecih naiinega zako- na, ko je spala po noči ob moii strani, ko sem sanjal o njei in o .t%re ni no- beden razi'mel. Ko me re dolefeln ^aVa sreča so se ljudje čudifi da sem vklfnb temu mrk ;n žalosten. Vz'-ok rw. fe bil, ker m' je hipna m:sel na ftnrt ska!'|u v*e> veselje. Qrozni glas: »Z ikai }e to do- Mra.i ' Vmiizoni podal >z.iu'vo, v kaieri niud dni- gim ostro obsoja zfo fnšistovske mnnjši- ; tie. Dalje pravi, c!a so po njegovtti infor- j inaci.kih vse Halijaiiske lad.ic zapnstilc j hike naše države. Končno je izjavil, du j je Uidi italijanska vladn nvedki prciska- j vfi v .šibeniški aferi. I PomlrLenje v radikalskem klubu. ! iieograiska «Pravda« ocl due 31. dec ; poroOa: Minisirski predsednik I'aSic je | irncl zadnje dm kot šef radikalne slranke ; p-osebne sestnnki.- / onimi clani radikal- j skegu kluba, ki so se predvsem prolivil! j konliciii / d.emokratf! Pa.šiču se ie posrc- j ciio. jih preprieati o neobhodnl potrebi j te koaücijc in jili j(~ popolnoma inniiiril. S j tem je od.sčran>eno tutli zadnje nc/.aclo- | voljstvo in užlva Pašič v radikülskeitt klubu neomujno zaupan.ie. To se je po- kazalo zkisti \ Protie^vem govont v sktipščini, ki ponieni popolno resignacijo i )ia irjegovo nkei.io. ^flariborsko novice- Ljud&ka uitlver/a v Mariboru piire- iti itčaj za kemi.io. ki bo obsegal 10 12 jwt.-ilavanj. Ahcijo za ustauavitev moderne she- ; tišnice v Mariboru jc pricel okr. glnv;i: \ dr. LajnSie. .! Pil Sv. Jurju ob Pesnici je 27. dec. i mnrla ga. Ada Ceh. 2ena zdr;-ivnik;t di. ', Ccha. ; Trgovski pk's mi redi 14. Jan. v Güiz- | • >vi dvorani Slov. trgovsko drusivo. Samomor v hotelu »Dunaj« v Mari- | bom. Svojeeasjio smo poročali, da je v | hotelu »Dmiaj« v Mariboru neki nezna- I nee skoeil iz prvega nadstropja »n cesio !. in dobll pri tern težke poškodfrj, da Jim ¦ .ie kmalu podlege!. Tnjec se je v tujsko ; knjigo vpisjil za Jovana Radcca. Kcr Pn je obstojal sum, da to ni nfegovo pra\ o ime, je bila nvedena'preiskava, ki je do- gnata, da je Radec identk^n z redovom .tusui'ont Fuemličem, ki je pobegnil ad •?!• pc.ipolka i/ Ösjeka in n:>~'-T •"¦•-¦".'in trn- gično SHirt v Mariboru. Kfcrlkaliti atlvokat dr. Leskovar je bi) onsojen na KHJ K «lobt:, kcr je žalil nu črisii udvcttiiksi dr. Irxolicu '/ očitkom, da je spravil Mesino hranilnieo hm rob pro- pa da. CfcUSKO (jODBKNO DRUŠTVO Vsa razjia drtištva Celja in okolice se naprošajo, da tekom m-cseca januarja ne pobiraio nobenih denarrtih prispev- J kev, tccr bo imcnovaiio društvu uvedlo obširno nabiralno akeijo. Ker je v intere- st druStev. da jfim bo v kratkern easu dobra Kodba na razpola^o, up^.nv». O.-j sc bo naša prošnja uooStevala. Ciodc4, S>QZQT\ VsI godd, ki \n lunvU ' sodelovati pri »Coljskem Rodbeiictn drn- • Stvn*, pa Je niso dobili hobenegj druge- xa obvcstila, .se iem potom obvesčajo, mškov \r* (nasproti prlavnemu vhodn fame cerkve) in princsejo v s.vrho preizkuSnic nistrt:- ment seboj. j PLANINSKI PLES. Celjski odse.k Sav. podr. SPi) »vrirc- di v šoboto J^. Jan. 1022 v gornjili pvo- siorih Naroune&a doma pbi.č;ijni vcliki planinslii pies. Vabljeni so v-si, kateri so hoeejo enkrat dobro in neprisiljeno zalA- vaii. Natanenejfie se še pravoensuo <^b- j'ivi. Celjsko pevska dnistv/) naznauia vsetn svojii» cc\ü. pevkaiii in pevceiiT, i!a sc vrSijo rcdnu vnh: vsako y.rcdo in petek f)b 20. uri. Prosjino. da se istili po- čenši v sretlo due 4. tin. vsi toeno in |u,l- nostcvilno ui-, Osebna vest. Za .sekiuidarija m k\- rur.vciC'iiein oddelku celjske javnc boinice je imeuovan «. dr. Ljudevit Sinkovic Poročlf sc je veeraj 2. tin. v Celja s. Jul(ko Kovačič, tr^ovee in župaii v Voj- niku, z ydc. Marieo Cvaro\-o i/ Cilia. Bi!o sreeno! i Unirla ]e due 31. doe. v Cel.in xo:>Pa : Viliemina .(ellenz, mati tr^ovea z usnjem j ;r. fvtnv .Fcü-n/:,, si;irn 65 In. N. v j II!. |)! | JDS, ; Občni zbor Ifrajevue orKat»j/a^i,»e j JDS v Mariboru se vr.ši ta teden. Priso- stvovala botn tudi %%. minister! dr. Ku- j novec in dr. /Čerjav. i (ilavni (xlbftr I)einokrats!ic strajifte je odloeil, da imajo \'Se slrankine or.vja- Jiizuciji1. v v^ejili niestili prirediti 1. febr. ; vsakcRa leta strankine zabn\\' v koris,! \ SjriuiV'tliMilu f;>11cIu I Reclnj obCui zbor tel. dništva »Sokol« ; v IJrczicali se vrši v ectrtek due 5. jan. i 1922 ob 8. uri zvečer v Naroduem domu j z običajnim sporedom. ' Pros v ata- I OKLIC SLOVENSKIM PEVSKIAS ZBOKOM IN PFA'SKiM DRU^IVOM! j (jlasoni sklepa pripravijalne-tfn ud- \ bora siiJijoee se zveze Slovenski'i pev- ski.Ii zburov bo usianovni obeni zbor u zveze- v petek, 0. januaria 1922, na da;-. ; sv. 'i'rch kraljev ob 10. uri dopoldne v j pevskj dvorani Oiasbene Matict* v I.-jti- bliani, Vetfovu ulica St. 7. II. nadstropje. Narnen zveze naj bi bjl zuružili vse sl-üvciiskü Pevske zbore v svrho izpo- polnjevaiija pevske' r/obrazbe. Zveza bi skiišiiia dostei svoje naniene z zboro- i vanji, poiicnimi preda,vanji, s skupuinii ! pevskimi nastopi, s poučnimi tečaji, z n- strmavljanjeru pevskih zborov v krajjh, kjer jih še ni, l izdajaujcni potrebnih not in strokovneKu .cjlasila, z evidenco stati- stike o dclovanju zborov itd. PodpisanJ pripravljulni odbor vabi.vse pevske zbo- re in pevsky dnisiva. na Slovensicein, da javijo svoi pristop iKidpisaner/ni do 5. ia- nuarja 1922 in, da odpošlje.io k ustanov- nemu obenemu zboru na dan o. juii. svo- rcKa zastopnika, pooblaSČencKa od obč- nc^ zbora ali odbora svoiejo>(iu», kaior^na se je te dni zopct dogodil-i'- v j Žiboiiisu, je uajboljše sredstvo: nič več i kupiii od Italijanov! Hojkot Ha'.i.ianske- i i:!u hh'.iiiu! ! TrROvskn iiosodiKj z Nemčijo je | predložeria Nar. skupsciiii v odübrenje. Pii «pravi za zaščito industrijjske svojinc se z budželom 1. 1922 vzpostavi j več niesi iiradnikov-telmikuv (inspek- | lorjev in sekretarjev). Moralna in itzic- na sposobnost, našc državljanstvo, stro- i kovna izobrazba ti. dovršena lehničua ! fakulteta ali visoka tcliniena sola aii vl- sja poijedclska sola v ran^u VvScučilisCa. rudarska ali sumarska akademija ali do- ¦ vrseni -prirodosloviio-matuniatidnl od- | sek filozofske fakultcte ter polozeni j predpisani izpiti. 3Jredno.st grc ostibam s I teimično prakso in z znanjem tu.iih j^zJ- i kov. Inspektorji dobe 5052 odnossto (>06-* i dnt. rctne plaee z dokladami, ki pripada- ' jo cintn'nikojii tega razreda (c!rasinjskr.i dnevniea 43.50 din.). S^-kretarji dobe lei- ne place 2526, 2778, 3283 3759 j»4041 din. (dra.^injska dnevnica 33.35 Din do 36.25 Din). Prosnjc! treba vložiti do L5. Jan. 1922 Upravi z:i zaštitu industrijsko Svo- jino, Beognul, Krunska ul. 14 in sifctr /a- sebnlki direktno, državni uradniki prck'j svonh predpostavljentli oblasti. f'clujrjie. V zadujih treh tnesecili jt uastalo iiH Teliarjili zopet novo življenje na prosvütneni polju. Ustanovilo sc je pevsko drtistvo ^>Marjctica<' (ineSan zbor, ki stüic. ca. 30 članov in' članic)'. Dokaz resnemu dehi drustva je bila pr\a druStvena prircditcv na §tefanovo, ki .^i% .ie ob nadštevuni udek-žbi izvanredffo dobro obnesla. Pele so se večinoma ko- roške pesmi, kakor ie že v nvodnem na- govoru omeui) j»;. učitclj Drago Kline z besedami: ». ¦ . Odtrgali so nam Koro- tan, zasHŽnjili našc staro zgodovinsko Oosposvctsko polje, a r-m^ga uain ;vso vzcli in nam ne inorcjo nikdar vezti. To so one korotanske iniloglasne pcsmJ. pV> smi, ki so se rodile med narodoni in bo- do živeh.- in donele z narodom tudi *k* naprej... Ostali čas ie prav dobro izp-oT- nil bogat srečolov in lepo okrn'Sc^« bo- žično drev-o. Prva prireditev nas je vsc: razveselila in zadovoljila; želinio. da bJ delalo pevsko dniStvo z enako vxtrr^no- stjo še uidi v bodočt in naj nas fon.i'v razveseli s svojo drngo prireditvijo. Braslovče. Podružnica Spl. otg. voj- nih invalidov za Slovenijcy poroöa: Dnc 20- ilc<:. 1921 m: jc prirtdilii igfa -K\i>:- vaJina /.ivljenja-. na PolzeH jjrj :<, Cini- I pernianu. Cisti dobicek je v prid najpo- I irebneisim vo]uini žrtvam. Slavnenu,- obeinstvii se najtople-jc zahvaliujeino /.?. iiuvosobrojen obisk,, po.sebno hvaio.izre- ! kaino diietantom za požrtvovalnost. Za- I livaljujemo se g. Plaskanu. veleposest- nikii v Orli vnsi, yd /n:.>sek 4(M> K. Po- | snemajte! i Vitanjc. (Usimiovnev »Namdm- Li- j tiilnice^ za Vilanjc in okolico.) V Vitanjii j se usianovi »Narodna Citalniea- /a irjr Vitanje- in okoüco. Ustanovni obeni zb<)r se vrSi v prvi polovici meseea jaiiuarja 1922. Caahiiea si hoet.1. nabaviti tudi knji/.nico ter skrbeti za sP'osno izobraz- bo in oniiko prebivalsiva, osobiio 1z o- lioüct'. Ker je vsak '/.ačetek težak in ker »nas je nialo. a smo ljudi<-, apdiranio n^ dobrotna srea slovenska, da nas podpi- rajo pri započetcm dehi vscstransko. Cilj naš je in nam bode, da postane naš trg z (tkolico v dogledne e:isu -¦ sloven- ski iu da zgine iz irga Hsta nemška osab- uost in nadutost, ki na.s .ie tlacil'i desct- lolja. V;sak dar in prispevek d:;m •*»(> df»bro dosel. Iz Vitaftja. Kvku\ >-c /..- p-yinni, .-.» iiašli \- petek prod Hožičem v l..aliovem gozdii v ^reznu v takoinicnovaiK-'in »Lah-o\em grabnu« mrtvega docela tn- jega inoskega v starosti kakih 35 let. Truplo je moralo ležati že kakih b ict!- uov pod snegoin. Po izjavi douiaOegii zdravnika bi bil zloein izključcn.' Neko d'ekle pa zna setlaj povedati, chi ie videlo ]>o »Vseh svetjh«, kako sta se na i^tcirr kraju dva inoža tepla. V bličnjen. Skoniru so na sveti večer, ko so odsi; domači k pnlnočnici. zaklali pri Skoca.ni uzmoviči 1 H leta staro pitaiio svinio. Crcva in giavo so pustili. givspodarju. drugo pa je izginilo neznano kam- Zadiiji vitanjski »nori« sejm v torck je bil vsestransko slabo obiskan: Hlitib te- nui pa so bile gostilnc polne ii» sc je vi- delo dokaj Kiigajočih se oseb, y'korav.tjn ie vino v vs^.-h gostilnah po 40 K. Crf*> mednarcKino casopisje pa m-prestazio psuje državo zaradi visokih' davkov! Raznn nekaj klofut k sejuj uiirno fw>. tekel. Narodnogospo&JTsivo. RAZMlSUEVAiNJA O VINSK» sWiAT- VI 1921 MA DRŽ. VINARSKl »N SAD. JARSK1 §OU V MARIBORU (Poroca ravnatelj Andrei Zmavc") . (Daljc) Skrbeti je, da je draguC'.na vino- gradska zemliji kar najbolje mugoce iz- koriSčana- do zadnjega kotička. 2e v mhulih unsadih izostujak) in propwiaj» posameznc rrte, ker smo imeli slubc sa- dike ali smo nanravili Uruge naprikc pri saienju. Praznih prostorov v vinogradu nc snumo trpeti. V prvih k'tih je poti- sajanjc vspeSno, v starih jiasadih pa ni vi't priporoeljivo; mlade trie med stn- rimi namrcc la te/ko uspevajü ali spioh nc pridevo naprej. Pri staiern vinojirad- ništvu, ko Se irismo poznali trine uii, smo si poniagali v glavneni z grobanien1!. Z novo trsno kultirro je seveda drngii- če, vt-ndar priporoeam, da nadorncš^a- rao propadle stare trte v starejih nusft- bro«? ie zvenel kakor stcKIo n<\ nšesa. Višek muke je pa, ker človek prikrlva to trpljenje drugim, ne npa si ga niko- ' rhnr razodeti. Pogosto morata nioü in ?ena, ležeča drug poleg druzega, trpeti isto trpljenje, ko se ngasne luč. Ne eden ne drngi ne govori. ker o smrti so ne go- vori. Ljudje se je boje in ne upajo inic- novati niti njenega imena. Skrivajo jo, kakor skrivajo svoja spolovila. Prcmišljeval sem vse te reči, rned- tni ko je moja ljuba Margareta neprc- stano }okala. To mi je povzročalu veliko bo1, ko nisem vcdel. kako bi potolaiil njeno žalost. Rad bi ji povedal, da niC ne trpini. Ce smrt ni bila dnizega, kakoi ta onetnoglost mesa, sem bij res neu- men, da sem se k tako branil in bal. Le- po življenje egoista je bilo to, počitek, v katerem sem pozabil svoie skrbi. Moj spomin je deloval z izvanredno živah- nostjo. Cela moja pretekjost ie sla urno rnimo mene, kakor bj gleda! igro v gle- 'daliSču, ki mi je bila popolnoina tuja. Tuja, kurijozna senzacija ie bila, ki me re zaimnala: rekel bi, da sem sliSal od- daljen glas, ki je pripovedoval tnojo .zgodovlno- Spomin me je peLial v kotiček nn deželi, blizu Ouerandea, na pot's, ki vede iz Piriaea. Pot se obrne, mal pinjev gozd se razprostira ob kamenitem klancn. Ko sam bil sedem let star, sem hodJl tuka] z očetom in prišla sva v napol podrto hi5o, kjer sem jcdel krofe pri MargaTC- tinili stariših. Nato sem se domislil za- voda v Nantesu, kjer sem dorastel v dol- gočrusnem starem zidovju z uepresta- no željo po .sirokem (juerandskem ho- | ricontu, domislil se slanih nepreglednih močvirij, neizinernega morja. ki se je dotikalo neba. Tnkaj se je pa pokazala erna spranja: Moj oee je umrl, vstopil sem kot uradnik nvi tipraviteljstvn bol- nice in začel monotono življenje, edino veselje so mi bili nedeljski obiski v staii hiši na Piraški poti. Ra.zmere so se pd zaeele v kraju slabšati. saline niso Iju- dcin skoro nič vcč donašale in krai Ie padel v veliko revščino. Margareta je bila §e otrok. Ljubila me ie, ker sem jo vozil v sainokolnici. Pozne.ie, ko seni jo vpraSal za roko, sein spoznal po nje- nih nstra?ienih gestah, da sem ie bil zo- pern. Stariši bi jo mi drugc volje dali, kar bi jim olajSalo njihovo bedno življe- nje. Kot pokoren otrok ni rckla ne. Ko sc ie navadihi na misel biti moja žena, ni bila več dolgočasna. Spominjani se, da je na dan poroke v Guurandeu pretakala solze v potokih. Ko sva se vracah. sc je niorala preobleči, ker je bila vsa njc- na obleka premočena. (Dal.ie prih-) Mr. MILKO »RASOVEC: Spomini pofiitntc. 4 Vinsk© Oorice. »?.t čriček prcpeva. ne more več spet 'pokjemo brat'!« Ni predmeta med Slovenci. ki bi ga narodna peseni toliko oPuvala kot vincc ter vse življenje, ki je z njlm v zvezi. Ni pa tudi priiike, kjer bi slovensko duSo prav do dna bolje spoznal kot ob časn vinske trgatve. Ko zori grozdjf, sc zazibijc po eeii vinorodni pokrajini nepopisen car. iJo- sebn-o vcčeri in noči so polni poezije. Komaj se zinrači, napoini ozračie nit- hek zbor čričili"L*llll"*>«t'*||i.J*l|'tl?wll.'Lll">*ff' '1 potajo klo- potci: eden v tenkem, drugi v debelem glasu dajc-K> tud\ oni času vinske trgat- ve neizbrisno ozadje. Zvesti stražarji so sladitfc'ga grozdja. Kj oponiinjajo Hud» in živali, naj puste grozdje pri mini ter g;t naj ne zobljejo, da bo »ospodar iztisnil veL žhhtnega vinskega soka. Vreme, če jc lepo, ie v času zoritve in trgatve eudovito mehko. PosebiU) noči so take, kot pomladiie in je.senskc v mor.skih pokrajinah. h hribov in do- lin odniev.i nbrano petje fantn\ 'n ll^- klet. Posodc so pomite in prii>ravljci»t\ presa namazana. Polno pridnih rok reže v Skafc in brente sladko grozdic, ki ga nosači nosijo v stiskalnico. Delo v vinogradu je vesclo in krai- kočasno. Ce Bog da dobro Icto in šc trs sibi pod sladko težo, ie slišati lc sčebe- tanje, smeh, Saljivkc in pesem. Pravn narodna poeziw-navda mcSčann / vsem svojim ncpopisnim carom. Oospodlnja itna v kuhiuji polno deb. ker slavnostncmn dnovu primer^n mora ¦ ¦ • ¦ . I ^zJ? Ü JlAwÄ^^i™__ Sis;':» -V :>h /. .v-irobaiiicuiHi. s čimur pculaljšanio j -vljeuje in povoljno rodovitost sfarih 1 ;m>gradov na najceneji in naisignracjl j üichi. I'rvoleine take grobaniee so nam .tak- ?.c letos nckaj grozdia (napravüi smo jij? stotine), ,d;i se .ie cleio izplacMo Jdoma v prvem let». Nelcpe »luknje« . vrnogradu so izginiie, vinograd je /.(>- j >et lepo i/.enačen. In rodile bodo s ! 4a.rimi vrod celo vrsto let, nredno : «h trtuu us uniči. ali pa bodo cei'> p!\> /ivefc druge Irte starega nasada. Nobeden pameten vinogradar n<- •Jvomi, da K> temeljitn obdelava vin«;- -•.rada potrebna in koristna. 2 lijo m za-'N ¦iraim» samo škodljivega pluvela', am- ¦»a*. /L-inlio / rah!j;>niem znatnu izboijsi;- ¦nno, kar je vsled lažjcvca dobrodejnesn vpliva afmosierilij vt'tdno i«>liko Kot dn- >r!asti zadi/ali muogo vlage v nizüh }»la- -teh /emljc, kar je pospe.se valo rast tr- c ;n dober razvoj grozd ja v kvnnti'hT- ::\ rseni in kvalitativnem ozirt). KopaK smo vinograd stinkig, dc- omu celo petkraf, vštevši zinisko ko.p. ^k-vd, ki se je bil. vsled vojnih in po- ojnih prilik jako razmno/.il. sin;) / vc- Jin-e zatrri; zemlja k bila ob trgatvi ra- ¦iLi Kot sah pcpel. Trie sü osiaie v r>ri- iicri z dnigun! viuogradi bo!j do)go -veže in zdenc. suša in vroCv solnce :h nista prerano ožgali, kar je kn.i ugoü- «i vplivalo /a dobroto pridelka. Poznfl rjiatev ie biln baš tndi radi teg.1. utc- udjena in vspešna. Nikoli se pa u*».i ne n izpustilo jesenske ali predzimske kopi ;)o kon&mi trgatvi; ako vinogvad gno- nrno, so Icopa v icseni seveda v v.ve:'' z s'nojlciijcm. V strmih icgah IliiicIju..- ¦..•i.^:k.i.i;i«:- ^a, s travo in plevelom tedaj nezarasec- ¦lega vinojifrada je novarnost izpiranja in odnašanja nalfineje luilturnc /cuilie • ;b moün-ih plohah in nalivili velika: te- :nir sv pridc vokom s prinicrnhni vodo- \ ovfuimi napravami. Zenilio. ki jo z rod- ¦¦^ini obdtl'.Aan.kun povlcčeino nas-'zclol '.H jo voda odnaša, je spravl.iaü rocloma /opet nazaj, od koder je pri.a x\\ m mesta Kovoriti podrobneje. l\>skusi, kr so se napravili tekom ;, -icui v solskem vmoffradu. v.obOe niso : »(»kazaTi uusnth prVJiivnih uspchov. /na- ¦>o je, da je jako tc^avna in draj^a naba- v.i dobro konservirane.^i h;evske>;a ;'noja kot najboljCKa -cnojüa za vinsko ¦rto, Hlevski >jm)j čeSce nc vscbujc niti polovico rastlhiskih hranihiih snovi, ki hi iih imc) ob dobreni prehranjevanju, "Jwff je izpran, izinžcn vsled ncvcščuosti tli »emarnosti : Je do- kazuti» d;» .^rt-jo i>ri nas vsako leto na t» rtadn stoniiiiionske pw>dnktivne vrtd- .tosti v i/j:. ! nedavno. /,:ito se Ka nai previdno npu- j | rablja ako trajno ¦-¦- naravnn v zvezi j j z druginii innetniini gnojili. da ne bo j I Knojen.ie eivostraiisko odnosnü biw/-! ! usipcsno. : Konceni iuniia in zaeotkoiu jiui.ia suio i>e bali nastopa peronospor»; v par- j eclah. kojih trte so izredno b'ohotno ra- { I sie, da .so njih vršiči viseli kar ccz in ! čuz od vrste do vrstc. S tem ie i)il ovi- \ nu\ pri.s(op solnčnili žarkov in zraka \' ! ineuvrste in do tr<. Odločili smo si- ! aii üanio pri parcelah s prebohotn.-.i rasi- ! jt> v rnžjih in boli vlnžnih iejrali /.?, • I predčasno. boli površno prikrajJevanje i le posanieznil) mlaclik tr(c izjeinon'.a že j začetkom juiija, dočhn se je zavr.sno i sptoŠno prikrajšcvan.ie vršiln .še-lr v drngi jKtlovJci avgnsta. kakor običnjn«.'. ! f^eroiiospore ni bilo. ker se je tudi pricl- | no »Skropilo«. Parcele z ranim povrSnini j Prikrajševanjem vršičcv So zadovoljile jilede lnnožine, Se bolj pa glede kvalitete pridelkn, ki je pokazal nekai več slad- | korja in za spoznanje manj klsline neLo : od konirolnih parcel. S tem se pa nika- ¦ kor ne priporoča splošno raiiesa pri- j j kraj^cvania vrSiČev, ki bi mo.^lu imeti S z)c iK)s!edice zlasti v takem vinskein i icrn. kot je bilo lcio 19^1. (DaDe prih.) j ANGLEŽ1 IN BALKAN. ' O tcin vprnSanju objavlja >Beriiiicr i Industrie- u. Handelszeitun.-. "l ><\,i \r \ kartrrega posneinamo: Angleži se trndi.ro z vscnu j>i:an;i. da si pribore gospodarsko nadvlado na Bai- kanii. 2e prcd vojno so delafi na to. Zdaj jini je to mnoffo lažje. ker sta odpadla dva resrut teknicca, Avstrija in Nernčija, Italija pa si svoje pozidje ne more ojac"i- ti v-sled političnc osovraienosti pri Jng'o- ! slovenih in Grkih. j IVedvsein se zaniniaju Angic/i za j državne dobave, javne zgradbe, rndnike itd. Države nabavljaj-o v splošnem malo. ker moi'ajo svo}e izdatke eirn najbolj o- | iiicjtH. Najvee inorajo trositi /.a >zb<.iljsn- I nje žcleznic. __---------~ * ( | Jujjoslo\- . urijo, da zgrade «i- | cfrähsko progo. Kakor je sicer Jujgosia- vija velika, vciidar nima pravega pri- stani^ča- Reka je italijanska. Soiun gr- ski. Treba je oniisliti veliko novo iuko. Najresneje sc misli na Or.nž. kjer naj bl J konoiila jadranska proga. Za zgradbo te želtznice je Jugoslavija najela na An- ccleškem posoiilo 15 milionov funtov Sterlingov, od katerih je 11 miljonov do- fočenih za omenjeno progo in polaganie kabla v Jadranskem marju. Maicrijal oskrbe Angleii, najbr/i bodo poverjeni tudi z gradnjo. Naravno j potrebi'.ie Jugoslavia brodovje. Kcio naj j ga dobavi, ee n~ An^ic/i? Le kfir se tice j vojnega materijala, osiane.io najbrž ; Francozi sc nadalje glavni dobavitelj. ; Zadnji čas .se Angleži, kar je eudno, za- I nmrajo v večji nieri za Albanij-o in snujc-- ; jo iain več go.spodarskih podjetii. S tern I pa križajo načrte ftalijanov. ki pa se bo- j do brezdvomno morali umakniti, ker so ] v bnlkauski j)olitiki ocivisni od Anglezev. | Sai je zasluga Angležcv, da sw dobili 1- j laliiani pokroviteljstvo nad Albanijo. } V Bulgariji iščejo Angleži pridnn jio- j viii trz.i^C. V Sofiji so osnovali iastno tr- j govsko komoro in si prizadevajo. dobiti j koncesijo za zgradbo nekaterih krajših i železnLskih prog. Najvee uvazajo poles ! ftalijanov Augleži. . j Za angfeško trgovino na Baikanu je i ugodno, da je mnogo angleškega kapita- f la ud'i'h.'-zcnega pri donavski piovbi. Ta- ! ko si Angleži gospod,arski osvajajo Hal- • kan s lsonr:ga in morja. I JllBLJANSKI VELIKI SEMEN.) V LETU 1922. H. vzoreni veliki semenj se priredi v ! Ljubljani v letu 1922 v dncvih od 2. do j 11. septembra. Velikanski uspelii ra/- | sutvljalcev preteklega semnja, »liih izra- ! zone želje ob zatv-pritvi. kakor tudi do- sedanjc živo zanimanjc tu- in inoz^m- stva jamči, da bo tudi letosnja prireditcv /adovoljila udeležence. Z gotovostjo p:i se more že sedaj uvideti, da bo sedanji prostor za prihodnji someiij. kateri se bo moral staviti na veliko siršo podlago. dosti premajhen. Storili so se že koraki, da se bo moglo sejmišče primeroina po- veCati. Ljubljana je videla dalekosežni ponien te svoje prireditve. na katcro je lahko ponosna in bo gotovo podnirala prireditelje v njih stremljonju, vzdržati senienj tudi v letu 1922 na viskn. Danes žc apeliranio na industrijee, obrtnike in voletrgovce vse kraljevine. da se udeleže senmja v kar nrtjvečiem | stevilu kot razstavljalci. Samo z rezul» ' tati svojega dela moremo inan/iiirati svetu In najlepša prilika v to je ¦'Ljiib- ljanski veliki semenj«. Ta prilika pa je za : pridobitite kroife. ki sc udeleže semnja kot razstavljalci, še posebnega pomena, ker si ne prihranijo sanio visokiti stro- ikov za potnike, dopisovanje in iskanje odjemalcev, ampak morejo v nekaj scjmskih cinch pridobitj z lahkoto naro- čila, ki jih zaposluiejo inesece in mesece. Koncem meseca .wnuarja r>o prices sejmski urad, ki posluje permanemno »a | sejmišču ob Üosposvetski cesti, razpo- ; ^iljati iniereseiitoni vabila. sejmske rede ! in prijavnice ter daje že sedaj vse i>o- i trebne infonnacije o letošnji prireditvi- Razne vesti Kakp je Karin 1» Citi tv; MaJCiri? Pu porocilih \j. Funchala se doznava, <\\ Živita ekskralj in Zita v viti »Viktorijac Siraže nimata nobene, razen stražnika. ki :c postavljen kot nekaka častna stra- ta. Portugalska vlada smatra KarJa In Zito za gosta, a ne za ujetnika. Vsako nedeljo hodita v cerkev. Karl in Zita s svoiim spremstvom ne prideta v dotiko /. osialijui hotelskimi gosti, ker hnatn se- parirane sobe. Karl je zelo molcec in me- lanholwJen, dočim se je Zita že pominla in stoji v priiatt'ljskih odnoSajih s svojo okoiico. Scüa financuega odbora Narodne skup- Ščlnc. lieograd, I. Jan. Včeraj >,. .. . . :- finančni odbor, da se razdeli v sekcije \ svrho, da se člm us»pešnt'jše pretrtsc btidžct za !. 1922. Kazdelil se je v 5 srk- cij in razpravljal o naeelih la razpravr*. I'retresala se bo skupina za skupiuo Ji; »e ves poračun siHiiamo. Prihodnja seja je v sredo in poda \ niei fin. niinisfi. svoj ekspoze. Podražcnje prevo/a na državnih žefeznlcah. Beograd, i. Jan. S p/vnu tu.-i. sc jl prevoz pottrrkov podra/.il /a \5°;'>. prc- voz blaga za 10%. Vi NemČije doWui« vagone. f3eogra.irHxrodnega grička. Pogled od tu obsega nizku gricevje cere okolicc ter lep del sniarskega, roga- ^kega. kozjanskega in ccljskcgH okinja- " Po solneiiih legah se vrsti vinograd pvi viiwgradu, ob senCnih gozdovih v doli- nah pa dobro obdelana polja. Na vrhovih hribčkov je posejano polno belih cerkva, v dolinah se vijejo ceste in potoki kot kače. Cerkve in belc hlšice prebfvalce\ kažejo pestro-lepo sliko. Ko sveti zlato solnce v jeseuskih dneh na te kraje, kažeio pravo spodnje- Stajersko viworodno pokrajino. ki jo tako lepo opisujejo našl in tu.ii Pesniki in pi- satelji. Tik cerkve kraljuje starodavna in širnoznana gostoljubna hisa nase tete Fine. Nismo imeli predolgo časa, da Sc pošteno v pokrajini razgledamo, ker so nas naše dobre gostiteljice klicale v Itrani. Dobro nam je tain bilo, predobrc, da smo za nekaj ur pozabili, da živimn posvetno življenje pohio prcvar in ža- i Josti. | Kdor ne pozna običajev v naših vin- I skih hraniih, mu svetujem, da spoštljivo i" primerno vživa vinski sok. da se ne bo drugi dan kesal in prehudo trpcl. V kleti stoji sod pri sodu - vsl trt- buhasti in poini v lepi dolgi vrsti. Na stropu visi kot spomin na trgatev grozd pri grozdu. I>olgo je trajalo, da smo se povspeli na vrh ogromnih sodov ter h neskonč- nih trebuhov potegnili sladko vsebino. Konca tega poknševanja nc morem po- pisati, se ga srtm le medlo spominjam. Se drugih vinorodnih krajev sen; letos obilo obhodil in povsod gleclal in se divil pristno slovenskenm življenju, ki se tu pred in po trgatvi po vinskih hra- mih razvija. Lep del slovenske osebnosti in samoniklosti od tod izvira. Pozdravljene vse bele cerkvice in beli hrami. pozdravljena žlahtna trta \ A'inorodni nokraiini! Rodi nani in daj zlati sok. ki nan; naj daje rnoči in veselja za zivlienje. Pri už.ivanju pa veljaj narodn.i pc- sem: >Po pameti ga pijmo. Da pamet' ne zgubimo; Vsa žalost na] neha, Kjer vüice je domai- CBNE ZMERNE! TRGOWUIA BRIlUli Y0 III ®«l|«9 Kralja W*\*& o. " so pripot-oCa xa • mnoc«l>ro}BlobiaR g V zalogi vsa nove so-1 KoUüke poirelbScine! ^ JPOSTSREŽBA TOČNA! Sfavt>eiio in galan- lertjsfco Ift^par^fvo Ami. Joiftt aasS. fYanjo ßolztifi Cclle» Kralfa Petra cesta ft «« prtimro2» s;>i i*.nel»vo rsufeovrstztih etAvbouih in jr i>Tav» !*tr*?avodov led. Xavrflt :v toAn«, Gas« znmrv*.T& iovriena dela «e jug I Cajfi Ljubljana HarifeDf I Povodom smrti našega nepoziibne«a, iskreno liub~ ljenega soproga, očeta, brata, svaka in sina gospoda IVANA ZAMPARUTTI trgovc^i smo prejeli toliko izrazov sočutja in ljubezni, da se vsakemu posebej ne moremo zahvah'». Izrekamo torej tern potcm pnsično zahvalo vsem, ki so nas tolažili v težkih urah in ¦ am na kakrSenkoli način i/.razili svoje sočutje. vsnn üarovaicrrn prekrasmh vencev in vsem mnogobroinim sprt mhevalcem blagega pokojmka k večnerr.u počitku ' I CELJE, due 30. decembra 1921 Rodbü ;¦ ZAMPARUTTI. Srečno in vese/o Novo leto že/fm vse/77 conjenim odjomakem Hugo Schmidt, tigovec, Cel/e, Gosposka ul. 28. I Neizmerne žalosti potrtl naznanjamo vscm sorodnikom in znancem, da je I naSa ljubljena mati, stnra mati, tašča, gospa Hilhelmino ]elienz I dnc 31. decembra ob 1 uri popoldie po truda polnem delu in skrbi za svojo I rodbino, v starosti 65 let, prcvidena s sv. zakrarmnti za umirjjoče mimo v I Qospodu zaspaia. • Pogreb nepozabne rajnke se vrši dnc ?. jmuarja ob 3 uri popoldne iz | hiše 2alosti, PreScrnova ul. 19, na mestno p>kopališčc. Sveta mafia zadušnica se bode brala dne 3. januarja ob po! 8 uri v Marijini cerkvi. Celje, dne 31. decembra 1921. Pavla Rischner, Ela Kaiser, Marija MfcheJjak, Mina Jellenz, Ivan Jelenr otroci. Ivan Rluchner, Alojz Kaiser, Kamllo Micheljak zeti. Marta Jellenz, neCakinja. Vnukl In vnuklnje. I Oglejfe si manufakiurnc tr^ovino Or. KIJDISZ Celje - Gaberje St. 16, »isproTi vojisnici priiü.uiiituSbQ.ii;.« AlifcSAodrii Priporoča se vsem odjemalcem: na dr-y>b »o in d-bela Dospela je veliika mno?.in,t mo/emskt*j>h blaga po zelo ni/.kih ^n;ih, r>^ ynrne» ' sukno za moškt- in žeriskf .»hlekr. ^etn, Sifon in raznovrstno man i iknjrn.i hia>>;•