PRIKAZI, RECENZIJE
Blaž LENARČIČ Srečo DragoS
KatoUdzem na Slovenskem
Socialni koncepti do druge svetovne vojne Krt, 1998, 273 str.
Kimokatoli.ška Cerkev jc imela zelo pomembno vlogo v zgodovini Slovencev, Do druge svetovne vojne jc imela tudi zelo veliko družbeno moč, kar pa .se je temeljito spremenilo z zamenjavo oblasti, I.eta 193'1 je l-dvard Kardelj Ibrniiiliral tezo, na podlagi katere je Drago.š oblikoval .svojo in jo v tej knjigi uporabil kot temeljno,
Drago.ševa teza je, da .so vera, krščanstvo, katolicizem in cerkev izkrivljene oblike z;tvcsii. s katerimi .so tisti, ki so imeli niont>-jx)l nad družbenim življenjem manipulirali v .svojo korist, da bi blokintli nujne socialne, politične in ekonomske spremembe v družbi. I'ri tem .so se sklicevali na krščanske vretinote. na .solidarnost in ljubezen, kar pa ni bilo nič drugega kot buržoazna ideologija, ki se je med olnrma vojnama spečala s Ikšizmom in bila v drugi vojni tudi poražena.
Kardelj je skušal teoretsko zavrnili vsakršne predloge o pereCih družbenih vprašanjih. ki .so jih ponujali katoliški intelektualci, češ da so za družbeno prenovo škodljivi ter Ztivajajoči. Nedvomnt) Rimokatoliška Cerkev danes čuti nostalgijo po predvojnih časih. V vsakdanjem življenju vidimo, da se cerkveni dostojanstveniki pogajajo /.a go/.dove, poskušajo prevzeti javno šoIsin-o, ob.sojajo obstoječo obla.st. povzdigujejo svoje zasluge iz preteklosii in pt)dobno. Taka ravnanja delijo javnost na dva dela -na v;Lše in naše.
V predgovoru avtor navaja citate takratnega dekana Teološke lakullete. ki govorijo o tem. da je bila in je prav ta fakulteta edina institucija, ki je nasprotovala en>ziji humanega. Nasproiov;ila ji je s tem. ko je skozi čas ohranjala duhovno plat človeka in hkrati zavirala slabitev hunianega v družbenih pnv cesih. Ziiradi tega se jc prav pod njenin) okriljem oblikovala alternativna znanost, ki ima za celotno družbo tranzicijc pomembno družbeno iioslanstvo. Na podlagi teh ciiaiov postavi drugo tezo te knjige, in sicer, da se za to alternativno znanostjo, ki naj bi preprečila ertizijo humanega, ne skriva nič
drugega kot antikomunizem, antiliberalizem in apologija katolicizma izpreil druge .svetovne vojne.
V	knjigi Katolicizem na Slovenskem avu>r opozarja na to. da lahko kardeljanske teze pridejo na površje tudi danes. Ker ljudje nc ločijo wč med vero in cerkvijo, med religijo in politiko, z:iradi tega ludi niniajo problemov z razvrščanjem, .se pravi, da odmislijo razlike med različnimi družbenimi sferami. To pa ima po Dragošu za posledico, da se ljudje razvrščajo v skupine na podlagi .socialnih interakcij. "Kajti razvrščanje krepi občutek za ideniiicU)"(.str 8), Iz česar sledi, da .so delitve popolnoma razumljive, ker se na ta način zavaruje vera v tisto, kar ni dt)kazljivo. kot so na primer vrednote in prepričanja. Razvrščanje je psiholo.ško funkcionalno in zaradi tega tudi podkrepljeno z In.stitucijami.
Avtorjeva glavna naloga je razpoznavanje in vrednotenje različnih katoliških socialno-političnih konceptov, ki so nastajali od konca prejšnjega stoletja pa do konca druge sN-etovne \"ojne. S tem sku.ša dokaz;ili. da ne moremo v imenu Nvre in proiikomunizma metali v i.sti koš katoliških .sociologov, papeških enciklik in drugega vatikanskega koncila. Ker če si slep za vse razlike med katoliškimi astorji in njihovimi kt)ncepti po načelu enačbe: kar nasprotuje Cerkvi - Veri - IJt)gu -Narodu - Kulturi - Človeku -ICvropi - Civilizaciji, ni nič drugega kot komunistična metoda pred petdesetimi leti, le z na.sproinim verskim predznakom in namenom.
Knjiga ob.sega .sedem večjih poglavij, ki se razčlenijo v več manjših podpoglavij,
V	prvem [X>glavju Paradoksnost in konfe-sionalnost nam Dragoš s pomočjo Cankarjevega Hlapca Jerneja predstavi držo tipičnega slovenskega kmeta, ki ga družbena tranzicija postavi pred probleme, s katerimi se v naslednjih de.setletjih ukvarja krščansko .s<>cial(isiič)no gibanje.
V	drugem poglavju avtor izpostavi in analizira štiri poudarke, ki so bistveni za razumevanje slovenske situacije, ter na.stanek krščanskega socializma pri nas. Prvi poudarek je na afirmaciji delavstva, sledi poudarek klerikalizma, nato poudarek dok-trinarnega problema ter četrti poudarek, ki .se nanaS;» na katoliški konserv ativizem.
Sledi tretje poglavje, v katerem se avtor ubada z Cosarjevimi konflikti tako s krščanskimi socialisti kol s komunisti. Posebej pa se dotakne njegovemu nasprotovanju moraliziranju in ideji o korporativnem sistemu družbene ureditve.
V	četrtem poglavju Interpretacija (interpretacij) interpretacije Pija XI. avior interpretira sk)venske interpretacije pape.ške enciklike Quadrage.simo anno. 2e z nask>-vom nam sku.^a nakazati zmedo, ki je nastala z interpretacijami te enciklikc. Najprej nam predstavi razumevanje katoii.ške družbene prenove, ki .se je zgodila s Pijem XI., v drugem delu pa nam predstavi korporacije tako kot .so bile interpretirane v encikliki.
Poglavje Cerkvene enciklikc: aplikacije in izsiljev-anje nam posku.Sa odgovt)riii na dve vprx^anji. Ali jc bil res odločilnega pomena komunistični vpliv na kr.^čanske .socialiste, ki ga je cerkveno vodstvo pravočasno odkrilo in uporabilo encikliko Quadragcsimo anno kot indikator? Ali pa je .šlo zato, da o tej encikliki ni bilo možno na .sporočilnt>-intcr-pretativni r.ivni vzpo.staviti enoznačne interpretacije. okrog katere bi se poenotil ves katoliški bk)k? Prcd.stavi nam tudi različne interpretacije navezave Pija XI. na korpora-tivizem in poudarke, v katerih se te interpretacije razlikujejo.
V	zadnjem poglavju govori o tem. kako se jc katoliška Cerkev ukvarjala s problemom pravične družbe. Avtor primerja krščanski solidarizem in krščanski scKializem, predstavi razlike med U.^eničnikovo in Cosarjevo utemeljitvijo pravične plače, sledi pa njuna problematika obrestovanja. Poglavje zaključi s konceptualnimi razlikami U.šeničnika in Kanlelja nieil delitvijo po delu, upravljanjem in nadzoroni.
Avtor je pri pi.sanju knjige Katolicizem na Slovenskem upošteval krščanski, politični in znanstveni vidik družbenih sprememb. To dcjstvt) potrjuje seznam uporabljene literature, ki je sestavljen iz del .svetovnih in sk)-venskih klasikov .sociološke misli, papeških enciklik, ki so se ukvarjale s pomembnimi družbenimi vpra.šanji, ter idejami takratnih političnih vodij.
Knjiga je napisana zelo pregledno, v.sebu-je tudi cnaindv-aj.set tabel, s katerimi jc avtor
nazorno podprl tekst in ga tako .Se l^olj približal bralcu.
Za boljše razumevanje in preilstavo avtorjevih stališč do obravnavanega problema, i>ogreSam zapis o avtorju, njegovem tlo.se-danjem delu in njegtivih izdanih publikacijah.
l>clo Katolicizem na Slovenskem je |x>-mcmben pris|X"\ek k pojasnjevanju \loge Kimokatoliške Cerkve v družlx:ni in politični zgodovini slovenskega naroda. Obravnavana tema jc danes v Sloveniji zelo aktualna in bralcu predstavljena na razumljiv način.
Matevž TOMŠIČ Uojan Čas
Kamniški sociološki zbornik
SoLski center Rudolf .Maister, Kamnik, 1999
Kamniški .sociološki zbornik, ki je iz.šel ob 50-letnici gimnazijskega izobraževanja v Kamniku, združuje .Številne prispevke, ki .so na.stali v okviru različnih šolskih aktivnosti, predv.sem predavanj in socioloških delavnic. Čeprav nosi zbornik v naslt)vu ime .sticii)-loški", pa je obseg /.itjctih tematik precej širši od saniega področja .st>ciologije. V.seeno pa jc teži.Sče usmerjeno na .sociološki sklop, saj ta predstavlja jedro tako samega zbornika kot tutli vseh dejavnosti okoli njega.
U\'odni del se nanaš:i na vpniSanja t> stanju .sociologije kot znant)sti. njene vlf>ge v družbi danes in v prihodno.sti ter dilem njenega razvf)ja. O tem je na eni okroglih miz govoril znameniti .sociolog .slovenskega rodu Thtimas l.uckmann. Po njegt>vem mnenju je delitev na mehke in trde znano.sti neustrezna, saj nobena znanost - tudi nara-vosk>vjc ne ■ ni trda' znanost v nomote-tičnem smislu, kjer bi imeli opraviti s splt>.š-nimi in obče veljavnimi zakoni. Družboslovna znanost jc specifična po tem. da čk)vcško družbo, ki jc njen predmet preučcvitnja oblikuje človeška dejavnost, ki jc podvržena naravnim in zgodovinskim zakonitostim, ki oblikujejo specifične strukture človeške družbe in to na različnih nivojih človekovega življenja. Po.sebcj zanimiva jc l.uckman-