LETO VI. / ŠTEV. 29. KRANJ, DNE 18. JULIJA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOCl RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN. ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Ob Dnevu ustaje Pred 12 leti srno obrnili stran zgodovine, ki je od Malije Gub ca dalje brez legendarnih borbenih tradicij, saj smo bili stoletja sužnji tujcem. Oborožena vstaja slovenskega ljudstva pred 12 leti pa je začetek najslavnejše dohe slovenskega naroda, ki bo prišel v naših zgodovinskih analih na prvo stran. Ministri s kraljem na čelu, cerkveni poglavarji «jn predstavniki najrazličnejših strank bivše Jugoslavije, so zapustili svo;e ljudstvo in ga predah na rr.ilost in nemilost nacističnim in fašističnim zavojevalcem. Slovensko nacionalno ozem'lje je bilo razkosano med tri nečloveške okupala ■" a,>*»«^■~.;*sno, da brez enotnosti jugoslovanskih narodov, brez Komunistične partije in tov-Tita, ne bi bilo zmage, niti ne ti vzdržali gigantske borbe s stokrat močnejšim sovražnikom, že v stari Jugoslaviji so se v različnih akcijah krepile demokratične sile v ljudstvu, KPJ pa si je pri tem nabrala izkušenj, ki so bile za začetek boja proti okupatorju in domačim izdajalcem nujno potrebne. Povsem upravičeno lahko trdimo, da je bila prav Jugoslavija tista dežela, ki je Nemcem vzela dragocen poletni mesec in so zaradit tega vojaška operacije pred Leningradom in Moskvo .sredi zime propadle. Slovensko ljudstvo je snovalo svoj upor že pred nemško invazijo v Sovjetsko zvezo, to je takrat, ko so kremeljski mo-gočniki še vedno koketirali z Reichetagcim in Hitlerjem. Dali smo zgodovinski dokaz, da smo v složnosti nepremagljiv, močan narod, ki eti hoče sam pisa'.' sodbo. To smo celo dvakrat potrdili. Leta 1941. smo to dokazali fašistom m nacisfom -— Hunom dvajsetega stoletja in leta 1948 nič boljšim sovjetskim modrecem. S ponosom ugotavljamo, da naše borbene enote niso nikoli zapustile našega ozemlja, da so se štiri leta borile na teritoriju Jugoslavije, v osrčju Hitlerjeve evropske trdnjave in da je ni bilo eole, ki bi jih uničila. Ponosni smo, da nas petletni načrtni informbirojski priti sk ni uničil in da smo 'z tega boja lteSli spet zmagovalci. Želja sovjetskih voditeljev, da bi z enim udarcem uničili sadove naše borbe in revolucije, se je razbila ob enotnosti naših narodov, ki brezmejno zaupajo v svojo vodstvo in svojega pred-l >\n Tita. PREDSTRAŽA; Kozje stene v Trnovskem gozdu; zimska ofenziva 1944-45 (foto Marenčič) Visoka rentabilnost- nizek moralni in materialni učinek Ob potrditvi zaključnih računov industrijskih podjetij v kranjskem okraju Zbor proizvajalcev OLO Kranj je na treh zaporednih zasedanjih potrjeval zaključne račune podjetij za leto 1952 po predlogih bilančnih komisij, ki so do konca junija svoje delo v glavnem končale. Gradivo, k'i so ga zbrale bilančne komisije pri pregledih zaključnih računov, je zelo obširno, zato ga Zbor proizvajalcev kot celota ni mogel obdelati v vseh detajlih; svoje pritrditve je izdaju 1 na podlagi najznačilnejših podatkov finančnih uspehov posameznih podjetij. Vendar bo nujno potrebno, da posehna komisija Zbora proizvajalcev kasneje v izčrpni ekonomski analizi obdela vso problematiko poslovanja, razvidno iz zaključnih računov- Taka analiza bi služila kot osnova za ukrepe, Ui naj se jih Zbor proizvajalcev posluži pri opravljanju svoje funkcije. V tem članku se bomo onujili samo na analizo doseženih zaslužkov industrijskih podjetij. Poročilo s 1. seje sekretariata Okrajnega odbora SZDL 10 julija se je sestal na 1. sejo sekretariat Okrajnega odbora SZDL v Kranju. Na seji so razpravljali predvsem o politično org&nizaeijskih nalogah SZDL. Da se izboljša politično delo SZDL je sekretariat formiral dve komisiji in sicer komisijo za zunanje in notranjepolitična vprašanja in komisijo /a gospodarske probleme družbenega upravljanja. Prav tako je sklenil, da s<> morajo do 1 avgusta konstituirati vsi občinski in vaški odbori S/.'>L in da se morajo do tega roka '/vesti volitve v tistih organizacijah, kjer jih do sedaj še ni bilo. Razpravljal je tutli o pripravah na volitve v Zvezno in Ki puhliško ljudsko skupščino. Pri Okrajnem odboru SZDL !>o na predlog sekretariata osnovan poselxn »Tiskovni sklad Socialist icm*/veze za (Jorenjsko s sedeže,,, v Kranj,,«, iz l:a- -m mM'*m ^tL ________* — Zr, T,,:r*;, r;:^z'"".....r,,nj" "n iw Jeseničan razumejo Realizirani zaslužki po tarifnih pravilnikih industrijskih podjetij kranjskega okraja znaju «46,151.000 dinarjev, do-/. n,. presežne plače pa 335 ntlijonov 552.000 dinarjev ali 39,6 odst. realiziranih zaslužkov. Od skupnih pri a -ž", i h plač BO podjetja, po sklepih svojih delavskih svetov, predlagala za »/plačilo delavcem in usl u/iu-n.. dam 'lsr.!,115.C»00 idlinjainjev a'lii 57%, preseženih plač, v sklade za samo.-.to ;no razpolaganje pa BO delovni kolektivi odvedli sa- mo 28'/,-. Ostanek — 15%, — so morala podjetja vplačati kot davek na presežek sklada plač. Gornje številke so povprečje za vsai ('industrijska podjetja Okrajnega ljudskega odbora Kranj, od katerega pa posamezna podjetja vidno odstopajo. Podjetja tekstilne stroke so imela n. pr. v letu 1952 velike komercialne dobičke na račun r.tžjiih nabavnih stroškov za j-.novine ter višjih prodajnih cen za nekatere izdelke in tako dosegla visoke presežne plače. Za izplačilo delavcem in uslužbencem so predvidela preko 50 odstotkov ostvarjenih presežnih plač, kar znaša nad % v enern letu po tarifnem pravilniku realiziranih zaslužkov. Večina teh podjetij je odvedla v »sklade za samostojno .razpolaganje od 22 do 40% presežnih plač, z izjemo Gorenjske predilnice v Škof ji Loki in Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, ki sta vse presežne plače določili za izplačilo delavcem in uslužbencem. Podjetja drugih strok v splošnem niso presegla industrijskega povprečja predlaganih • cp.ačil presežnih plač, z izjemo nekaj manjših podjetij, med njimi »Niko« v Železnikih, Opekarna v Stražišču, Občinska žaga v Britofu, ki so z doseženimi presežki povečale letni plačni fond po tarifnem pravilniku skoraj za 50%, niso pa Odvedle skoraj ničesar v -klad za samostojno razpolaganje. Zgoraj navedeni podatki o presežnih plačah so izračunani na letni plačni fond po tarifnih Tito botroval v Tržiču V nedeljo, 12. t. ni , je bila "a matičnem uradu v Tržiču '•'l>a ,n prisrčna družinska slo-v>snost. Predsednik republike ••osip Broz 'Pito je botroval ■'0 otroku Lmllije in -lai:"/i Loka %a Dan vstaj** Obein. :ki odbor Zvez,, hm ■• 'v' v &k. Loki bo slovesno prazno-Va| 1 2. oblet niro vstaje slovni • 8*e'ga ljudstva. Na predvečer ";Ul dih praznika ho Ofl 1,11 n. i, i trgu »prejem parb ^nskih patrol, zvečer ob 20. Jjri Pa ho slavnostna akademija ^♦'Zv. ho,cev. ki jo je prlpia-^U !vo 1'uliar Sodelovali bodo: |?0(|,>a .11,A, starološki oktet, ■°»*ti m reritntorji. Rib';ča, stroju« g:, delavca v t«>-varni »Triglav«. Vistkega botra j«' /estopai podpolkovnik Djurilje Suša- Svečanosti so prisostvovali le podpredsednik OLO Kranj, t-v. Ilorjak, pred slavniki množičnih organi/.ae.j in svojci. Irailni krst z Efl to priložnost primernim nagovorom opravil predsednik LO- MO Lovi.« Oerar. Zastopmk botra j«- nato Btariem čestital in jim izročil /a malo Mileno darilo visokega botra Na I>an vstaji* bo dopoldne na vojaškem .strelišču nagradno streljanje, popoldne pa razglasitev rezultatov v domu JLA. Za zaključek slavja bo v domu JLA ljudsko rajanje. Ko je delavski svet železarne Jesenice na zadnjem dvodnevnem zasedanju razpravljal o uporabi 147 milijonov presežka, izkazanega v lanskoletni bilanci, j;> pravilno razumel družbene potrebe industrijskih Jesenic. Precejšno vsoto je namenil jeseniški mestni obč < i za brezi;hr,.s1 na posojila ddavem, ki bodo gradili lastna stanovanjsko hiše- Tudi za druge komunailne gradnje na Jes. nicali je namenil težke milijon:1. Znamo je, da je eno najbolj perečih vprašanj na Jesenicah stanovanjsko vprašanje. Za najbolj kričeče piimere potrebujemo na Jesenicah trenutno 500 stanovanj. N'a posain "/'i •-ga prebivalca je preračunano le 7,<> m- sobne površini' ( o bi hoteli niufiiti vsem (iljuzin-m primerno stanovanje, bi potrebovali še najmanj 1500 stanovanj. Ta naravnost ogromna potreba po stanovanjih je na- družbene potrebe Železarna je dala 442 milijonov %a gradnjo stanovanj in komunalna dela stala na Jesenicah prav zaradi industrije, t. j. zaradi Železarne. Drugod po radovljiškem okraju je stanje dosti boljše, saj pride na prebivalca povprečno 13,7 m2 sobne površine. Zanimivo je tuči, da je na Jesenicah 1550 nerešen h prošenj za stanovanja, medtem ko manjka dni god po radovljiškem okraju le 166 stanovanj. Vseh 15.756 jeseniških prebivalcev se stiska v 3843 stanovanjih; samo 4% prebival cev ima stanovanje z nad 15 m-površine, H68%, od 10 do 15 m'-5 površine, 79,2c/( pa se jih stiska v stanovanjih z manj ko 10 m- sobne površne. Stanovanjski problem bo s pomočjo / : zarne Jeseni'.ce lin raznih drugih jeseniških podjetij v bližnji bodočnosti rešen. Polog že dograjenih stanovanjskih blokov na Plavžu, Javorniku in Koroški Beli gradijo nove stanovanjske tbloke, tako da bosta Plavž in Koroška Bela kmaiu spremenjena v moderno predmestje industi ijskih Jesenic. Po osvoboditvi so na Jesenicah zgradili 80 stanovanj, v grad* nji jih jo 67, v popravilu pa 59. Piivatniki zidajo na splošno malo; letos je bilo izdanih le 9 gradbenih dovoljenj. Biez-cbrest no posojilo pa bo privatno gradbeno dejavnost, t. j. gradnjo dvo in enestanovanj-I. h hiš, v veliki meri poživilo. pravilnikih, ne oziraje ®e na povprečni plačni sklad, določen po uredbi za posamezne stroke, ker smatramo, da lanskoletni povprečni plačni sklad med posameznimi podjetji zaradi različne kvalifikacije delavcev din uslužbencev po podjetjih ni primerljiv. Iz prikazanih podatkov lahko zaključimo, da so bila industrijska podjetja Okrajnega ljudskega cdbora Kranj lam, v pogojih novega gospodarskega sistema, visoko rentabilna, ta rentabilnost pa pri omenjeni delitvi presežnih dohodkov ni bila povsod pravilno izkoriščena. Zelo redka so podjetja, ki so za kritje eventualnih bodočih primanjkljajev predvidela, kakršnekoli rezervne sklade, zato imamo danes pojave, da so podjetja na račun 1. 1952 izplačala presežne zaslužke, letošnji dohodek pa jim ne zadošča za kritje polnih plač po tarifnem pravilniku. Znano je nadalje, da protestirajo podjetja proti nizki kvoti amortizacije, namenjeni za investicijska popravila v letu 1953 in zahtevajo povišanje za 189 milijonov, torej prav toliko, kolikor znašajo predlogi za izplačilo presežnih plač za leto 1952. Če končno ugotovimo, da je lanskoletni odliv denarnih sredstev predvsem na kmečko tržišče znašal v kranjskem okraju preko 1243 milijonov dinarjev, lahko trčimo, da je precejšen del teh sredstev izviral iz povišanja p lačnega fonda na račun presežnih plač, kar je v veliki meri vplivalo na povišanje cen kmetijskih pridelkov Glede na gornje ugotovitve se zdi Zboru proizvajalcev Okr. ljudskega odbora Kranj potrebno, opozoriti vse organe delavskega samoupravljanja naših podjetij, naj v bodoče skrbno proučijo posledice gospodarsko neutemeljenega razdeljevanja presežnih sredstev tn poskrbijo, da se bodo taka sredstva uporabljala predvsem za povečanje in obnovo proizvajalnih sredstev v obratih ali pa za formiranje posebnih rezervnih skladov, ki bodo podjetjem takoj na razpolago, če bo potrebno. Kakšno je gospodarstvo tam, Za vse enake dolžnosti KlCr lli KOntrolP ZaKa* *• privatna gostinska podjetja manj J obremenjujejo Uot državna in zadružna? O pojavih kriminala in škodljivem delovanju protiljudokih elementov se v zadnjem čc^u mnogo razpravlja, človeku se že upira pisati o teh umazanih dejanjih, vendar je to iiuj-no, kajti prav tisk je najuspešnejše sredstvo za razkrinkavanje družbenega kiiminala in za opozarjanje delovnih ljudi in Zato je sedaj nemogoč^ ugotoviti razliko med težo kupljene živine in prodanim mesom. Pri tehtanju sta sodelovala tudi mesoglednik in uslužbenec KZ, ki sta za vsak pre- Konkurenoa Je v gospodarstvu vseskozi skrbela za kvaliteto izdelkov in [nizke cene. Tudi danes je ne gre podcenjevati. Konkurenca lahko ve. množicnih organizacij na večjo gled PreJela P° 1 kS mesa. Me budnost in kontrolo vseh področij gospodarskega in družbenega udejstvovanja- Kakšno je gospodarstvo tam, kjer nt. redne kontrole, nam zgovorno dokazuje poslovanje krajevnih podjetij v občinskem ljudskem odboru Komenda. jo se sploh ne ve, kakšna so . osnovna in obratna sredstv\, Krajevno gostilno v Komendi kako je koJLfco zem- je domaja 1.1. upravljal An- imJa ek£nomija in koUko JQ drej Ju van upravnik Kra- J da rivatnikom v najcm. jevne ekonomije in Tesarskega ^ontrolaPje ugotovila le Jsta_ podjetja OZZ. oeprav m več živilieJod f januarja lWt upravnik gostilne, se vedno j* ^ man a bančne listine, na- J cdboii Socialistične zveze, ki morajo biti najbolj buden in strog čuvar in kontrola vseh gospodarskih in drugih družbenih pojavov, zarr.tslijo pa naj se tudi vsi pošteni delovni ljudje, da bodo besede tov. Kardelja »da mora vsak naš delovni človek ob vsakem času vedeti, kakšen je gospodarski položaj tiste skupnosti, v kase likvidirana. Posle vodi še teri živiprišle^ do prave ve- privatnega sektorja državnemu nadalje Juvan. Za to ekonomi- ^Jave odtažale v kontroli m pomoči račun znatno manjših obvezno pri izboljševanju našega go- sti privatnikov do skupnosti, spodarstva. ne pa na račun režijskih stro. rih gostiln, ki doslej niso vodile poslovnih knjig. Tako je bila vsaka kontrola nemogo-škov in nižjih prodajnih cen. ča; nobene posebne spretnosti Resda so konkurenčne cene ni trel>a za utajo prometa, čj-precej dvignile promet prav v stm dohodkov gostilničarjev privatnem sektorju, vendar so zaradi sedanjega načina kal- sarja pa sta baje dajala brezplačno po 1 kg mesa, tudi pio-dajalcem. Krajevna ekonomija v Komendi je že v Likvidaciji, ni pa liko pripomore k dvigu naših kuliranja prodajnih cen možu. precej zaostalih gostinskih pod- visoki zaslužki. jetij. V gostinstvu moramo računati na obstoj privatnih in zakupnih gostiln, ki konkurirajo skim obratom. Ta konkurenca ludi ni jemati kot dohodke obrtnikov, ker je gostinstvo bliže trgovini, tu pa je zaslužek odvisen od stanja na trži-Š6u, ne pa od lastnega dola. Nujno bo treba Težiti vprašanje učinkovite strokovne kontrole nad kvalteto alkoholnih pijač. Sodišča priznajo samo analizo Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani podpisuje stavlja in odstavlja uslužben- prašičev, 1 govedo in 4 kokoši, o prirastku sploh ni sledu, če- ce, jim določa plače, nabavlja pijačo in prehrambene artikle fovo bil giavan prav *>°" stala pred leti skromna zadni- jeli celo 30 novih, itd. Poslovodja gostilne je nje- Da je tema res tako, naj navedemo samo en primer, ki v cenah nam kaže jasno sliko dauaš-državnim gostin- njega stanja v gostinstvu. Privatna gostilničarka Marija Repne v veči-. *m-inwc,v na ?Z * ^^^J^JS^ P° rmtrv>i; in rvr.-™*,- x € _ A_ piiniero/ ^ni lastni prijavi 1,914 000 tii.nar. jev prometa. Po končni odmeri ' n Vinarskega instituta v Maje plačala za celo Isto 32.716 vihoru. To pa je veliko prema-dinarjev dohodnine. Zakupni lo- Kazalo bi ustanoviti mrežo gostilničar, ki je imel enake takih kontrolnih postaj, morda •nabavne pogoje, pa je pri ena- P1"* zdravstven* h inšpekcijah kem prometu plačal 240.000 di- posameznih OLO. narjev zakupnine in dohodni- V državnem sektorju tudi ni ne. V letu 1952 je ista gostilni- vse tako, kot bi moralo biti. čarka od 2,700.000 cinarjev v Evidenca nad mate.ialom je v V Zgoši pri Begunjah je na- so obdržali vse delava in spre. 10 mesecih napravljenega pro- državnih obratih zelo površna, predvsem meta plačala skupno 35.000 di- to pa je že zametek gospodar S preusmeritvijo proizvodnje so za 300 presegli lansko proizvodnjo ga, ki je izdelovala smuči in kvalificiranih moči. Produkcijo narjev dohodnine, zakupni go- skega kriminala. Prav tako so gova žena, ki je istočasno ku- ,T, anjad , m ^'ug'in sanke. Sčasoma je prešla tudi so od lani dvigmli za 300*' „. stilničar pa pri enakem pro- se ohranili razni piivilegiji za harica, knjigovodstvo pa vodi s^ t pi'-de/kov m mogoče- na ,z(jelavo drugih športnih po- Seveda pa je nastal nov pro- metlu 240.000 dinarjev. Torej je upravnike in osebje, nenapisa- ugotovrti. vse orodje, stioji m trebscin> predvsem telovadnih, bLem, kako dolgo bodo dalo tM zakupni gostilničar skoraj ne bonitete v pijači, brezplač- ostah inventar je v zanemar- ter ge tako razširila in raZvila zmogli v tesnih delovnih pro- 10 krat bolj obremenjen. Vpra. na prehrana itd. Vse to seveda jenem stanju. ^ v tovarno športnega orodja štorih. sanje, kakšna bo končna od- ni zajeto v plačah. Zelo potreb- Nerednosti so tudi v Krajev- »Elan«. Kmalu so njeni izdelki Zato bodo zgračili novo to- mera in kdaj si bosta privatni no bi bilo znižati reži;'ske stro- ni gostimi v Suhadolu, pa tudi zasloveli širom po naši domo- varno. V gradnjo bodo vložili in zakupni gostilničar glede ob- ške; zlasti v manjšin obratih vini. 40 milijonov, dograditev nove- veznosti do skupnosti enaka, je upravnik ni polno zaposlen in Lani, v prvem letu novega ga tovarniškega objekta pa jih v 'letošnjem letu zelo pereče. prav tako ne strežno osebje, ki gospodarskega sistema, so bili ho stala 120 miiijcnov. Obenem Prav bi bilo, če bi vsi go. 8 ur nikoli ni efektivno zapo- tudi v »Elanu«, kot mnogokje, bodo začeli ob tovarni zidati stirski sektorji tako plačevali sleno in ga zato ni mogoče pii- v precejšnji stiski. Plansko iz- delavsko naselje, ker se z rast- d°hodr.ino kakor državni, t. j. merjati z delavci za stroji. Ng delanega orodja so imeli polna J° in napredkom tovarne vse v določenem roku. Davek na glede na izgubo, njeno višino vn skladišča, kupcev pa malo. De- bolJ pojavlja potreba po de- promet ^proizvodov je sestavni vzroke so uslužbenci prejemali Zdiavko Rihar, Kontrola, izvršena po nalogu Okrajnega ljudskega odbora, je ugotovila porazno stanje. Celotno gotovinsko poslovanje je vodil Juvan, knjigovodja pa je sprejeto gotovino odvajal banki brez knjiženja in obratno, knjižil je prejemke, ni jih pa odvajal banki. Kontrola je ugotovila samo pri lanskem iztržku za živila 490.000 din primanjkljaja, v 4 nje odgovorna samo Juvan, mesecih 1. 1953 pa 130.000 din. Ribar in njemu podobni ljudje? Pri pijači manjka od lani 57 Ne! Odgovornost nosi pred-tisoč dinarjev In od letos 36 vsem občinski: ljudski odbor, tisoč dinarjev, pri iztržku za Pa tudi množične organizacije tobak pa 149.000 din. Skupni in vsi delovni ljudje, katerim primanjkljaj pri žnilih, tobaku so bile razmere znane, vendar v ostalih podjetjih ni vse tako, kot bi moralo biti. Zato se tudi ni čuditi, da imajo ta podjetja velike davčne zaostanke: Gostilna Komenda preko 206 000 din, Mesarija pa 82.000 dir. Ali sta za tako gospodarje- m pijači znaša 862.000 din Med blagajmškimi dokumenti je Juvanov odpis (s podpisom njegove žene) večjih količin vina, ki se je baje pokvarilo, ter računi za vino, porabljeno za razne usluge, nagrade itd. Po izjavah domačinov je prirejal Juvan pojedine, zakuske, poslovilne večere itd. Z računi je n- pr. izkazano, da je pogostil delavski svet, tki pa ga dejansko sploh ni. Vsa Juvanova družina se hrani v gostilni. Juvan plačuje za hrano 1500 din, žena pa je za celo leto plačala le 3.700 din, medtem ko plačujejo abonenti mesečno do 3.000 din. Tudi pri inventarju — pri posodi, prtih in drugih stvareh — so ogromni primanjkljaji. Gospodarstvo mesarij v Komendi in Mostah je prav tako vse prej ko socialistično. Poslovodja le-teh si nista prizadevala, da bi nabavljala živino niso ničesar podvzeli zoper ne pravilnosti; lavski svet je stal pred odločitvijo: ali zmanjšati proizvodnjo (in seveda zaradi tega odpustiti marsikaterega delavca), alt najti drugačen izhod iz zagate. In našli so ga. Razpisali so anketo za potrošnike in jo po trgovskih potnikih razpo- lavskih stanovanjih. Dobiih del prodajne cene, zato naj bi stanovanj namreč ni daleč na- privatni gostilničarji plačalt okoli. davek mesečno ali vsake tri Podjetje je začelo zadnje ča- mesece, ne pa za leto dni tn se izvažati svoje proizvode na več nazaj. (Včasih se na za- zapad in Bližnji vzhod, še le- ostanek zaradi osebnih znan- tos se bo udeležilo velesejmov stev .celo pozabi!) Občinski odbor si je nadvse slali P<> vsej državi. Na osnovi v Smirni (Turčija) in v Solunu (Grčija). Posebno vprašanje je tudi evidenca nad prometom privat. polno plačo, kar je negativno vplivalo na storilnost in težnjo po znižanju režijskih stroškov. Iz tega je razvidno, da bi bilo potrebno urediti finančno politiko tako, da bodo vsi gostinski sektorji enako obremenjeni pri obveznostih do skupnosti. vztrajno prizadeval, da se vsi razglasi objavljajo pred cerkvijo po maši in da se občini znižajo davčne obveznosti. Glede razmer v krajevnih podjetjih pa Je začel resneje razpravljati šele po izvršeni kontroli. Dosti pametneje bi bilo, odgovorov so proizvodnjo preusmerili. Letos so že v prvem tromasečju izdelali več izdelkov kot lani skozi vse loto Močno so obogatili asorttment, izboljšali kvaliteto izdelkov in Revizija v tekstilni remontni delavnici To malo podjetje ob levem bregu Kokre Je ob zadnji ii Podjetje popravlja stroje, iz rezervnih tekstilne delov pa hkrati dvignili storilnost dela. nančni reviziji pokazalo, kako sestavlja nove. Grobo napako Vodstvo je prodalo tudi neko blago za 418.000 din pod ce- Razen orodja in rekvizitov za se ne sme gospodariti. Brez je vodstvo zagrešilo ob nabavi i čas ko si ie prizadeval telovadbo, lahko atletiko, zim- kontrole in evidence v pod je- rezervnih delov demontiranih ' davčno obvezno vt ski in vodni šport, so začeli iz- tju res ne gre, kajti to nujno strojev v škof ji Loki, ker ni no, izkupiček pa je spravil sin. porabil za iskanje novih virov delovati reševalne naprave za vodi v gospodarski kriminal, natančno ugotovilo teže pre- dikat. Direktor sam je za pod- - Revizija je pokazala vrsto me- vzetih rezervnih delov. Skladi- jetju posojeni osebi.i avtomobil pravilnosti v finančnem pošlo, šče v Stražišču, kjer je bil ma- prejiernal letni pavšal 288.000 vanju, ki so se kopičile iz dne- teirial shranjen, pa je bilo, po dinarjev, delavci fn uslužbenci va v dan. Državni proračun je izjavah nekateiih, stalno od- pa so popravljali stroje svojim bil oškodovan za 1,513.000 din. pito. Vodili tudi niso evidence znancem »n delali zase- NaxJ dohodkov in poskrbel za rešitev vseh mogočih gospodarskih, prosvetnih, stanovanjskih in sličnih problemov, ki v tej oD-čini kar kriče po rešitvi. Taki primeri gospodarjenja, kakor so v občini Komenda, so slabo spričevalo za ljudske odbore. So pa tudi resen opomin Socialistični zvezi delov gasilce, za sanitetno in gorsko reševalno službo, naprave za otroška igra'išča in podobno. Nad 200 raznih artiklov izdelajo sedaj sleherni dan. Tako Razstava v Mengšu nih ljudi, ki ne more in ne sme industrijska razstava v Mong-dopustiti, da se nepravilnosti šu J«*no prikazala gospodarsko tohko časa nemoteno dogajajo, moč tega kraja, kjer se je mia nad količinsV.'m stanjem v skladiiišču. Za malomarno upravljanje nosi vso odgovornost vodstvo, v prvi vrsti di-Nedvomno bo lokalna obrtno, mende * n nekateri! olbrtniki iz rektor. Mest, Vodic in Komende. Nikakor tuči ni mogoče Poleg lepega pohištva, po opravičiti načina prodaje tek-katerem je Mengeš zelo znan, stiinih strojev. Nekemu pri- tom ni vodil nihče evidence. Jasno je, da takšno poslovanje, kjer st špekulacija in nepoštenost podajata roke, ni moglo ostati dolgo skrito, že prva revizija je ugotovila za preteklo leto 594.000 dinarjev primanjkljaja na plačnem fondu, ^im^m'io L,,' J i, , C Od tee-i imaio naiveč'o škVdo da industrija mogočno razmah- bo vi,rti zalnimi.v kamin tn Vatr.t ku iz Maribora je prodalo ki ga bo moral delovni kolek č.mceneje, temveč sta jo p!a- ^[^^^^^^^^ nila. Razen tega je v Mengšu kmečko peč. Tudi bogata iz- pCldjetje stroj za 90.000 hn. tlv nadomestiti z letos ustvar čevala po vsakršni ceni. Mesarja sta si poleg redne plače in kala pridržavala tudi čreva in jezike. Kontrola je ugotovila, da sta samo s črevi in jeziki zaslužila preko 90 000 din. žfcvino so tehtali komisijsko šele, ko je bila razsekana na kose in ko je bi'a drobovina že odstranjena oziroma prod "ia. gospodarska skupnost, hkrtti pa hudo trpi ugled ljudske oblasti. Socialistične zveze in družbe sploh. Ob tem piimeru naj se resno zanrl slij'> vsi tisti ljudski 8S obrtnikov, kar tudi zagotavlja, da bo razstava uspela. Na razstavi, ki jo bodo odprli v soboto ob peti uri popoldne v občinski upravr.i zgrad- bi, bodo razstavljale poVg odborniki, ki doslej niso dovolj obrtnikov tudi vs,e tovarne s skrbeli za pravilen razvoj go- tega območja in zadruge, celo razpolago odlična kapljica ce- samezmiki pa 00 spodarstva, zamislijo naj se ščetarska in lončarska iz Ko- lo ob zvokih godbe. okoristili ložba tovarne glasbil vas bo prav taksga pa nekemu držav- Jemmi sredstvi', presenetila. V 23 razstavnih nemu podjetju v Makedoniji asa LOMO j0 na izadnjl seji otopi ostori h se bo zrcalil trud raz- 159.500 din. Na upravo pade ravnaval stanje v Tekstilni re-stavljalcev. odgovorno d. da je bil stroj montni delavnici in sprejel Razstava bo odprta vseskozi prodan privatniku za 69.500. - sklep, da se vse krivce v pod-do 8. ure zvečer. Kasneje pa dinarjev ceneje. Na ta način je jetju na podlagi ugotovljenih bo v dvorani obiskovalcem na bil oškodovan ves kolektiv, po- nepravilnosti preda javnemu I I prodajo tožilcu, direktorja pa takoj razreši in postavi novega. 15 Franc Štefe - Miško ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA I'o vseh teh dogodkih, lo [t DO uspešnem odbijanju že Skoraj dva meseca Ira jajoče ofenzive in čiščenju i/.dajalcev vseli vrst. se je II bataljon sredi septembra pripravil na akcije v dolini. V načrtu je imel večjo akcijo za nabavo hrane v Retnjah in napad aa orožni&ko postojanko v Dupljah. Po tem načrtu je 12. septembra /.večer prešel Malo Poljano in še- islo noč prišel v Retnjah 'Jo hrane. Cež dan se je umaknil v Uden borit, od koder naj bi naslednjega dne zvečer napadel oroinitko postojanko v Dupljah. Toda našel se je izdajalec, ki je Nemcem izdal, da so v i'dnem horštu partizani. Nemci so naglo pripravili napad m le popoldne poslali nad bataljon veliko število policajev in žainlarjcv, med drugim tudi celoten 18. Polizcigcliirgsjfigerreginienl, ki se je pred odhodom na rusko Tronlo trenutno mudil v Kranju Vsi li so popolnoma obkolili l'den borit, na VSe robove pa postavili močne zasede 1'erko, ki je V tej akciji vodil bataljon, je tedaj poskušal vzpostavili nrvo zvezo z Dupljami, toda brez uspeha. Vse izvidnice, ki naj bi Ugotovile dejansko slan je. so naletele na sovražnika Prišlo je do borb, ki so trajale v(.s dan. Pdino Upanje, prebiti se le ponoči i/, obročev, jc oslalo brezizgledllO. Sovražnik je bil v preveliki premoći in preveč utrjen na svojih pololajlh. Bataljon se |e odločil, borili se do kraja. I'o dvodnevni borbi se je od r> borcev rešilo le .">. Padli so: novoimenovani polit komisar bataljona l.eon Skopin -1 .ado. odredili Intendanl Stane Teran. Alojz Bukov-nik. Janko Osclj, Jožef Šikol'. 1'ranc Ko itrevc, brala Prejae. .lože ('crnivec, Andrej Perko., Franc Košir. Aleš Meglic, Fože Rup- nik, Stanko Mihelie. Miha NfegHč, Jože Pan ce, Konrad Pahnik. Feliks Černe. /.vone Mellar in več drugih. Nadvse junaško so dali v lej borbi življenje Janez Perko, Slane Mlakar, čelni polilkoinisar in komaj šestnajstletna borka Ančka Kokalj Perko in Mlakar sla se ležko ranjena še zmeraj borila in sla si šele v zadnjem trenutku, preden bi ju \einci prijeli, sama vzela življenje Prav herojsko se je borila tudi An čka. ki je z mitraljezom padlega soborea sekala po sovražniku, dokler ni padla Š-ona. skoraj poslednja. Preko njenega |U-našlva ni mogel 11 i I i sovražnik, ki jo je p<> borbi postavil svojim čelam za VZgleđ. Vse padle partizane so \einei po končani borbi spravili iz t>ozda wi jih pustili Dokopati na robu t'dilema borita, za Slra-hi 11 j 1 111. Imena padlih so danes vklesana na spomeniku, postavljenem lam. kjer so po kopani. Njih skupni j^roh obišče vsako lelo številno prebivalstvo iz. okolice in drugod in v lihem spoštovanju oživlja si strašno tragedijo. Udarec je bil strašen, toda izdajstva še ni konec NedolgO /a tem so v gozdu pri Suhi padli trije borci, med njimi tudi polilkoinisar čete Milan Hožane. v gozdu med vasjo Šenčur in Miljami pa za tem še Irije. Prve je izdala Ivana Pehher^er iz. Brega, druge pa Martineeva iz. Milj Zaradi izdajstva je Nemcem uspelo pri Vogljah zajeli ludi komandirja Pepela in odficnega mitraljezca Jankota Beleharja - Smrekarja. ki sla pred lem sodelovala v akcijah na le cnanc izdajalce. Pepeta le hotela (ieslapo odpeljali v Begunje, loda na cesti pred Nukiom se je zagnal iz drvečega avtomobila, da bi pobegnil, i'speio -im r sicer iztrgali se iz. sovražnikovih rok in skočili iz. avtomobila, loda rafal iz ^esla-novske brzostrelke mu je preprečil pobeg. Obležal jc nedaleč od glavne ceste na Polici. Hrabrega Smrekarja, ki vzlic vsem grozodejstvom gestapoVCeV nad njim ni govoril, so v besu. v zadovoljstvo svojcem likvidiranih izdajalcev, 23- oktobra obesili sredi Šenčurja 'lako je II bataljon v kralkem času Izgubil VTStO predanih in prekaljenih borcev. I'o, kar Nemci sami niso mogli doseči, se je posrečilo s pomočjo peščice izdajal cev in plačancev Gestapa. V/ Po teh strašnih dneh je od bataljona pod Storžičem ostalo le še okrog 20 bor cev. Tik pred zimo so se ti borci z novim odrednim politkomisarjeni Kosijo vključili v I bataljon. Na teren okrog Tržiča in Kranja pa so odšli tudi že prvi terenski delavci, med njimi Crto. Janko Pucelj. Jure, Planin, Krslan in drugi, Medlem ko je II bataljon utrpel velike Izgube, je l.+hataljon uspešno prestal sov razno ofenzivo skoraj brez Izgub, Sovražniku na je vseskozi zadajal hude udare-, /al podatki o vseh akcijah tega obdobja še niso zbrani, da hi mogli o njih tO DOl kaj več oovedali. Dne II. septembra je bataljon na Svinj skem hribu pri Vrhu napadel večjo skupino Nemcev, ki ga je zasledoval;« Y borbi je obležalo S Nemcev, več jih je bilo ranjenih. 8, oktobra je vodil bataljon vse popoldne na Muiovici hujšo borbo s policijo in raztrgane}, ki so ga hoteli nenadoma obko lili in uničili I'o pol so bili raztrgane! DO-steno tepeni; na bojišču je obležalo preko 10 sovražnikov '.i decembra je oddelek balaljona zajel v Moravčah tri raztrgance, ki so prišli po svojem pohodu domov. Sovražnik se je po vseh poletnih neuspehih tolažil z upanjem na zimo te v začetku zime je pritisk na balaljon vztrajno stopnjeval. Napadi so bili vse pogostejši. ojača! pa ie tudi svojo vohunsko mrežo. Da bi balaljon uspešno prestal vse le napade, se je že decembra povezal s sosednjim Zasavskim bataljonom, ki ga je vodil Kranjc. '21. decembra sla bila oba balaljona \ia Koslavski planini nad Tuhinjem izdana. Sovražnik ju je v zgodnjih jutranjih urah napadel z. vseh strani in v velikem obsegu. Položaj borcev je bil zelo kočljiv, kajti morali so se prebijali skozi Iri obroče. Preboj je uspel, vendar sla balaljona ulr pela več IZgUb, V lej borbi je padel edell najbolj herojskih borcev, komandant Ko- krikega odreda Matevži dalje komandanl [• balaljona Vid. ki se je leže ranjen sani ustrelil, in še več drugih. Samo nekaj dni kasneje, 19 januarja 19l.'{. je \ podobnem položaju med borbo na Kalisah nad Črnivcem izgubil življenje še polilkoinisar odreda Koslja Zaradi Izgub (I. bataljona in pozneje 8e I balaljona 111 kazalo drugega, kakor ak okrajni odbor za proslavo osvoboditve Primorske formira takoj delovni štab, ki bo odgovoren za celotno organizacijo in zbor posameznih brigad. Priprave za zbor brigad bodo v okrajih: VII. SNOUB Franceta Prešerna v okraju Kranj, XVI. SNOUB Janka Premrla-Vojka, v Tolminu, III. SNOUB I VMM Gradnika, XVII SNOUB Simona Gregorčiča in II. VDV (vključno enote VOS) v Gorici, XIX. SNOUB Srečka Kosovela in XVIII. SNOUB Bazoviška v Sežani, vse prekomorske brigade v Postojni, XX. tržašita SNOUB v Kopru Zato naj se vsi bon i naštetih enot takoj prijavijo pri okr. odborih Zveze borcev, kjer bodo formirane njihove brigade. Vse bor iz Ankare, kar je našim bralcem verjetno ■*t ace mi je sporočil. Usti |^ fižol oddaj v soboto popoldne ob pol treh pri Markovem znamenju. — Znaki so: Ali greš po borovnice? Ne, po jagode sem prišel!* >Ttsti fižol« je bil zaboj municije, ki sem jo že na binko-šti onain.štiridesetega leta prinesel z Justinom in Gregorjem s Pitovča. Prav dobro se spominjam, kuko je Gregor prepeval po Dražgošah in kako smo poslali naprej izvidnico, da ne bi kje naleteli na Švabe. Municijo sva z Justinom skrila na rob strme gore, tja, kjer so pred Vodicami odcepi steza Spomladi dvainštiridesetega leta je prišla iz Polbog rajski h Dolomitov na Jelovico močna pa it ižanska enota, ki je doživela ina Selškem in v Bohinjski dolini hude borbe. Treba ji je bilo dobaviti municije. Nastala pa je nerodna zapreka. V soboto dopoldne so namreč partizani pod Jarmovim klancem požgali švabski avto .s kinoaparaturo in vlili strah v klesti vsmu zanesen jaškim propagandistom, kl. so hoteli tftgt« dni vse Gorenjce pošva-bdi. že opoldne je bil v Kropi bataljon Nemcev Obkolili so vso vas in čepeli po vseh ro-beh in |[limit, naprej v gozd pa si niso upali. Kaj sedaj? Nalogo moram izpolniti; partizani me ne bodo zaman čakali! Na Dolini je pasel štanginov Nalogo sem izpolnil Pred občinskim praznikom v Krop', ki bo 9. avgusta, obj;iv ljamo črtico ki cikla »Iz tistih dni« Franci,k. zapletel sem se z njim v pogovor in počasi sva prišla do gozda. Brž ko sva pnla med drevje, sem fantiča poslal nazaj, sam pa sem se pognal v breg. Poganjal MRI se od drevesa do drevesa Tiho, da niti listje ni zašuiruelo, pa hitro, kakor sem bil pač takrat vajen. Kmalu som bil na vrhu. Prav oprezno sem se približal znamenju. Bil sem prvi; legel sem med smrečice In se odpočil. Pa nisem dolgo čakal Po poti od Vodic je bilo slišati korake in že »ta stala pred menoj dva partizana. Starejši nie je strogo vpra šal. kaj • ščeni tu in če s ni mogoče prišel po borovnice. Ko pa isem mu pojasnil, da-sem prišel le »po jagode«, je videl, da sem pravi In krepko smo si eegii v roke. Mimo planine smo odšli proti Strmi gori Na Vodicah je lilo tiho, le ptički so zvrgoleli Nepcpasena t rava se je kar svetila v soncu. Poiskal sem zaboj; bil je dobro skrit pod nizko smreko, ki jo segala z. vejami do tal '.n municija je bila še kar dobro ohranjena. Partizana sta si jo nalagala v nahrbtnike, nato pa smo ležali v travi in se pogo- vaijall. Onadva sta me povpraševala po dogodkih v dolini, posebno o vplivu dopoldanske akcije, jaz pa sem ise zanimal za partizansko življenje. Sonc,, se je že nagibalo preti Triglavu in treba je biLo misliti na odhod. Pn-učio sina s-poslovili; partizana sta odšla po Jelovici, jaz pa čez Strmo goro proti domu. Nad Vretenom st m del »l suho bukovo gol In z veseljem sem jo vrgel na ramo ter se spustil kar skozi Mev. Po Smukarjevem robu m ui stopal počasneje in se ogledoval po Krop1 . Povsod je bilo mimo. Svabi so gotovo odšli, sem s»-tolažil, ko sem šel skozi Petrove Ko pa sem prišel iz gozda nad njive, sem zaslišal pridušen k.n k. Na njivi je ležalo pet svalov .s puškami, naperjenimi vame. , V hipu sem presodil: Zbežali ne morem. Brž ko se neprevidno ziganam, bo zaregljnio z vseli st rani. Toi e j nt i no kri Ne da bi kaj spremenil korak, sem stepal mirno naprej in se opiral na bukovo gol. Na koncu njive me je najbližji: Švaba ustavil. Gol .sem vrgel ni t! i in na poz.iv dvignil roke. Pribit žal se je in me pretakal Oćgmil ml je srajco na ramenih, če i mam kaj -banditskih znakov« — odtisov od puške a K nahrbtnika. Nič ni naš '1 sumljivega. »Legitimacijo!« Kdaj je še hotvU Kropar z legitimacijo po drva? »Jo Imam doma.« »Kje pa si bil dopoldne?« Delal sem v tovarni.« Nato sem mu skušal dopove. dati, da v Kropi še nI bilo prepovedano hoditi v gozd po drva To pa je bilo za Švaba že preveč. On da bi »e spuščal v debato ? Potolažil me je, da mi bodo že povedali na stalni, kaj je dovodjierno in kaj ne. Odgnal me jc prad komando, Pri Jarmu je bil štab bataljona Major jo stal pred hišo, gledal z. daljnogledom v gro m ž.ulil krasno pip > s\ aha mu je približal in raportiral, ua me je prijel, ko sem prišel iz gozda in da ni našel nobenih »bancitaklh znakov«. Sedaj je odločilno: Stopil sem mimo In ise prav po vojaško zravnal. Major me je pogledal e.d neg do glave in odmahnit z roko. Kar kamen se mi je odvalil od srca. Na zunaj j,e lilo to veleti samo v tem, da s ni se l>olj strumno obrnil kot Švaba poleg mene. Seveda sem šel se po bukovo gol, zakaj nalogo moraš opraviti do konca, in če greš p(» drva, jih vendar ne boš puščal »pod boštom«. še v spominu. Kasneje smo zvedeli podrobnosti o tem obisku: »Iskra« se je udeležila licitacije v Turčiji za nabavo 20.000 telefonskih aparatov in 30 avtomat, telefonskih central s skupno 14 tisoč priključki. Vseh ponudnikov je bilo 18, kenčno pa so ostali samo štirje: »Iskra« in tii največja telefonska podjetja na svetu. To, da konkurira »Iskram svetovno znanim tovarnam, je vzbudilo v industrijskih krogih veliko senzacijo. V zvezi s to licitacijo je prišla v »Iskro« turška komisija, da na licu mesta prouči našo proizvodnjo. V tovarni sta je zadržala cele tri dni" ter med obzirnim nadrobnim delom izvršila vrsto analiz, preizkusov in meritev. Turški strokovnjaki so spontano '.zra-žali svoje občudovanja in presenečenje nad visoko tehnično in kvalitetno stopnjo proizvodov in priznali, da je »Iskra« na isti ravni kakor moderne evropske tovarne za telefonijo. Seveda tudi kritike in dragocen) h predlogov oziroma nasvetov ni primanjkovalo. Vse to je za podjetje tem dragocenejše, zakaj tovarna nima dolgoletne proizvodne tradicije. In vendar ima i»Iskra« tudi p*.i proizvodnji telefonskih naprav vrsto hudih problemov. Zlasti jim dela preglavice sistem avtomatskih telefonskih central. Podjetje hoče in mora proizvajati vedno najmodernejši, tipe tovrstnih naprav. Vse naše poštne avtomatske centrale so zgrajene po že močno zastarelem koračnem sistemu, razen dveh, ki delujeta po sistemu rotari. V svetovnem merilu ima te-lcf0Q t ja več vrst uporabnih sistemov, ki so več ali manj dobri in moderni. N. pr. rotari, krosbar, raz.no kombinacij,, >.).-direktnih sistemov, direktni si-stemt, h katerim prištevamo tudi koračni sistem in najnovejši elektronski sistem, ki pa jo šele v razvojnem »tac} ju. Kri stari in relativno počasni sistem ne ustreza več zahtevam moderne telefonije pri dvsein ne za vidike cent rale n preko 10.000 priključki skušajo vsa proizvodna podjetja z.a telekomunikacijo, In seveda tudi direkcije PTT teh držav, • zuni.il i nove, nuni' rasist rune Jasno je, da žrtvujejo veliki kapitalistični koncerni ogromna denarna sredstva za ■/popolnitev aparatur, Kđo bo v tej napeti tekmi zmagal, 3e ni mogoče ugotoviti. Tudi povsem nejasno, v katerem ,>u znanih .--istemov bo mogece združiti vse zaželene ln nepn-čakovane tehnične novosti. . Vsekakor pa se bo Iskra pi"'-I iga jala žel jam njenega K,ilV' nega kupca, naše (I-moralne d -rekcije PTT v Beogradu, ki a« je *e, kakor kate, odločila »J bodoči sistem razvoja P',' automatskih telefonskih ce^ trni. Preprieanl smo, dai vlpkra«, skupno z našo P ' tudi v tem pogledu našla 1"' ' vllno pot GLAS G0IIENJSKU GLAS GORENJSKE Z1IIII1IST K ŠTEV. 29 Priloga za poduk m razvedrilo 18. VIT. 1953 cmstvo Ujmo v M^tj^// Aretacija v Kremlju Miniaturni radijski oddajnik ameriške policije. Ame-\ riška policija je dobila nov tip miniaturnega radijskega } sprejemnika in oddajnika, ki ji omogoča stalno zvezo s svojo centralo, celo, kadar policaji patrulirajo po ulicah. Energijo dobiva oddajnik iz baterij, ki so zelo slične žepnim svetiljkam. Radio oddaja in sprejema na daljavo 8 km. Zanj se prav posebno zanimajo novinarji. m m oskovska trojica, Stahnov dedič, se je čez noč spre-sbŠm menila v dvojico. Ostala sta samo Maksimiljan Malen-* * kov in Vjačeslav Molotov. Davrentij Berija, drugi, v sovjetski hieraifnićni lestvici, šef varnostne služb:, podpredsednik vlade, notranji minister, maršal in komandant dvanajstih specialnih divizij, ki varujejo proizvodnjo atomske energije v SZ, šef posebnih oddelkov za borbo protu kontrarevoluciji v sovjetski armadi, je bil razrešen vseh svojih funkcij '.n predan sodišču kot agent imperialistov, sovražnik ljudstva in države. Pred štirimi meseci je Berija nad Stalinovim truplom prvi zapel slavo Malenkovu: »Srečni smo, ker imamo na čelu partije to vlade genialnega učenca Lenina in nadarjenega soborca Stalina, Malenkova.« Malenkov je bil intimni Beri-jev piijatelj, ki ga je po odstavitvi Jezova vrinil v vrhove partije in državnega vodstva. Ker pa je zaradi notranjih borb v Kremlju za nadoblast moralo priti do obračuna med tiiumviratom, je Berija postal žrtveni kozel. Bledi obraz z očali, s tankimi skeptt.čnimi ustnicami, je izginil z naslovnih strani sovjetskih listov. Namesto skie so se pojavili veliki naslovi o agentu buržoazije in mednarodnega imperializma, ki je onemogočal odločbe vlade in partije itd. Eden iz vladajoče trojice je moral s pozornice na način, ki je v sovjetskem »raju« običajen. Z Beiijo vred so bili aretirani njegovi najožji sodelavci, med njimi tudi Džaser Bagirov, član politbiroja CK VKP(b), vsi pa pod »firmo« mednarodnih, revoluciji sovražnih agentov. i Kd o je serija V.javno v ljenje je stopi 1938. leta, ko ga je Stalin poklical v Moskvo in postavil za šefa NKVD. Tedaj je bila končana velika čistka, v kateri so bili likvidirani stari boljševik!. Po običaju v SZ je bila prva dolžnost novega šefa, da likvidira svojega predhodnika in z njim vred njegove inkvizitorje. To delo je z uspehom izvršil. Dal je ubiti »podivjanega« Jezova. Berijevim »uspehom« prištevajo danes med drugim tudi OModo nemških komunistov, ki SO .se zatekli v SZ. Berija jih je 1939. leta predal na nuiost Ln nemilost Hitlerju. (O tem je naš list že poročal, op. ur.) Prav tako sodi pokolj poljskih oficirjev v Katvnskem gozdu v njegovo kariero. Likvidiral je čečenoinguško republiko in republiko krimskih Tatarjev. Ob tej priliki je bdo preko 700.000 ljudi pregnanih v Sibirijo. Sodeloval je pri ukinjen j u avtonomne oblastL Zidov — Biro-bejdžan. Na vesti trna serijo procesov v satelitskih državah in na koncu odkritje zarote belih halj«, kar pa se je po- s-y etošnje leto je napisalo / novo stran v zgodovin-Zj} sko knjigo mosta Kranja. Skromnim najdbam v za-eel kn aprila j(< sledil izkop i ne-ga največjih sta.roslovan.vkih grobišč v Sloveniji - kranjske metropole s preko 300 skeleti- Rezultati izkopavanja na Titovem trgu, ki ga jr izvršila arheološka ekipa Narodnega muzeja (v Ljubljani pod vod-i mu ravnatelj« dr. Jožeta KastelLca in ob sodelovanju arheologov tov. Berceta in tov. Šribarja, so pomembni tako za zgodovino mesta Kranja kakor tudi za vso slovensko, in upamo si trditi, |da v neki meri tudi za vso staroslovansko arheologijo v alpskem prostoru. Glede na šovinistične trditve nekaterih nemških raziskovalcev Kranja pa je zrastel tudi njih politični pomen. Da je izkopavanje dvignilo za.nima.njo za zgodovino naših krajev pri Širokih ljudskih množicah, pričajo trume obiskovalcev, ki so prihajale dnevno na Titov tako sta. izkop ostankov pra-tfg ogledovat najdlie. Pr>v Zgodovinskega slona v opekarni Bobovk pri Kranju in z.oba neznane prehistorične živali v BTamoaai rum pri Naklem rezultat povečanega Interesa med našimi delovnuiu. ljudmi za I>ie4eiklost noše zemlje, ki ga Je vzbudila prav le&otnjl n h*'olo(ška akcija. Zato upamo, U)l bodo spomeniško-varstvene k<>misAje m odbori, ki se te dni "ormlrajo v Kranju in okolici, "'';li leto.s bolj pripravljena tla 8,1 «voj0 delo kot lan*. zgodovina mesta Kranja je zneje sprememlo v pratiuda-rec Lavrentij Berija je bil iojen pred 54 leti na Kavkazu ob Črnem morju, v gruzijski republiki. V komunistično partijo je vstopil z 18. leti. študiral je na tehnični visoki šoli in postal inženir za visoke gradnje. S Stalinom je sodeloval na Kavkazu že pred oktobrsko revolucijo. Od leta 1922 je bil v sovjetski tajni varnostni službi. Preden je prišel na položaj šefa NKVD, je bil 15 let šef GPU v Gruziji. V tem času je bil tudi sekretar gruzijskega CK in neomejeni vladar te republike. Tedaj je bil Berija v Rusiji nepoznana osebnojt, Stalin pa je dobro vedel, koga bo postavil, ko bo potrebno, za šefa tajne policije. Ko je po prihodu na položaj šefa NKVD likvidiral svoj0 nasprotnike, je v teku leta 1939 pričel izpuščati na svobodo tisoče zapornikov Zaradi tega j,, prevladovalo mišljenje, da bo Berijev piihod omilil teror v SZ. Vendar ta iluzija ni dolgo trajala. Istočasno kot šef NKVD je postal komisar in kasneje minister za notranje zadeve. Na tem položaju je ostal do deli- tve notranjega ministrstva na ministrstvo državne varnosti in na ministrstvo za notranje zadeve. Berija je ostal le minister državne varnosti in šef NKVD. Pod njegovim vodstvom so bile vse organizacije državne varnosti v Sovjetski zvezi. Kot član Vrhovnega sovjeta v domovinski vojni se je skupaj s Stalinom in Moloto-vom brigal, da bi mobilizirali vse razpoložljive sile za fronto. Leta 1943 je postal maršal in bil odlikovan z redom Lenina. Nekaj časa je celo veljal za Stalinovega naslednika; v aparatu državne varnosti pa je pomenil isto kot Malenkov v partiji. Po Stalinovi smrti je postal drugi član triumvirata, ki je vodil SZ. Bil je podpredsednik vlade. Istočasno je bil MGK, ki je nadzorni organ za celokupni državrJ. aparat in šef MGB vohunske in kontrašpijonažne službe. Poleg vseh teh funkcij pa je Berija vršil vlogo »diktatorja« satelitskih vlad in organiziral tako zvano »kreme ljsko peto kolono« na svetu, še za Stalina je bil postavljen za glavnega kontrolorja pri raziskovanju atomske energije. Prvi potres je Berija doživel že letos aprila, ko so bili izpuščeni iz zapora »zdravniki -žastrupljevalci«, ki jih je dal po Stalinovem ukazu in svoji iniciativi januarja 1953 poza-preti. Berija Aretacija Berije pomeni začetek velikega obračuna. To je okrepitev ali oslabitev ene ali druge frakcije v sistemu sovjetske birokracije. Brez dvoma bo imela globlji pomen za na-daljni razvoj dogodkov v SZ in v satelitskih državah, verjetno pa bo vplivala tudi na mednarodni položaj. V moskovskih diplomatslch krogih so mnenja, da bo sovjetska vlada nadaljevala s politiko popuščanja v mednarodnih odnosih. Prav tako je več znakov, da je vlada osredotočila napore za zboljšanje življenjskega standarda, znižanje cen itd. Lahko pričakujemo, da se bodo Sovjeti Še naprej trudili, da bi prepričali svet o svoji želji za zmanjšanje politične napetosti. Opazovalci menijo, da je bila Beiijeva dejavnost res sabotaža take sovjetske politiko. Najmanjše lelalo preletelo Atlantik. Pred nekaj dnevi je na Škotskem pristalo majhno letalo, ki je preletelo > Atlantski ocean. Pilot, urar Peter Gluckmann. po rodu * Nemec, je vzletel v San Frančišku in jc letel do Škotske S nekaj dni. Letalo ie dolgo komaj 10 metrov in ima motor z ■ 90 konjskimi silami, torej nič močnejši kot navaden avtomobilski motor. Največja garaža na svetu. V Chicagu so zgradili največjo avtomobilsko garažo na svetu. Ta gigantska tri-nadslropna stavba leži pod zemljo; avtomobili lahko zapeljejo vanjo z glavne prometne žile v Chicagu. Sprejme } pa naenkrat 2359 avtomobilov. Največja miniaturna ilota. Pomorski kapetan Harry l Siglcr jc v 15 letih izdelal 53 miniaturnih modelov različnih todlj, od velikih bojnih brodov, do najmanjših re-< silnih čolnov. Tropska vročina na Norveškem. Pred kratkim jc ', bila na Norveškem prava tropska vročina. Na zahodni <> obali jc bilo v senci 32 stopinj Celzija, kar je za te kraje nekaj neobičajnega. Take vročine na Norveškem ne pomnijo. Nova ekspedicija. Ameriški admiral Richard Bvrd pripravlja novo ekspedicijo mi Južni pol. Ekspedicija bo odšla na pol le v primeru, ,.če bo mednarodni polo-? žaj lo đbpuScal". Tako je namreč izjavil novinarjem *a > slavni raziskovalec tečajev. Nagrade izžrebane? Lepe in praktične nagrade, ki jih je razpisalo trg. podjetje »Tkanina« v Kranju, so zvabile mnogo ljudi, da so posegli po svinčnikih in zaceli reševatti precej težki križanki. Fosebno pri prvi je marsikdo dodobra zgrizel svinčnik. Vendar smo dobili rekordno število rešitev — skoraj trikrat več kot običajno. Med njimi so bile, seveda, tudi napačne. Samo za prvo nagrado — otroški voziček — je morala komisija pregledati 6 križank, da se je končno sreča vendarle nasmehnila tovariši ci Mariji Ko-ščakovi iz Št. Vida-Vižmarij št 213. Druge nagrade pa je žreb naklonil naslednjim bralcem našega lista: Tonček Benda bo lahko izbral v poslovalnicah »Tkanine« 3,5 m svile za žensko Obleko, Dušan Mauer iz šk. Loke bo dobil moško srajco, Drago Kozenberger in Albin Žagar iz Kranja pa vsak po 3 pare moš. nogavic, Miri Aich-holcer iz Radovljice in Ignacu Cudermanu iz Kranja bomo leto dni brezplačno dostavljali naš časopis. Zadnjima dvema nagrajencema bomo pričeli pošiljati list z današnjo številko. Ostali nagrajenci pa se bodo morali oglasiti v poslovalnicah »Tkanine« v Kranju, da izberejo dobitke. Ura, ki se ne navije. Švicarji so konstruirali uro,, ki se nikoli ne navije. Pravzaprav sc navije sama z energijo, ki jo dobi od svetlobe. Ta energija poganja mikro-molor, ki deluje preko zobatega kolesa na mehanizem za navijanje. Enotirna dnevna svetloba zadostuje, da leče ura 21 ur. Tajinstvena ptica. Po povratku ekspedicije z Mount • Eveiesta je vodja skupine izjavil, da jc bila poleg obeh osvajalcev na vrhu tudi neka ptica, ki je krožila nad obema alpinistoma. To je prvo živo bilje, zapaženo v višini 8.000 metrov. Tajinstvena ptica ima ogromna krila in ne spada niti v eno doslej znano vrsto višinskih ptic. Dve slični ptici so opazili tudi v zadnjem iaborišču, v višini 8.000 metrov. Preveč žensk. V Nemčiji je zelo veliko nesorazmerje med moškimi in ženskami. Po rezultatih zadnjega ljudskega štetja je v Vzhodni Nemčiji 7,5 milijona moških in 9.7 milijona žensk. Zahodna Nemčija pa ima 18,5 milijona prebivalcev in sicer 23 milijonov moških in 25,5 milijona žensk. Skupno jc torej -1,700.000 žensk več kot moških. Nesorazmerje je sicer tudi v drugih evropskih državah, vendar ne tako veliko. V Franciji n. pr. je „samo" 1,035.000 več žensk kol moških. Po 38 letih bodo prejeli pisma. V nizozemskem mestu Mashriclu so pred nedavnim našli 2.000 pisem iz 1915. lctav ki niso bila odposlana naslovnikom^ t. j. belgijskim in francoskim vojakom v I. svetovni vojni. 1/. neznanih vzrokov so pisma ležala 38 let na podstrešju neke hiše. Nizozemske oblasti so jih odstopile belgijski pošli, Id se jc odločila, da pisma vazpošlje naslovnikom. Vprašanje pa jc^ čc so še živi in če jih bodo našli. do sedaj zaman iskala z dokazi podprt vmesni naselitveni člen med odhodom Langobar-dov v Italijo (grobišče na Laj-hu) in prihodom frankovskih fevdalcev v naše kraje. Nekateri nemški zgodovinarji so spretno izkoristili praznino, trdeč, da se je germanski element v Kranju obdržal prav do j i i hoda Nemcev- Letošnje na j d be so do kraja ovrgle take in podobne trditve in jasno dokazale obstoj močne slovanske naselbine na kranjskem pomolu že V 7. oz 8. stoletju. številni okraski, najdeni v grobovih, govorijo za ekonomsko dokaj močno in kulturno sorazmerno visoko razvito naselje- Po številu prednjačijo ob-senčnl obročki. Slovani so jih nositi v laseh, aH pa jih morda pripenjali na trak ob sen-ceh. So srebrni in bronasti t.-i naj raznovrstne jših oblik. Spe-njajo s(. na več načinov. (Po-gosta je tako imenovana *S« pentlja i Večkrat nadomesti sponko ornament ali plastično poudarjen zaključek stikajočih s(v krakov. Posebno lepi .so obročki z barvano stekleno jagodo. Steklo, o tistem času redkost, so uporabljali; za okr:is, kakor "ml danes drage ali poldrage kamne. (Prstanov je preko 50. Podobni so našim, Lg da ho iz brona. Nekatere Je mogoče, ker so prerezani, prilagoditi idelnllnl prsta. Po obliki izstopata po sobno dva., ki sta okrašena s kamnom. Le.tega pogosto nadomesti ornament geometrični aH rastlinski. Kranjsko grobišče slovi predvsem po uhanih. Imajo obliko polmeseca. Arheologija jih imenuje uhane luničastega tipa. So značilni za tako imenovano ketlaško kulturo (9. in 10. stol.), v katero sodi večina kranjskih najdb. Skoraj vsi so bogato ornamenti rani. Edinstveni motiv dveh živali, ki je hkrati prvi primer prepletajoče živalske ornamentike pri Med železnimi predmeti jo najpogostejši nož. V prsnem košu skeleta št. 223 smo našli dobro ohranjeno železno ost puščice. Končno ne smemo pozabiti ogrlic iz raznobarvnih stekle. uJa jagod, številnih sponk, bronastih za obleko in železnih za pasove. Na skromnih ostankih keramike najdemo motiv valovite Rezultati arheoloških izkopavanj v Kranju nas in kaže na živahne zveze z zahodnoevropskim umetnostnim snovanjem. Pri nekaterih nadomesti gravuro emajl. Prav ti so morda najlepši, kar jih pozna ketlaška kultura. Izjema sta uhana tako imenovanega belobrdskoga tipa v obliki grozda, ki je značilen predvsem za vzhodno slovenske po krajine Prava rariteta in morda iiaj|M>mcmbnejšn najdba letošnjega izkopavanja je trojica srebrnih uhanov, ki jih arheologija uvršča v najstarejšo slo vansko kulturo — kostelsko. Pomembni so v prvi vrsti za zgodovino Kranja, saj dokazujejo obstoj slovanske naselbine te v 7. o/. 8. stoletju. Na okroglih ploskvah številnih broš je bilo dovolj prostora za figuralni okras: v bron vrezani ptici ob drevesu življenja, orel itd. črte v več inačicah, krog s križem itd. Grobovi segajo v globine v več plasteh, kar nam je polog okraskov služilo kot opora pri časovni opredelitvi posameznih skeletov. Grobne jame so včasih obložili s kamni oz. lesom. Za zgodovino Kranja enako važna je najdba prazgodovinske naselbine na Istem prostoru, številni ostanki hišnega lepa, s katerim so pred 2500 leti najstarejši prebivaleh Kranja obmetavali pletene stene svojih hiš, ter ostanki ognjišč in loncev prepričljivo govore za ilirsko selišče. Verjetno pripada isti epohi tudi konkavna bakrena ploščica z vrezanimi, do danes še nepojasnjen; mi znaki: črticami, pikami in stresi: caml. Pod njim stoji primitivno oblikovana človeška figura s soncem na desni. S podob- nimi znaki je pokrita tudi kamnita, žal le fragmentarno ohranjena kamnita plošča. Obseg ilirskega gradišča bodo določile že planirane raziskave v prihodnjih letih. V zvezi: s preidzgodovinsko epoho mesta naj omenim le malo raziskano grobišče pri Prahovi vili in najdbo halštatskega orožja na vrtu Rangusove hiše. Letošnji poizkusni kopi na Pungertu niso prinesli zaželenega rezultata. Pričakovanih ostankov arhitekture ni bilo. Kje je n pr-. stala naselbina Langobardov, katerih grobišče s 750 grobovi je pred desetletji odkril na Lajhu kranjski domačin, arheolog Valter Schmid, ostane še vedno uganka. Tudi o rimskem selišču oz. utrdb* ne vemo dosti več, čeprav je bilo pred leti najdeno na Titovem trgu nekaj grobov in čeprav smo v letošnjom letu v bližini cerkve naleteli na številne rimske novce in fibu'.e. Ni dvoma, da bodo bodoča izkopavanja iztrgala Kranju še marsikatero skrivnost in tako osvetlila temne strani njegove zgodovine. Omembe vredni so številni predmeti, najdeni v vrhnih plB steh starega pokopališča oh župni cerkvi. Stilno pripadajo obdobju baroka. To so devo-tionaJije, spominki, ki jih je kranjski meščan kot romar prinesti iz raznih božjepotnih krajev Evrope. Tu so svetinji-ce iz Rima, Padove, Assisija, Vidma, Marijinega Oelja, ki ga omenja tudi Prešeren, Salzbur-ga itd. Nekatere so umetnostno zelo pomembne in tudi iko- nografsko izredno zanimive. Ta zbirka je danes največja v Slo-veniji m verjetno v vsej državi. Prezreti ne smemo številnih predmetov vsakdanje rabe: gumbov, bucik, naprstnikov, zaponk itd., najdenih v isti plasti, ki predstavljajo v kultur-no-zgodovinskem pogledu precejšnjo redkost. Izkopavanje na Titovem trgu je vodilo tudi do odkritja po-znosrednjeveške livnice za zvonove, o kateri je naš list že poročal- Arheološko raziskovanje je za letos zaključeno. Naslednjo pomlad bomo preiskali še ostali okoliš župne cerkve in izvršili nekaj poizkusnih kopov tudi v drugih predelih mesta. Letošnji Jrezultati opravičujejo naše bodoče dello, s katerim se bo Kranj v arheološkem pogledu nedvomno dvignil med najpomembnejša srednjeevropska mesta dn si s tem na široko odprl tudi vrata turizmu. Ob koncu bi se rad v imenu Arheološke ekipe Narodnega muzeja v Ljubljani ln Mestnega muzeja v Kranju, kjer bodo izkopani predmeti shranjeni, zahvalil vsem onim, ki so nam pri delu kakorkoli, stali ob strani, v prvi vrsti Ljudskemu odboru mesta Kranja, ki je izkopavanje z vso uvidevnostjo gmotno in moralno podprl ln ga ves čas z zanimanjem spremljal. Del zbirke bo od 1 avgusta dalje razstavljen v Osnovni šoli v Kranju v okviru Gorenjskega gospodarskega sejma. Cene Avguštin a našo ženo in dom n Rdečo, belo ali zeleno? Pri kranjskih tabornikih v Martuljku Nespečnost Manj uživanja alkaloidnih pijač Nespečnost se običajno po- redno ponavlja zvečer ali v od- Dvaindevetdeset jih je se- Na prostrani, od gozda ob- Vprašal sem tabornika, k a- javlja pri ljudeh, ki jih muci rejeni nočni uri, si poskusimo dieio v nedeljo zvečer na dani livadi, se sveti petnajst ko je zadovoljen s hrano. »Do- arterioskleroza, astma (nadu- pomagati s toplo kopeljo nog, »udobnih« sedežih — de- belih trn zelenih šotorov, razpo- bra je«, je dejal prvi, drugi pa ha) ali nevrastenija. Lahko pa preden gremo spat. Dobro je, belih, v krogu položenih stavljenih v polkrogu. Med nji- je dodal: «In dosti jo je« Jaz je tudi posledica infekcijskih če si (damo na noge alkoholne hlodih ob tabornem ognju, lci mi gori večni taborni ogenj, v pa pravim |še: »in poceni je!« bolezni. obkladke in sicer od kolen do so ga zakurili pred dobrim ted- katerega bulji iz daljave »piist- Delo, zabava, dobra hrana, če gre za nespečnost kot po- stopal, nekaterim pa bo poma- nom in, kakor pravijo, ne bo na sova« iz pristnega smreko- voda> Sprehodi in čist zrak da- sledico 'bolezni, jo je mogoče gala topla kopel vsega telesa- ugasnil, dokler ne zapuste ta- vega lubja. Vsa livada je čista jej0 našim malim moči za dalj- odpraviti z zdravljenjem bolez- p° kopanju se moramo dobro bornega področja. kot parketni pod. Dežurna ste šo ,dolbo Marsikaj bodo vedeli r.i. Drugače pa je pri živčno sfrotirati in takoj leči v toplo Spored je bil pester. Pol za odgovorna za čistočo vsega povedati ti fantje in dekleta, razrvanih ljudeh. Ti naj ne posteljo. Priporočljivo je, pred šalo pol zares. Med pevskimi področja prav do Save. _ ko se po petindvajsetih dneh uživajo ruskega čaja, turške spanjem popiti kozarec mleka točkami vsega zbora in pose- Pokukal sem v notranjost šo- vrnejo. kave, njihove večerje naj bo- au sladkane vode, baldrija- bej kvinteta »Sraka«, pod vod- torov. Spalnica, igralnica, učil. Mamica pa, ki se je ob od- do skromne. Zvečer naj sa ne rnov čaj ali čaj iz pomaranč- stvom dirigenta Jake, je pove- niča, delavnica — vse pod eno hodu na železniški postaji v mučijo z duševno napornim de- ne§"a cvetja oziroma listja. Ne- dal Završnikov iz Kranja več streho. Povsod najlepši rad in Kranju premislila in poslala lom, niti ne iberejo razburljive katerim koristi čaša ne preveč krepkih. Vsi so se mu zaliva- čistoča. Vsaka skupina si je po hčerkico s prtljago vred nazaj, literature. Nevrastenike obide hladnega črnega piva. ljevali z glasnim >mmmmmm«. svoje uredila notranjost. Prise- prihodnja leto prav gotovo ne navadno zvečer nerazumljiv Različna močnejša uspaval- Tabornlki ne dajejo priznanj s žem, smledniški fantje so, kar ^ tega več gtoffila in otroka strah, prav ko bi morali za- na sredstva jemljimo samo po Ueskanjeim rok. Treskajo le se reda tiče, prvi. prikrajšala za vse, česar so de- spati. Taki ljudje naj z voljo zdravnikovem navodilu, kajti Vsako jutro in vsak večer je pri spuščanju »raket«. Tov. Vlado stoji tik ob ta- zbor. Zjutraj načrt za delo, bornem ognju in vprašuje: zvečer obračun. Danes so ga »Kakšno bomo spustili, rdečo, tisti, ki so prezgodaj prišli s belo ali zeleno?« Mnenja so sprehoda, polomili. Samovoljno deljena, končno se odločijo za so se vrnili. Jurček je glavni rdečo. krivec. Kolenčev France nosi Tlesk na desno, pa na levo, od poldneva obvezane prste. ležni otroci, ki sem jih v ne- odvrnejo vsako misel, ki bi jih ta sredstva ne delujejo na vse del jo videl pri spuščanju rdeče utegnila vznemiriti. enako, drugič se jih lahko or- »rakete«. če gre za nespečnost, ki se ganizem tako navadi, da ne učinkujejo več, tretjič pa redno jemanje narkotičnih sredstev živcem močno škodi. Večkrat je nespečnosti konec že, če menjamo kraj. Vedeti pa Parfumiranje različne umetne Nevsiljiv vonj po parfumu čeprav so . zopet na desno... Vedno hi- Na sprehodu je zgraoai pouia, Ukazuje kulturo tistega, ki ga dišave cenejše od pravih cvet- moramo, da redkejši zrak v treje posnemajo vsi vodjo in ki je silil v premajhno luknjo, uporablja Ker se v:ecilla na..;h ličnih žrtvujmo raje (nekoliko hribih pogosto povzroči nespeč- končno zažvižga raketa tako za rep. Koga je izvlekel, mu ^ rada se m ^ yeC in ^ kupimo parfum iz nest.. Zato višje ležeči kraji ni- hitro v zrak, da je nobene oci je dal polhek pošteno »injek- da ^ tudl Q tem nekoli. vrto vijolil2 ^ šmarriic kl so za tiste, ki trpe na nespeč- ne opazrjo, čeprav jo vsa ušesa erjo«. Tabor ima svojega me- k<) enimo blagodejno vpliva na okolico, nesti. rušijo. dicmea, tal ima v šotoru celo parf umiramo iz Tabor v Martuljku je prav apoteko in za vsakega primer- dyeh razlog.ov. ,č zsAo da prijetno urejen. Vodja tovariš no zdravilo Klojčnik ima že petindvajset- Letos je težko za slamo. Za-letno prakso za seboj, zato gre to so taborniki prav danes pri njem vse kakor na tekoči združili lepo s koristnim. S trak. Kljub temu so letos te- sprehoda so prinesli za velik izpopolnimo svojo toaleto in privlačnost, drugič pa, ker je nam samim prijetno, če se širi okoli nas ugoden vonj, ki osve- uon- »jw>» °^ ~~ ry- zuje. Vendar bodimo pri upo- žave, ker je premalo »delovne kup praproti. Malo bolj mehko ^ clšay previ)dne. Močnega Kdaj človek največ zmore sile«. Letošnji taborniki so ležišče nikomur ne škoduje, namreč najmlajši, kar jih je Drvarnica je vedno polna. Ku- kdaj imel. Večinoma so dijaki hinja deluje pod vodstvom tov. nižjih gimnazij, učenci osnov- Dragice brezhibno. Sobotnih nih šol, nekaj je predšolskih žgancev, ki jih je sam vodja otrok, dveletna Majda pa spa- tabora posul z ocvirki, nikoli da še k predpredšolslkim. ne bom pozabil. in ostrega vonja marsikdo ne prenaša, zato lahko s pretirano uporabo parfumov in kolonjskih vod dosežemo prav nasprotni učinek, kakor st ga želimo -— tiste, ki 'bi jim rade ugajale, bomo odbile. Razen Umljdvo je, da človek, razen ko j© že prekoračil -60. leto, v nekaterih izjemah, telesno »Falstaffa« celo pri 80. letih, več zmore v mladosti, kakor v S seznamom znamenitih del, kasnejših letih. Docela druga- ki so jih ustvaiili veliki du-če pa je vprašanje glede nje- hovni na svoja stara leta, bi govih duševnih sposobnosti. lahko nadaljevali. Pomislimo Če izvzamemo zgodaj zrele samo še *» Michelangela, W-^^S^h^iS^m'tootao in čudežne otroke, ki nas pa *e je pri 72. letih čutil še ved-uporabile kakšen parfum ali kasneje v večini primerov ra- no sposobnega, da je prevzel kolonjsko vodo. ženska, ki ima zočorajo, potrebuje duševno u- gradnjo cerkve sv Petra v la okus, se ne bo dopoldne nikoi stvarjajoči človek za svoj raz. «m, Tizian je Se kot stoletnik odišavila z močnimi in slad- voj precejšnjo življenjsko do- sJkal spomnimo se na Rem-kobnimi dišavami, ki jih pa bo. Tako je večina znanstveni- brandta, ki je največ ustvanl lahko uporablja zvečer še kov, kd so-prejeli Nobelovo na. med' 50. in 60. letom. Podobno manj bo take .dišave uporablja.- grado, že prekoračila 50. leto. potezo najdemo pra znanstvela za službo ali šport, kjer za- Ne smemo pa pozabiti, da so mkm kot ,sta brla Roentgen in dostuje blaga kolonjska: voda spisali že v zgodnjih mladost- "eunnoitz. — lavendel ali jasmin. nih letih: Goethe svojega »Wer- - therja«, Schiller »Razbojnika k T.imonove lupine bomo ohra- pa tudi Kleist, Mozart, Buech- njie dalj ca.sai Ce jih bamo zri Za kratek čas V restavraciji Gost: »Prosim svinjski kotlet ?« Naitakar: »žal ga ni več.« Gost: »Potem telečjo pečenko« Natakar: »Je tudi ni več«. ner in drugi so ustvarili svoja bale med gi^korae kocke, čez dela še prav mladi. eno uro sladkor zdrobile in ga Toda Goethe je napisal šele z ziibanimi liimonovimi lupina. pri 60. letih svoje znamenito mi vred hranile v dobro zapr- delo »VVahlver-vvandcr-.schaiften« tih steklenih posodah. Če bomo s 70. leti pa je končal »VVilhclm tak sladkor uporabljale za pe- Meisters Lehr- und Wander- čivo, bo le-to dosti bolj okusno, jahire«, medtem ko je na svo- Lahko pa limonovo lupinieo Gost- »Dajte ~mi, prosim moj Jem »Faustu« delal skoro do shranimo tudi brez sladkor ji, Za vroče poletne dni ob morju plašč!« Natakar: »Na žalost tudi tega ni več.« Dopisujte ▼ „(«las Gorenjske*4 svoje smrti. | če odstranimo notranji, beli del Pisatelj Sttfter je pisal dia- lupinice, rumenega pa sesek-goceine knjige med 52. in 62. ljamo in nekaj dni sušimo na letom svojega življenja, Bee- zračnem, vendar ne sončnem thoven pa je kot 55-letni mož prostoru. Tako konservirano skomponiral Deveto simfonijo lupinioo uporabljamo za rozin več kvartetov za lok. Verdi lične omake, telečjo juho, divje napisal svoje najlepše opere, jačino ipd. Praktični nasveti Varčna gospodinja ve, da se jed v pokriti posodi dosti hitreje skuha in da so mnoge jedi tudi boljše, če se dušijo v lastnem soku. Vendar pa je nekaj jedi, ki jih moramo kuhati v nepokriti posodi. Zelenjava bo ostala tudi med kuho zelena, če posode ne bomo pokrili, rezancev, svaljkov in žličnikov pa ne pokrivamo zato, da nam med vretjem ne prekipijo. Če se nam zde omake ali juhe preredke, ne delajmo ponovno prežganja, temveč zme-šajmo nekoliko bele moke z vodo in jo dodajmo jedi. Pazimo pa, da ne ho ostala moka v kepicah! Liimonove lupinice, ki smo jim odstrarile belo plast, namočene dva do tri tedne v alkoholu, so odličen ekstrakt za iiker. KIS V GOSPODINJSTVU Meso bo dalj časa sveže, če ga bomo zavile v krpo, namočeno v kis, in ga shranile na zračnem prostoru. Zelenjava ne bo pri kuhi iz-guibila barve, če ji dodamo malo kisa. črni madeži na krompirju bodo izginili, če bomo med kuho dodale malo kisa. Preproge in tapetna blaga bodo spet sveže barve, če jih boš zdrgnila s krpo, prepojeno s kisom. Madeže od apna bomo odstranile, če bomo (blago nekajkrat prekuhale v okisani vodi (seveda ne sme biti blago barvano). Olivno, olje, pomešano s kisom, je odlično sredstvo za čiščenje pološčenega pohišt va Potem ko pohištvo zdrgnemo .s Ikipo, namočeno v to mešanico, ga ološčirno z mehko vn]-rono krpo. Pisano perilo ne bo zlepa zbledelo, če ga bomo splako-vale v okisani vodi. Mlnico bomo povsem odstranile z las, če (boimo pri splako-vanju glave dodale v zadnjo vodo nekoliko kdoa. Voda, namenjena za kopel, bo mehkejša, če jI bomo dodali 11 k i liko kisa. če dodamo votl, v kateri kuhamo ohrovt ali sladko zelje, nekoliko kisa, se ne bo širil po stanovanju neprijeten vonj po omenjeni zelenjavi. Jak O Ariel Ilcrl položi knjigo na ini/.o in poka/.c na formulo. As o Sledilo jc pojasnilo, da je ar/.cnik bel, brc/, vonja, slrupen. Navedena je bila ludi doza. ki povzroči smrl. Ta stavek jc bil podčrtan z rdečim pastelom. S tujim glasom se izvije iz l'.viec: Jack noče umoriti Margo. Neumnost, zamnnia Meri. Samo čas nama ho pomagal, da odkrijeva \.,aj delček resnice. — -— Bert, moja sestra se boji, da bo morala umreti ln vendar se je vedla, kol da bi ničesar ne vedela. Dela se, kakor da bi ne verjela. In Jack. ali se spominjate, kako je bil srečen na poročni dan? In polom ko sla se vrnila s polovanja, še bolj. I\vica je šepetala! Beri. zmešalo se mu .je. PoStal je nevaren. — — Ne razburjajle se, Evical Pazila bova, opazovala! Ne zinite nikomur besedice! Naj ostane med nama' Beri morate mi pomagati, da Margo rešim. Vi lo znale, vi sle tega vajeni, 1'iosim vas, pomagajte \ni! — Bom. dušica, seveda bom' Samo. pri-noroeaiu vam skrajno opreznost Ne smele se izdali /. nobeno besedo, ne s pogledom, ne z napačno j^eslo. Nikomur ne smele ziniti besedice, niti gospodu sodnemu pripravniku. — - Njemu bi ne mogla, saj ne spada k družini. — Jaz ludi ne. — Ali, Bert, saj veste, da vam zaupam bolj kol sebi! — Evica, poslušajte! Postanite moj /a upnik: Nadomeščajte vselej, ko me ne Ito, moje oči in ušesa' Hodite vedno v Margini bližini, opazuje Jacka. Povejte mi vse, kar bi se dogodilo. In čimpo^oslcje me vabile na družinske sestanki"! :>■ i * Stopila sla ua cesto. Ilila sem nespametna, da sem se lako prestrašila, — reče Kvica. Smehljaje je po Hedala delekliva. Sedaj se \ni stvar ne zdi več tako strflšna. lako lepo je pod telil drevesom v tej čisti mesečini. Veste, da sle >elu lep mož, Meri ... — Zakaj ga Dolcm za VT&gH ne zafirmi zamolkel moški glas pol jubiš, iz teme. Hoini' vesa. Od tam ji> Pa reci. da ni Gospod Kinu se Evica skoči v senco slišali njen trmasti lep, če moreš! je nasmehnil. dre as: ■ skrivaj se, imaš Romi in končno slabo prišel kažnjivka! k vest' je zaklical na Svetlo. Ne Skrivam Se, jc enako močno odgovorila Evica in skočila predenj. Beri ju je z dopadenjem opazoval. Sla la sta si nasproti kot dva bojevita petelina. — Nisi šla spat? — — Sedaj pojdem. Rekla si, da le boli t>lava, da bi se me odkrižala. Zato, ker si imela sestanek s temle pisunoml — kaile kakoi sle! Nisem ga '.mela. — Res ie, potrdi mirno King. Vi molčile! zatuli Romi Nc vtise v zadeve drugih, sicer vas položim ste dolgi in široki sem na sredo ce- .\ a. končajva, se 'ovej, me \naraš ourne ali m llomi k lir IIKI Sedaj ni čas. da hi ti odgovarjala. Dobro, med nama je vse končano, zapomni si! zarohnl Momi Bliskovito se Evica obrne in sleče proli domu. Osel, peče Befl in odkoraka z;i njo. Naslednjega dne je l\vio:i kuhala trmo in ni hotela i/ svoje sobe Pač pa je Mar -a povabila Berta na kosilo itili bo sami: Marga, Jack in Bert, Jack je govoial o po- litiki. Marga je bila naravnost čudovita. I'.erl jo je z vso pozornostjo poslušal in opazo val, vendar ni mogel zasledili niti seiičice pretvarjanja. Oba novoporočenca sla bila videli popolnoma srečna. Naenkrat priteče Evica z glasnim, veselim pozdravom: Marga, nc hi privoščila par jajČk UbOŽici, ki umira od gladu? Dober d:m vsem skupaj! Nikar nc mislile, da doma ni bilo zame kosila' toda hotela sem pogledati, kako se imata naša dva goloheka v svojem gnezdecu. — \'eš, dragicu ,da sj /rasla? Daj, pokaži se' zakbče Jack, o, fiudo in pol' Ali veš, da si postala lepotica' Bert, kar nevoščljiv sem vam! Ce |>j bil še same;', la hip bi se zaljubil v svojo svakinjo. Beri je opazil senco na Marginom obra zu. Grem pogledal v kuhinjo, kako je Z jajčki, reče Marga iu smehljaje se od [de. Medlem nekdo po/vom Mi! je pisni.>no ša Jack se je vračal počasi, kol da hi spoloma bral. Njegov obraz je pokrivala laka bledica, dm se je zdel naravnost zelen. Strmel je v ©dprtO nismo in se ni '/a vedaK da ga po/omo opazujeta dva para oči. I'o trenUlKU oklevanja se hipoma obr nc in sleče v spalnic;) Beri in Evica sta slišala, je zaloputnil vrata /a seboj V hipu ie bil Beri v ve/i, pa se je kmal" vrnil: Vrata je /akt Kje ie Jack, sC vrne v SObo, A Jack se je kmalu \rn vedno bled, vendar že miren bil plašč, Počno je, moram v banko. Naglo jr odšel. CeS POl ure sta se Hei v gozdičku. Marga se bo mesto Morava dobiti vpraša Marga, k" Bil i«' Oblekel se i«" viea testa ravnokar pismo! odpeljala v reče EVICS GLAS 00RENJSKK E^+/$%++/$%/+%++S*0D A9X^/$//*C++/+%$$%$%$%$/+^O/+/+$%$$$$%%+SO /+$^^^SX^/+$L*$M+%%$X/-%%+/%+/+$%/++%*+$/$$+/$$SOI^X+%$^^ Ljudski odbor mestne občine Jesenice čestita k DNEVU VSTAJE slovenskega ljudstva vsem delavcem jeseniške železarne in drugih podjetij ter vsemu delovnemu ljudstvu naše mestne občine z željo, da še bolj strnemo naše vrste v borbi za socializem. DELOVNI KOLEKTIV EteUiro Žirovnica čestita k DNEVU VSTAJE vsem odjemalcem in jim želi polno uspehov pri nadaljnji graditvi naše socialistične republike. Ob Dnevu vstaje želi vsem delovnim kolektivom novih delovnih zmag, delovni kolektiv Tovarne sanitetnega materiala Domžale Doma in v tujini slovio vezenine in čipke, ki jili proizvaja Tovarna čipk in vezenin, Bled Borbeni pozdrav vsem delovnim ljudem ob DNEVU VSTAJE slovenskega ljudstva Delovni kolektiv tovarne upognjenega pohištva ris«) U U 1 j U pošilja ob DNEVU VSTAJE iskrene čestitke vsem delovnim kolektivom Slo-KSninik venije Delovni kolektivi elektrarn HE Moste, HE Savica, HE Završnica, HE Kranjska gora čestitajo k Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem naše republike Mestna šivalnica, Kamnik čestita k DNEVU VSTAJE Izdeluje moške in damske obleke po najnovejših krojih. — Cene konkurenčne! Delovni kolektiv . , Tovarne usnja, Kamnik 1 pošilja k DNEVU VSTAJE vsem delovnim ljudem borl>cni socialistični pozdrav Delovni kolektiv Tiskanine Kranj iskreno čestita vsem delovnim kolektivom širom Mesarsko podjetje OZZ, Kranj sedež Naklo čestita svojim odjemalcem k DNEVU VSTAJI-'. Izdeluje priznano kvalitetne mesne izdelke in se toplo priporoča za nadalnjj nakup. Ob borbenem prazniku našega delovnega ljudstva — Dnevu vstaje iskreno čestita delovni kolektiv Standarda tovarne usnja v Kranju po naši domovini k 22. juliju - Dnevu vstaje želeč, da bi bili vsi budni čuvarji pridobitev narodno-osvobodilne vojne in zavedni borci pri graditvi socializma IKRA ki J 5 čestita ob Dnevu vstaje vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem ter jim želi čimvečjih uspehov pri graditvi socializma :::H::Ssr::: Obiščite naš paviljon na Gorenjskem sejmu" od 31. julija do 10. avgusta in prepričajte se o naši pestri izbiri in kvaliteti izdelkov. Delovni kolektiv omuna la" Kranj čestita k DNEVU VSTAJE vsem delovnim kolektivom v Kranju ter jim želi v borbi za dvig življenjskega standarda našega delovnega človeka čimveč uspehov. DELOVNI KOLEKTIV Gostinstva Kranj s svojimi 12 obrati v Kranju čestita vsem gostom k DNEVU VSTAJE. — Toplo se priporočamo še v nadalje DELOVNI KOLEKTIV Bombažne predilnice in tkal mce Tovarna gumijevih izdelkov h—H w ■ v r z i c čestita ob DNEVU VSTAJE — 22. Juliju vsem borcem NOV in delovnim ljudem Slo- venije. Kranj KOLEKTIV ELEKTRARNE SAVA in električne remontne delavnice čestita k :::: ::::::: Dnevu vstaje! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ČEVLJEV „£iu(kti" - Um pošilja nI. pošilja iskrene čestitke k DNEVU VSTAJE vsem delovnim ljudem ln se obenem priporoča /a ogled svojih razstavnih izdelkov na ^Gorenjskem sejmu". Dnevu vstaje vsem delovnim kolektivom Slovenije bor lune in plamteee pozđr&Vfc Delovni kolektiv TOVARNE VERIG Lesno industrijsko podjetje BLED s svojimi obrati čestita k DNEVU VSTAJE LESCE se pridružuje čestitkam za DAN VSTAJE z željo, da bi sleherni član naše socialistične skupnosti čimveč prispeval k izgradnji domovine Svojim odjemalcem in dobaviteljem iskreno čestita k DNEVU VSTAJE, delovni kolektiv Tovarna pletenin in nogavic Lesce Delovni kolektiv ŽITO podružnica KRANJ pošilja za DAN VSTAJE iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Mestno podjetje jksk KAMNIK čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku — DNEVA VSTAJE ulESTNH KLHUniCH KRON J čestita k DNEVU VSTAJE vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu Vsem cenjenim obiskovalcem iskreno čestita k DNEVU VSTAJE Mestni kino Kamnik Jakob Novak mizarstvo Medvode 21 čestita k Dnevu vstaje DELOVNI KOLEKTIV PAPIRNICE Količevo čestita vsem borcem NOB in. delovnim kolektivom ob priliki DNEVA VSTAJE z željo, da bi eimuspešjiejšc izpolnjevali svoji; naloge pri socialistični graditvi Svojim gostom in odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu čestita za DAN VSTAJE Slaščičarna - kavarna Kranj in se priporoča za obisk DELOVNI KOLEKTIV PEKARNE KRANJ čestita k DNEVU VSTAJE vsem potrošnikom z najboljšimi želj n m i za procvit naše domovine IccdelcUv LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA KRANJ s svojimi obrati Tržič, Škofja Loka, Preddvor čestita vsem delovnim kolektivom k borbenemu prazni naše republike „DNEVU VSTAJE" t LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Jelovica ŠKOFJR LOKU se ob DNEVU VSTAJE klanja spominu vseh vojnih žrtev in hkrati želi svojemu in vsem delovnim kolektivom ter na-prednim ljudem novih delovnih zmag pri graditvi socializma DELOVNI KOLEKTIV Gorenjske predilnice ■v Skofja Loka iskreno čestita ob Dnevni vstaje vsem delovnim ljudem, zlasti delovnim kolektivom tekstilne industrije LRS z željo, da čimveč prispevajo k socialistični graditvi naše domovine. Okraj na zadružna zveza Kranj posti|;i vsem zadružnikom ob DNEVU VSTAJE slovenskega ljudstva borbvne pozdrave. TRGOVSKO PODJETJE a u NA MALO IN VELIKO Skofja Loka črtita ob DNEVU VSTAJE svojim odjemalcem in »o jim priporoča. V naših poslovalnicah vam iiiulimo blago vseh vrst. — Cone zmerne! Postrežba solidna! Mlinsko podjetje skofja Loka - Trata čestita vsemu delovnemu ljudstvu za DAN VSTAJE Kmetijska zadruga Trata - Kolodvor poziva ob 12. obletnici vstaje slovenskega ljudstva svoje člane k še večji delavnosti za procvit zadruge. — Obiskujte našo trgovino, ki vas postreže jz vsem. kar potrebujete. Remontno obrtno podjetje Skofja Loka čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku vstaje DELOVNI KOLEKTIV PROJEKT ■ KRANJ čestita k DNEVU VSTAJE vsem množičnim organizacijam in delovnim kolektivom Slovenijo TOVARNA KLOBUKOV ff Shofia LoUa čestita delovnemu ljudstvu li Dnevu vstaje in mu želi tudi v bodoče mnogo uspehov pri graditvi socializma