Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
Univerza Oulu: Laponski jezik in kultura Univerza Turku:
Folkloristične študije. Etnologija, Finska in primerjalna etnologija
^	v
Abo Akademi (Švedska univerza — Turku)
Folklora in lokalne šege. Zgodovina skandinavske folklore in kulture. Etnologija — kansatiede (dobesedno: veda o ljudstvu) folklora — kansantietous.
Etnološka katedrala na univerzi v Turku-ju (Turun Ylio-pisto), je po metodološki usmeritvi najbolj podobna naši, njen predstojnik in nosilec je de. Ilmar Talve, ki je med vojnama emigriral iz Estonije, študira! ir deloval na Švedskem in kasneje prišel v Turku. Metoda etnologije, ki se tu poučuje na inštitutu (povezanem z univerzo) Fenni-cum je orientirana zgodovinsko. Zelo se zanimajo za proučevanje delavcev in njihove kulture v Turkuju (pristaniško in industrijsko mesto, včasih prestolnica Finske, tu *ivi veliko Švedov) zadnje čase so to razširili na celo jugovzhodno področje Finske, ker je tu največ industrije. Material zbirajo že 10 let, obdelanega ali objavljenega pa je trenutno le malo.
profesor finske in primerjalne etnologije Maija — Ltisa Heikinmaki in Juhani Lcthonen sta docenta (finske etno-'"gije in proseminar), asistenta staJussi Markku Aukia in Pekka Leimu. Osnove finske ljudske kulture uči Marjatta Virpi Nurmi, Jukka Eenila pa osnove švedske ljudske kulture. Oha bi lahko imeli za nekakšna lektorja ali instruk-torja (isto kot angleški tutor}. Oglejmo si koliko ur je treba opraviti na posameznih stopnjah:
^Pprobatur (uporabljam finsko transkripcijo latinskih iz-ra20v): 7 ur tedensko
Cum Laude approbatur: 19 ur tedensko, vendar trajajo Posamezni kurzi zelo različno, včasih le po dva meseca. sem je vštet tudi seminar. Laudatur: 13 ur
Liesnsiaatti: seminar, 2 uri tedensko. Drugačen režim, čeprav na drugem stopnišču iste zgradbe vlada pri folklor istih, kjer je predstojnik Lauri Olavi Honko. Drugi profesorji, drugačna snov. . .
Damjan Ovsec
Abstract:
Eftiology and the study of ethnology in Finland
author publishes the first of his articles about etno-°9Y and the study of ethnology in Finland, which he ecame acquainted with during his post-graduate work in e school year 1975/76.
JANKU KOTNIKU V SPOMIN
Komaj mesec dni pred izpolnjenim deveTdesetim letom je v Ljubljani umrl nov. 1975 dr. Janko Kotnik, višji univ. predavatelj v p. Kot mlajši brat etnologa in slavista Franceta se je narodil 22. XII. 1885 na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem, študiral tudi slavistiko pri M. Murku v Gradcu in romanistko tu, v Pragi, Parizu in Lausanni. Njegovi številni francoski, italjanski, angleški, nemški, ruski slovarji so posebnost v naši kulturi kot delo enega človeka. Pozabljamo pa, da je slavist Janko Kotnik objavljal tudi etnološko pomembne spise. Že njegova disertacija - bil je tudi Štrekljev učenec - je govorila o dobrškem narečju. Kot mariborski profesor pa je pisal o Potovanju Angleža Browna po slovenskih deželah leta 1669 {Mladi ka IX, 1928) in objavil opis vsebine in nekaj besedil iz slovenskega rokopisa z Leš pri Prevaljah tz sredine 18. stoletja {ČZN, XXIV, 1929). Ta rokopis ni pomemben le kot bukovniško delo, marveč zavoljo apokrifnih ljudskih molitev, receptov ljudskega zdravilstva, ljudskih pesmi, vabila na ženitovanje, navodila za tkanje cviliha (dvonitni-ka) ttd.
Kotnik je o Matiji Murku napisal ob njegovi sedemdesetletnici pregledno študijo (ČZN XXVI, 1931) in spomine nanj (M. Murko v Gradcu, Nova obzorja IV, 1951), na delovno področje svojega brata pa je segel tudi z esejem Lesičjak, ljudski pesnik in pevec iz Korotana (Maribor, 1923, 32 str.), ki ga njegova univ, bibliografija ne omenja. Za lesičjakovim življenjepisom in oznako njegovega pes-njenja je objavil v tej knjižnici tudi pet njegovih pesmi. — Za Kramolčevo izdajo Lesičjakovih pesmi (Celje, 1954) je prav tako napisal uvod.
Zaradi vsega tega prizadevanja bomo etnologi ohranili ljubeznivega profesorja Kotnika v lepem spominu in homo posebno radi ter s pridom segali po njegovi objavi leškega rokopisa.
V. N.
V SLOVO METODU TURNŠKU
2. januarja letos je v Celovcu umrl dr. p. Metod Turnšek, nazadnje od 1956 župnik na Rebrci v Podjuni, prej deset let profesor slovenščine na slovenski srednji soli v Trstu in še prej liturgični pisatelj in urednik v Stični pri belih menihih, kjer so ga 4. febr. tudi pokopali. Narodil pa se je 21. febr. 1909 v Budini pri Ptuju. Poleg mnogih povesti, 21. febr. 1909 v Budinji pri Ptuju. Poleg mnogih povesti, dram z zgodovinsko, delno koroško tvarino in premnogih člankov nas zanimajo njegove štiri knjige Pod vernim krovom (l-H, Ljubljana 1943-44, III, Trst 1940, IV, Gorica 1946), ki so posebnost zavoljo treh krajev natisa. To sicer poljudno, versko poučno napisano delo o slov. verskih šegah je zaslužno zavoljo gradiva (napak svojih poročeva-vcev ni kriv), ilustracij in kot prvi poskus dela o eni vrsti letnih šeg - zopet po prizadevanju ljubiteljev, ki jim toliko dolgujemo, posebno spričo nemarnosti „strokovnjakov". — V Trstu je izdal knjigo „narodopisnih zapiskov iz slovenskega obrohja" Od morja do Triglava, I, 1952, II, 1954 ter knjigo o Slovenski Benečiji: Rod za mejo (Celovec 1954, pod psevdonimom Hektor Špekonja).
Prizadevnemu ljubitelju in nabiralcu slovenskega ljudskega izročila v vsej domovini ne glede na meje, ki mu je ob vsem drugem delu [»svetil toliko časa in truda, bo ohra-
Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
ni!a naša široka hvaležen in spoštljiv spomin. Posebno zaslužno je njegovo zamenjsko delo in iz njegovih knjig bodo še dolgo navajali, saj rase zanimanje za njegova področja dela v Evropi vse bolj (npr. pri sosednjih Madžarih).
V. N.
V SPOMIN DRAGU PREDANU
22. januarja 1976 je v Celju umrl Drago Predan, vnet in mnogostranski delavec na področju šolstva, ljudske pro-svete. kulture in narodopisja. Njegova življenjska pot je tekla od leta 1904, ko se je rodil na Ptujski gori v družini malega kmeta in obrtnika, preko študija na učitelišču v Mariboru (od 14 bratov in sester se razen njega še dva odločita za učiteljski poklic), učiteljevanja v Majšperku, Stojnem selu, Preboldu, Vitomarcih in Mozirju, od koder so ga nacistični okupatorji leta 1941 zaradi narodne zavednosti in napredne usmerjenosti pregnali v Srbijo, Tam se je vključi! v narodnoosvobodilno gibanje. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne družbene in politične funkcije v Mozirju, Pretrovčah, Žalcu in Celju. V zadnjih dveh od naštetih krajev je aktivno delal kot kulturni organizator in publicist tudi po upokojitvi prav do svoje smrti.
Njegov kmečki rod in njegov učitelski poklic sta zbudila in izoblikovala v njem živo zanimanje za domoznanstvo in narodopisje. Že kot mlad učitelj je med obema vojno-ma na vzpodbudo Vinka Moderndorferja zbiral in zapisoval gradivo o ljudski tvarni, občestveni in duhovni kulturi. Po osvoboditvi je bil med leti 1950 in 1953 eden najbolj delovnih članov narodopisne skupine, ki je pod vodstvom dt. Franceta Kotnika zbirala narodopisno gradivo na saminah v Florijanu nad Gornjim gradom, v zaselkih okrog Jurkloštra ter na Kozjanskem v okolici Pod-srede. V Kotnikovem zborniku (Celje 1956), kjer je to gradivo natisnjeno, je največ prispevkov podpisanih s Pre-danovim imenom. Posebno ga je zanimala ljudska tvarna kultura. V treh knjigah Savinjskega zbornika, ki jih je uredil, je pisal o savinjski kmečki hiši (1959), o lovstvu in lovskih običajih v Savinjski dolini (1965), ter o kastah na savinjskem območju (1974). Tudi v priložnostnih zbornikih, ki jih je pripravi! tn uredil ob jubilejih raznih društev, tovarn in šol ter ob občinskih in krajevnih praznikih v žalski občini, je vedno napisal poljudne prispevke o ljudski tvarni kulturi in ljudskih običajih ter zapisal ljudske pesmi, pripovedke in pregovore. Zgled take krajepisne knjižice, v kateri ima narodopisje prav primeren delež, so Andraški razgledi (Žalec 1957), v katerih je opisal kmečke domačije, kašte, zidanice in preše, mline, andraške lipe, kužno znamenje v Dobrniču in druge krajevne zna menitosti.
Po letu 1960 je oživil izročilo nekdanje Kotnikove narodopisne skupine v Celju in jo na novo organiziral kot celjsko podružnico Slovenskega etnografskega društva. Leta 1965 je krepko sodeloval pri organizaciji XII. kongresa jugoslovanskih folkloristov v Celju in na njem prebrat svoj referat ,,Kašte na celjskem območju" (obj. v zborniku tega kongresa, natisnjenem leta 1968). — V poletjih 1969, 1970 in 1971 je s svojo narodopisno skupino zbiral narodopisno gradivo na Paškem Kozjaku. Natisnjeno je bilo v Celjskem zborniku 1973/74. Predan je prispeval precej nadroben opis tvarne kulture in nekaj gradiva o občestveni kulturi na tem območju. V letih 1972 in 1973 je začela skupina pod njegovim vodstvom podobno zbirati narodopisne startne v okolici Svetine nad Celjem.
Zahrbtna bolezen, ki je v zadnjih letih spodjedala nenavadno močno življenjsko in delovno energijo tov. Predana, je zadrževala to raziskovano delo. Prav tako bo moral kdo drug nadaljevati in dokončati njegov široko zasnovani načrt o zbiranju slovenskih lovskih pesmi ter jih izdati v knjigi (gl. njegov poziv v Lovcu 1969/70, str. 330—331). V tej zamisli se prepleta njegovi srečni nagnjenji do lovstva in do narodopisja.
Njegovim sodelavcem in prijateljem lahko samo nadaljevanje začetnega dela in dokončanje njegovih načrtov izpolni praznino, ki jo čutijo zdaj, ko so izgubili najbolj vztrajnega vzpodbujevalca in hkrati prvega v svoji delovni navezi.
vin.
knjižne novosti
William G. Loekwood:
European Moslems. Economy and Ethmcity in Western Bosnia. (Studies in Anthropology I New York, San Francisco, London, Academic Press 1975, XI + 241 str.ilustr.
Avtor je za študijo, posvečeno preučevanju občasnih sejmov in njihovih vplivov na medsebojne stike prebivalcev različnih krajev in pripadnikov različnih etničnih skupin, izbral etnično in socialno heteregeno področje v okolici Bugojna v Bosni in Hercegovini (prebivalci so Muslimani, Hrvati, Srbi, nomadsko in stalno naseljeni Romi, meščani in kmetje, potomci muslimanske aristokracije in začasni albanski delavci). Za razumevanje družbene vloge sejmov je nujno potrebno vsestransko poznavanje obravnavanje krajevne skupnosti. Avtor je z ženo petnajst mesecov prebil v muslimanski vasi Planinica v okolici Bugojna, To mu je omogo čilo neposreden stik s prehivalcl ter prisotnost na vseh sejmih, ki so se jih le-ti v času raziskave udeležili- Tako so mu bili dostopni vsi potrebni podatki za odgovore na zastavljena vprašanja: Kako sejmi vplivajo na življenje ljudi, ki so z njimi v bolj ali manj neposrednem stiku? Ali so udeleženci sejma skupnost in če so, v kakšnem smislu? Kakšna je narava te skupnosti? Ali gospodarski stiki med posamezniki vzpodbujajo navezavo odnosov tudi na drugih ravneh?
Kot sledi iz raziskave, se družbeni odnosi posameznikov, prebivalcev obravnavanega področja, odvijajo predvsem znotraj okvirov etnične skupine, ki ji pripadajo. Priložnosti za stike s pripadniki drugih skupin so razmeroma redke. Tudi sejmi, katerih osnova je večkrat etnična delitev dela, nimajo pomembne združevalne vloge. So izraz medsebojne ekonomske odvisnosti posameznih etičnih skupin, stiki med posamezniki, udeleženci sejmov, so predvsem površni in začasni.
Mojca Ravnik
Piotr Sztompka:
System and Function Toward a Theory of Society. (Studies in Anthropology) New York, San Francisco, London. Academic Press 1974, XVt + 213 str.
O knjigi poljskega sociologa je vredno podrobneje spregovoriti kljub temu, da del, posvečenih izključeno teoriji družbe, navadno ne štejemo za etnološko zanimiva. Eden od razlogov, ki nas navajajo k uvrstitvi te knjige med etnološko pomembne novosti, obravnava fundcionalistične metode, torej pomembne smeri v socialni antropologiji. Avtor si je namreč kot glavni namen zastavil podrobno analizo in kritično oceno funkcionalističnega pojmovnega modela, že večkrat podvrženega enostranski kritiki, ki m upoštevala vseh njegovih razsežnosti in je tako zavrgla tudi pozi tivni prispevek funkcionalizma družbeni teoriji. Avtor dosega svoj namen rešiti dragocene osnove funkcionalistične metode z miselnim postopkorn, katerega strogost izhaja iz prepričanja, da so