/O ljubljanska banka aSBffils
KREDITNE BANKE
XXV. — številka 36
C2jVlte-,l! obč-  konference SZDL
Ibj TJ£' Kranj, Radovljica, Sk. Loka
Kranj r ~~ Izdaja CP GorenJskl t,sk *» ojj G,avnl urednik Anion Miklavčlč *ovornl urednik Albin Učakar
L A s i l o social
kranj, sreda, 10. 5. 1972 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah.
za gorenjsko
obisit°8mrtnI Dredsednik Centralnoafriške republike Jean Bedel Bokassa, ki Je bil na uradnem v «obn*V Jugos,av'Jl» je v ponedeljek odpotoval v domovino. Med obiskom v naši državi je d°P0ldne priSel tudi na krajši obisk v Slovenijo. Tako je v rtedeljo dopoldne prišel <li*( j**1' kjer ga je na blejskem gradu pozdravil predsednik občinske skupščine Stanko Kaj-V vjjj1^*' Program pa je gostom pripravila tudi gorenjska folklorna skupina. Po tem je bil ko k;ari,ed Pogovor s 30 slovenskimi gospodarstveniki. Na sliki: Jean Bedel Bokassa in Stan-^Jdiž na blejskem gradu. — A. ž. — Foto: F. Perdan
. V ponedeljek v radovljiški !n jeseniški občini ni bilo kruha
ni lilr°. de'avcev v pekar-
Neli".      e-       so mirno bli0 ? ne2akurjenih pečeh, kratko: »Na sestanku
tSpecepi-ja
(15)
24. aprila smo v našem obratu obljubili, da za prvomajske praznike ne bomo delali težav in da bomo spekli dovolj kruha, čeprav se naš problem vleče že več kot pol leta, čeprav delamo ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih in čeprav imamo izredno nizke osebne dohodke, smo razumeli, da se ti problemi ne morejo rešiti čez noč. Vendar smo se takrat tudi sporazumeli, da bomo na sestanku 4. maja s predstavniki radovljiške in jeseniške občine skušali najti rešitev do 15. maja. Sestanka 4. maja ni bilo. Bil je preložen na 8. maj. Ko pa smo izvedeli, da tudi 8. maja ne bo sestanka zaradi odsotnosti predstavnikov občin, smo videli, da se naš problem od-
laga. Nismo videli možnosti, da se bo zadeva kaj kmalu uredila. Razen tega smo aprila dobili manjše osebne dohodke kot februarja letos. Zato smo se tako za nas kot za vse delavce in prebivalce v zgornjem delu Gorenjske morali odločiti za zelo neprijetno in skrajno možnost. Sklenili smo, da ne bomo spekli kruha.«
V noči od nedelje na ponedeljek bi morali speči za zgornji del Gorenjske okrog 10 ton kruha, 12 tisoč žemelj, 3 tisoč kosov peciva. Teh Izdelkov torej v ponedeljek nI bilo na trgu, ker v nedeljo ob 18. url niso zakurili peči.
Vodstvo pekarne žito v Lescah je za prekinitev dela
(Nadalj. na 24. str.)
PEKARSKI PROBLEM
Od 1965. leta naprej, ko smo bili priča številnim podražitvam, trem devalvacijam in dvem reformam, se je kruh podražil za 19,5 odstotka. Pšenica, kot osnovna surovina za kruh, pa se je podražila za okrog 300 odstotkov. Razumljivo je, da so številne podražitve vplivale neposredno tudi na pekarstvo. Zaradi povečanih stroškov se je nenehno zmanjševala akumulacija. Da so bila pekarska podjetja kos številnim težavam, je prihajalo do združevanj s sorodnimi panogami in do uvajanja novih izdelkov (bonboni, čokolada, itd.). S prilagajanjem razmeram so pekarska podjetja vseeno uspela Izboljšati kvaliteto kruha, modernizirali so peči, vlagali so sredstva v nove objekte in naprave in tako poskrbeli za nemoteno preskrbo tudi v najoddaljenej-ših krajih od pekarn. Vendar pa je zdaj nenehno naraščanje stroškov pripeljalo družbeno pekarstvo na rob rentabilnosti. Večja podjetja, kot je na primer kombinat žito, tudi že s prelivanjem sredstev iz drugih dejavnosti, ne morejo skoraj več pokrivati izgub v pekarstvu. In da je danes položaj še toliko težji, je pripomogla nazadnje še zamrznitev cen. Ne gre le za to, da danes večina meni, da je kruh prepoceni. Te i ve so tudi drugje. Da podjetje danes pravočasno uobt osnovno surovino za kruh — pšenico, jo mora plačati naprej. To pa panogi, ki je tako rekoč brez akumulacije, že zdaj nevzdržen položaj samo še poslabšuje.
Očitne so seveda tudi posledice, ki zadevajo zaposlene v pekarstvu. Osebni dohodki pekov so danes močno pod poprečjem. Za 20 odstotkov so nižji, kot to dovoljuje družbeni sporazum. Peki v kombinatu Žito so lani zaslužili poprečno 1330 dinarjev na mesec skupaj z nočnim delom. Po drugi strani podatki kažejo, da le redki delavci iz pekarske stroke dočakajo pokojnino. Mnogi že prej zaradi različnih (poklicnih) bolezni postanejo delovni invalidi. Njihove zahteve po skrajšani delovni dobi so zato prav gotovo vredne hitrejšega ukrepanja; posebno še, ker so njihove vloge glede tega stare že skoraj tri leta! Potem je tu še nenehno nočno delo, delo ob nedeljah, sobotah in praznikih, zaradi česar možje in očetje v tem poklicu tako rekoč nimajo pravega družinskega in družabnega življenja. Vse to je v nekaj letih povzročilo, da zdaj skoraj ni več mladih, ki bi se še odločali za tak poklic. Iz dneva v dan pa nastajajo novi problemi tudi zato, ker mnogi zapuščajo delo v tej stroki in se zaradi višjih osebnih dohodkov In dnevnega reda raje odločajo za drugo službo. Kolikšna so nesorazmerja, najlepše pove primer, da je kvalificirani pek, ki se je kasneje zaposlil v drugem podjetju za vratarja, zaslužil več kot prej v pekarstvu.
Problem je torej takšen, da ga mora reševati celotna družbena skupnost: od pekarskih podjetij, občin in naprej. Vendar so trenutno izgledi zaradi ukrepov, ki še veljajo, za učinkovitejše reševanje tega problema slabi. Kaže, da težak položaj resnično lahko delno ublažijo le kompenzacije, ki Jih na primer predlaga podjetje Žito občinam. Za prihodnje pa je gotovo, da tudi cene ne bodo vsega rešile. Pri tem našem vsakdanjem kruhu bo treba na vsej črti marsikaj spremeniti.
A. Žalar
Demonstracija novih proizvodov za gradnjo
Merkur Kranj
12. MAJA V PROSTORIH GORENJSKEGA SEJMA
£ Na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so se menili o proračunu konference za leto 1972. Predsednik in sekretar sta podala kratko poročilo o dosedanjem delu, menili pa so se tudi o prireditvah v mesecu mladosti.
0 Prejšnji teden je bil razgovor štaba pohoda odredov na Pristavo v Javorniških rovtih z udeleženci pohoda iz vse občine. Mladi pionirji in mladinci bodo krenili na Pristavo 20. maja po partizanskih poteh. Sodelovalo bo 7 odredov iz osnovnih šol v občini in 3 odredi iz srednjih šol, taborniki, Odred Jeklar itd. Letos računajo, da se bo pohoda udeležilo rekordno število mladine, sodelovalo pa bo tudi precej nekdanjih borcev, ki bodo mladim pripovedovali o borbi v teh krajih in tako dosegli namen tega pohoda. Na zboru na Pristavi bodo sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo, o svojih srečanjih s Titom pa bo spregovoril član federacije Miha Marinko.
KRANJ
£ Kranj, 9. maja — Ob 18. uri je prispel v Iskro Elektro-mehaniko Kranj Miha Marinko. Z mladimi Iskraši se je pogovarjal o življenju predsednika Tita in spominih nanj.
£ Jutri bo druga seja krajevne organizacije SZDL Vodovodni stolp v Kranju. Na konferenci bodo ocenili dosedanje delo in se pogovorili o delovnem programu za naprej. Razpravljali bodo tudi o programu dela sveta krajevne skupnosti.
0 Osemčlanska delegacija radovljiške občine pod vodstvom predsednika občinske skupščine Stanka Kajdiža je v ponedeljek zjutraj odpotovala na štiridnevni obisk v Beograd, kjer se bodo s predstavniki skupščine mesta Beograd pogovarjali o turističnem sodelovanju med obema občinama.
f> Jutri dopoldne bo v hotelu Jelovica na Bledu delovna konferenca občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo razpravljali o uresničevanju političnih ciljev in nalog sindikata. Na dnevnem redu je tudi razprava o uresničevanju ustavnih dopolnil. A. Ž.
£ V ponedeljek ob 17. uri se je sestala komisija za kadre pri občinski konferenci ZKS Škofja Loka. Navzoči so obravnavali predlog evidentiranih kandidatov za voljene organe ZKS in ZKJ,
0 Včeraj ob 13. uri so se v prostorih družbenih organizacij v Skofji Loki sestali sekretarji krajevnih in tovarniških organizacij ZKS škofjeloške občine. Pregledali so izvajanje sklepov zadnjega posvetovanja sekretarjev in izvajanje sklepov 2. seje OK ZKS Škofja Loka. Obravnavali so stališča političnega aktiva Gorenjske in predlog sklepa o organiziranosti ZK v občini.
9 Za četrtek ob 17. uri je sklicana seja komiteja občinske konference ZKS škofja Loka. Na dnevnem redu je pregled sklepov zadnje seje komiteja in pregled dosedanjega dela, aktualna vprašanja političnega in gospodarskega razvoja Gorenjske, sprejem finančnega načrta komiteja in obravnava predloga evidentiranih kandidatov za voljene organe ZKS in ZKJ. Predlog za zadnjo točko bo pripravila kadrovska komisija OK ZKS Skofja Loka. -lb
Q V četrtek je bil redni letni občni zbor društva upokojencev občine Tržič. Analizirali so dejavnost društva pri reševanju odprtih vprašanj nekaterih svojih članov. Pogovor je tekel predvsem o pridobivanju stanovanj za upokojence in oskrbi za občane, katerih želja je, da bi odšli v domove ostarelih. V ta namen je društvo upokojencev prispevalo domu za ostarele na Jesenicah 250.000 din. S tem so si pridobili pravico do uporabe petindvajset postelj. Na občnem zboru so izvolili tudi novi upravni odbor.
Q Na petkovi letni konferenci Ljudske tehnike so analizirali probleme svoje dejavnosti. Zadržali pa so se predvsem pri problematiki posameznih sekcij, ki jih združuje občinski svet LT in sprejeli smernice za bodoče delo.
f} V ponedeljek, 8. maja, se je sestal na redni seji odbor združenja prijateljev pobratnega mesta St. Maric-aux-Mines. Na seji so razpravljali o nastopih folklorne skupine Karavanke iz Tržiča, ki bo gostovala v pobratenem mestu in njegovi okolici.
£< Minuli ponedeljek je občinski komite ZK sklical posvet s sekretarji ZKS in stalnih aktivov ZK v tržiški občini. Po-^ ct je bil sklican zaradi priprav na 2. sejo občinske konference ZKS Tržič. Pogovor je potekal o akcijskem programu dela občinske organizacije ZKS. -Jp
Škofjeloški komunisti o sre njeročnem razvoju občine
Pretekli teden se je sestal sekretariat komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka. Pregledali so dosedanje delo in razpravljali o akcijskem programu občinske konference in organizacijsko-kadrov-skih spremembah v občini. Največ pozornosti pa so posvetili srednjeročnemu programu razvoja škofjeloške občine. O razvoju gospodarstva in nalogah družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v prihodnjih nekaj letih so aprila razpravljali tudi komunisti — odborniki skupščine občine Škofja Loka.
Srednjeročni program škofjeloške občine je treba takoj izdelati in ga tudi izvajati. Programi nekaterih dejavnosti so že izdelani: srednjeročni razvoj šolstva in program gradnje šol ter varstvenih ustanov, program razvoja socialnega skrbstva, turizma, gostinstva in obrti. Izdelati je treba še program napredka industrije in drugih gospodarskih panog, trgovine itd. Pri tem je nujno treba poskrbeti za večjo usklajenost med gospodarstvom in negospodarstvom, kakor tudi med posameznimi panogami.
V zadnjih nekaj letih so se gospodarske zmogljivosti podvojile. Močan ekstenzivni razvoj v občini je treba zamenjati z intenzivnim, so menili škofjeloški komunisti. To bodo lahko dosegli z boljšo organizacijo dela, izboljšano tehnologijo, večjo kvaliteto dela, izobraževanjem in ne nazadnje s hitrejšim razvojem samoupravnih odnosov. Zato je ena važnih nalog komunistov, da se zavzemajo za dosledno izvajanje ustavnih sprememb, ker bo le s tem sleherni občan in delavec dobil vpliv v delovni organizaciji in družbi in skladno s pravicami tudi odgovornost.
V občini moramo doseči večjo tehnološko in gospodarsko enotnost, je bila druga zahteva loških komunistov v razpravi o srednjeročnem razvoju. Na škofjeloškem je namreč prek 50 delovnih organizacij, ki skupno ustvarjajo 1,500 milijonov družbenega bruto proizvoda. Precej delovnih organizacij je majhnih in nimajo možnosti razvoja. Zato je nujno potrebno izdelati načrte združitev z večjimi, sposobnejšimi podjetji.
V novih šolah, ki so in bodo Se zrasle s samoprispevkom, si je treba prizadevati za kvalitetnejši pouk. Učni programi naj bodo bolje pripravljeni in prilagojeni potrebam gospodarstva. Učiteljem pa je treba omogočiti dodatno izobraževanje.
Pospešeno naj *e nadaljuje tudi sanacija podeželja. Zlasti naj se poskrbi za razvoj kmetijstva, obrti in mrizma,
pa tudi skrbi za ostarele ne smejo zanemariti. Narodni dohodek občanov, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, je še vedno polovico nižji od narodnega dohodka občine na prebivalca. To je gotovo glavni vzrok številnim
socialnim problemom w zapuščanju kmetij itd. .
Nikjer ni treba začenja" znova. Le razvijati bo trev* zmog]jivost[ in skulati več in čimbolj kvalitetno ustvarjati za današnji in j* tnšnji dan!       L. Bogat*}
POSLANSKA
piiliilliP«
VPRAŠANJA POLITIČNEGA AKTIVA BITNJE ^ Konec minulega meseca se je sestal politični aktiv **f8, in obravnaval več krajevnih problemov. S problemi '"/'od sanji so seznanili tudi poslansko pisarno, ki bo skušata posameznih organov dobiti odgovore.
Problematika trgovskih lokalov £ Na seji političnega aktiva so ugotovili, da sedanji t » ski lokal v Srednjih Bitnjah ne ustreza več potrebam & ^ praševanju. Normalno poslovanje in strežba v klasični Pr' jalni sta tako rekoč onemogočena. Predlagali so, da bo t j razmisliti o novem trgovskem lokalu. Razen tega so mentfi. bi bilo treba v tej trgovini urediti tudi vprašanje kadra- g so naslovili vprašanje na veletrgovino Živila Kranj, ka so možnosti za gradnjo novega trgovskega lokala. ^fi
Precej pripomb pa so imeli na seji tudi na poslov v novi samopostrežni trgovini v Zgornjih Bitnjah. 9p0^jcoj so, da trgovina ni več tako dobro založena, kot je bila t
nn ntvnritvi   Prav tali cn tnrli r-f»n/» n« kot v I*'4*
im{
po otvoritvi. Prav tako so tudi cene nekaj višje kot v ^ Nezadovoljni so z mesarijo in s prodajo sadja in ^ 5rnirn' Trdijo, da ima ta trgovina v primerjavi z drugimi ^lV1" so trgovinami manj kvalitetno sadje in zelenjavo. Razen le°tuttf tudi poudarili, da bi ta trgovina morala čimprej dobiti telefon. n» Zadnje vprašanje, ki so ga naslovili na Živila, se ^^^dje
in zelenjavo na smetišče, ki je pri kranjskih OP0^0^^*
odvažanje odpadkov. Podjetje menda odvaža odpadno s in zelenjavo na smetišče, ki je pri kranjskih opekarn,aI^jj$ seji se jim ni zdelo prav, da podjetje takšno odpadno ^.^0 in zelenjavo temeljiteje ne uniči, ker bi menda le tako jj preprečili nekaterim prebivalcem, da ne bi brskali P° smetiščih.
Kako je z oznakami ob cesti? ^
% To vprašanje je poslanska pisarna na podlagi seje P ^ tičnega aktiva Bitnje posredovala republiškemu cestn ^ skladu. Naselja Bitenj in Žabnice namreč nimajo °D.,.§ki krajevnih oznak. Menijo, da bi motali te oznake na rcpubi cesti Kranj—škofja Loka čimprej postaviti.
Kako je pravzaprav s pokopališčem? ^
% V Bitnjah jih zanima, če bo pokopališče lahko oS^y na sedanji lokaciji. Motijo jih govorice, da republika m ^ brila lokacije za to pokopališče zaradi vodnega rezervat _ ljubljansko področje, če je to res, v Bitnjah predlagaj0' ^ bi čimprej določili drugo lokacijo za pokopališče. Ce pa t bo potrebno, pa opozarjajo, da bi bilo treba pokopališče ^ prej dokončno urediti. Nedograjene mrliške vežice menda zaščitene in že delno propadajo. Ker so občani izpolnili s obveznost in vplačali samoprispevek, menijo, da je zdaj wy ga občinske skupščine, da uredi vse potrebno, da bo P pališče čimprej dokončno urejeno.
Pritožba Komunalnemu servisu -J
0 Na sestanku so se pritožili čez pogrebno službo   ■ it nalnega servisa Kranj. Službi očitajo, da zaračunava stO()J.a;0 ki jih ne opravi. Zaračunavajo ureditev grobov, ki .Uh.fl svojci sami urediti in dostavo mrliškega vozička do nise eSfcP sti, čeprav si morajo svojci umrlega mrliški voziček P beti sami.
--- _Jf*
Vsa vprašanja je poslanska pisarna razposlala na °"^.Aeii naslove. Z odgovori nanje pa bo seznanila vodstvo pol'1 aktiva.
gdč i**
VEČJA PODPORA
0 Na skupni seji vodstva krajevne skupnosti in kralju organizacije SZDL Grad v kranjski občini so prejšnji & p? razpravljali o nekaterih nalogah in krajevnih problemi"; m govorili so se, da se bodo začeli pripravljati na skupš^1 ^ volitve v prihodnjem letu. Razen tega pa so ugotovili. d» ^ krajevna skupnost letos ostala brez denarja, če bo iri ^ plačati dolg pri Cestnem podjetju za asfaltiranje ceste vas Dvorje. Zato so na seji menili, da bi to akcijo 1° bolj podpreti tudi občinska skupščina. A.
Mladi Titu ob mesecu mladosti
s
*e i ^kovo kulturno prireditvijo Srečanje z našimi zbori
je v na "^esei"can začelo praznovanje meseca mladosti, V ga
kult SOc'e'°vanju s planinci, graničarji, šolsko mladino in
0h*-Urn'rn* in družbenopolitičnimi organizacijami pripravila
y"ska konferenca ZMS Jesenice.
granfcraJ Je bila na Jesenicah druga prireditev v okviru pro-
ra2vT Praznovanja. Klub OZN na osnovni šoli Tone Čufar je
star   S^ PraP°r s kratko proslavo. Pokrovitelj te manilc-
$Q,JJe.J.e bil koroški pesnik Valentin Polanšek. Mladi so se
Si«. en'^'' da bodo kmalu ustanovili klub prijateljev koroških "'c-vericev.
^.Letošnja zvezna Titova štafeta prihaja v Slovenijo za štiri 0dlojP-?-nes'' ^a ^° bodo le do Radovljice. Zato so se Jeseničani V j> ! ' da bodo organizirali dve planinski štafeti, ki se bosta Uja aclovljici pridružili zvezni štafeti. V dogovoru s planinski-bo . u^tv°ma iz Gozd-Martuljka in z Jesenic so sklenili, da 15 et°šnja triglavska štafeta krenila s Triglava v nedeljo, ftesl a' doP°ldne- Letošnja triglavska štafeta, ki jo bo po-0 okoli 250 mladih planincev, slavi letos že srebrni jubilej.
pi iniauiii pl
V . ianjnska štafeta z Jalovca pa bo krenila na pot v nedeljo, Obe i*?0 nada')evala Pot 17- Kranjske gore proti Mojstrani. Jes Planinski štafeti bosta potem skupno nadaljevali pot do in nic' kjer bo v torek dopoldne pred gledališčem sprejem ZvJ.r°slava- V Radovljici se bosta planinski štafeti pridružili ZVezr» štafeti.
D. S.
Pra;
iznovanje meseca mladosti v Škofi i Loki
Ql»,
Lojfg ln.ska organizacija Zveze mladine Slovenije Skofja tega  PriPravlja v počastitev meseca mladosti in osemdese-
J2 roJslnega dne maršala Tita nekaj večjih prireditev. Oilad" 1T1^a DO ^ P° ulicah Škofje Loke za pokal meseca j: v        72.  Nastopile bodo pionirske in mladinske ekipe $tv e ^01'enjske. Tekmovanje organizira šolsko športno dru-
13     cz Pcternelj iz gimnazije v Škofji Loki. tnja.' maJa bo občinski turnir v košarki za pokal meseca 0r8anizii*72 TckmovanJe bo Pod pokroviteljstvom OK ZMS,
Mlad'- rnaJ.a bo skozi škof jo Loko potovala štafeta mladosti. V /> .c' in pionirji jo bodo od ljubljanskih tovarišev sprejeli f)ra»0l^anah in jo ponesli prek Škofje Loke, Železnikov in jjg Soš na Jelovico, kjer jo bodo izročili mladincem iz Kro-pr" ...Škofji Loki in Železnikih bodo ob tej slovesnosti pri-
20   kratcli kulturni program. pr0 'rnaJa bo pod Blegošem partizanski miting s kulturnim
2^ amom in pogovori o življenjski poti tovariša Tita. Zl^5'5?aJa °b 10. uri bo svečana seja občinske konference Host •   . Ja Loka, na kateri bodo pregledali dvoletno dejav-OrgoJ0 'Zv°lili novo predsedstvo in predsednika ter druge
25   ^nske konference. spre; ^aja bodo po vseh osnovnih šolah škofjeloške občine
27Cni1 P'onh\icv v mladinsko organizacijo. Oi0;;^rnaJa bo košarkaški  turnir slovenskih gimnazij za
MiC ,z.a Pokal mesecu mladosti 72. lnia(j;a mski klub Hotavlje pa na ta dan pripravlja veliko nsko rajanje v zadružnem domu na Hotavljah.   L. B.
Sprejem v ZK
a Pa ga ŠŠD Janez Pcternelj.
V - f
tiisto rgan'zaciji zvezc komu-Kran- Votlovodni stolp v Sprejor S° v Pctck zvečer skCc V Prostoril1 mladinko Č kluba 10 mladih v zve-^ komunistov. Or ganizacija fco 5| od°vodni stolp, ki je Ja v ^Vllu. članov ZK največ-°clcjeii ran.iski občini, ima pet JU jeK°v- Po daljšem obdob-Jctft b'l lo prvi večji spre-zvezo komunistov v
tej organizaciji, člani zveze komunistov so postali Rado Jenko, Cvetka Pelko, Janko Brovč, Cvctana Jenko, Janko Dolinar, Helena Miščevič, Pavol Okom, Mihael Subic, Boris Zdešar in Vera Jelen. Slovesnosti ob sprejemu so se udeležili tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Vodovodni stolp.   A. Ž.
Priznanja mladim
PraS°   l«o  ob zaključku
* kovanja
meseca mlado-
Ce» P7mc' občinska konferen-jeseni
nce posebna najbolj delovnim ^di u niln  mladincem in **hvi    m v občini,  ki so
on      Za  dosedanje delo, 1el0 m na tudi spodbuda za V pr'hodnje.
maja, je * T>i;"nicah seja komi-
sije za podelitev priznanj občinske konference ZMS. Od ločili so sc, da bodo letošnja priznanja podelili na zaključni prireditvi meseca mladosti 3. junija na športnem igrišču pod Mežakljo. Podelili jih bodo petim društvom, organizacijam in mladinskim aktivom in petim mladim družbenopolitičnim delavcem v občini. D. S.
Delavci Cestnega podjetja lz Kranja so pred kratkim asfaltirali 700 metrov dolg odsek cest« na Ročevnici med Bistrico pri Tržiču in Kovorjem. Tako je ta cesta sedaj v celoti asfaltirana. Asfaltna prevleka je stala 160.0000 dinarjev, (jk) — Foto: F. Perdan
Pomanjkanje gostinskih in turističnih delavcev
Promet v Centralovih hotelih Grad in Bor v Preddvoru je iz leta v leto večji. Lani je v primerjavi z letom 1970 naraste! za 50 odstotkov, čeprav sta bila oba hotela in okolica pravo gradbišče in so turisti prihajali in odhajali ob hrupu kompresorjev. Letošnji turistični promet pa naj bi bil po predvidevanjih v primerjavi z lanskim večji za dobro tretjino. Steklo je avtomatsko kegljišče, v nedeljo, 30. aprila, pa so v Preddvoru slovesno odprli nevo teraso ob jezeru, na kateri je 500 sedežev. Pri otvoritvi sta sodelovali obe preddvor-
Gasilci razdelili denar
V petek je bila v Tržiču redna seja upravnega odbora občinskega gasilskega sklada, na kateri so obravnavali finančni načrt sklada za letos. Sklad bo letos razpolagal s 145.000 dinarji. Od tega bo dobila občinska gasilska zveza in društva 65.000 dinarjev, 80.000 dinarjev pa bodo potrošili za nakup opreme. Tako nameravajo letos zgraditi požarni bazen v Podlju-belju in popraviti podoben bazen na Pristavi. Kovorskim gasilcem bo sklad pomagal pri nakupu noye motorne brizgal ne rosenbauer. V trži-ški občini je namreč že nekaj let navada, da za vsako novo motorko društvo prispeva polovico, sklad pa drugo polovico. Kupili bodo tudi nekaj sodobnih cevi in pri« prav za gašenje gozdnih požarov, ki na tem področju lahko vsak trenutek izbruhnejo.
Na petkovi seji so se tudi dogovorili, da bodo gasilci sodelovali z enotami civilne zaščite v občini ter sklenili, da bodo osnovali posebno strokovno komisijo, ki bo pregledala vse dimne, plinske, oljne in bencinske naprave v občini. -jk
ski folklorni skupini, in sicer odrasli ter pionirji.
Ježe Dvoržak, direktor Centralovih hotelov v Preddvoru, ob vsem tem pravi, da je sedanje turistično urejevanje Preddvora šele začetek. Programi za prihodnost so narejen-, vendar bo njihovo Uresničevanje spremljalo precej težav. Ena od  njih je po-
manjkanje gostinskih in turističnih delavcev. Domačini se kljub velikim možnostim za razvoj turizma v Preddvoru premalo vključujejo v gostinske in turistične poklice. Če bi se tudi domačini oprijemali teh poklicev, bi bili uspehi še lepši, saj bi delali z večjim veseljem in zavestjo. — jk
Priznanja delavcem
V tovarni barv in lakov Color so pred dnevi na skromni slovesnosti podelili priznanja in nagrade delavcem, ki jim letos poteče 20
in 10 let neprekinjenega dela v tovarni. Priznanja za 20 let dela je prejelo 7, za 10 let pa 17 delavcev.
-fr
1JM' Miercator
V času od 10. do 21. maja 1972, vas vabimo na ogled razstave in prodaje pohištva v Delavski dom Kranj.
Bogata izbira najnovejših izdelkov naše pohištvene industrije, pralnih strojev, hladilnikov,, štedilnikov, preprog, odej in posteljnega perila po konkurenčnih cenah.
Prodaja na potrošniška posojila, za garniturno pohištva do 10.000 din. Brezplačna dostava na dom.
Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 19. ure.
•
Za obisk in naklonjenost se priporoča Veletrgovina MERCATOR, PE Preskrba Tržič.
/O ljubljanska banka
Trhla šola najbolj iskanih kadrov
Izpolnjena
pričakovanja
»Danes, 14. aprila, smo ukinili pouk v ogroženih učilnicah. Nujno vas prosimo, da opravite ustrezno preiskavo celotnega starega dela šolske stavbe, da bomo nato lahko stavbo usposobili za obnovitev rednega pouka«.
Citat je iz dopisa Ekonomiko administrativnega šol-tkega centra v Kranju, Zavodu za raziskavo materiala Ln konstrukcij v Ljubljani. Podpisan je direktor šolskega centra inž. France Ažman.
Za kaj pravzaprav gre? V račctku letošnjega leta so se v starem delu zgradbe Ekonomsko administrativnega centra v Kranju začela nevarno zibati tla v dveh razredih v drugem nadstropju. Vodstvo šole, ki je tako kot vsi, seznanjeno z rušenjem stropov v stari šoli v Šmarju pri Jelšah, razen tega pa je bilo opozorjeno z dopisom republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, je takoj ukrepalo. Od ustanovitelja šole, to je od skupščine občine Kranj, je zahtevalo komisijo, ki naj bi ugotovila stanje v starem delu zgradbe.
te pred sedmimi leti je bilo jasno, da ta del stavbe ni posebno stabilno grajen. Zaradi pomanjkanja prostora je šola hotela preurediti v učilnice tretje nadstropje, vendar pa so strokovnjaki z Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij gradnjo odsvetovali, ker strop take obtežitve ne bo prenesel.
Stavba ni bila nikoli grajena za šolske namene. Stari Kranjčani se spominjajo, da so bili v temeljih današnje Šole najprej hlevi, kasneje neke delavnice, dokler stavbo riso pruredili v tekstilno šolo pred drugo svetovno vojno. Po vojni nekako leta 1958 pa se je v stavbo vselila ekonomska šola.
»Ne vem, če je še katera srednja šola na Gorenjskem na slabšem kot smo mi. Dnevno je v naših učilnicah okoli 500 dijakov z vse Gorenjske. Zaradi vozačev, ki so
vezani na dopoldanski pouk, nismo mogli organizirati pouka za dva razreda v gimnaziji, ki bi nam v sedanja situaciji odstopila dve učilnici, vendar samo popoldne.«
# AH je, tovariš direktor, stanje tako nevarno, da ste morali tako ukrepati?
»Da res je. Komisija, ki jo je imenovala skupščina občine, in ki je pregledala prostore, je ugotovila, da je stanje zgradbe nevarno. Takoj bi bilo treba začeti z zavarovalnimi deli za stabilnost strokov v starem delu zgradbe. Čeprav je ustanovitelj s takim stanjem seznanjeni, ni še do danes ukrenil ničesar. Mi sami pa lahko zavarujemo življenja učencev in učiteljev le z ukinitvijo pouka.«
% Vaš primer je pravzaprav odsev zanemarjanja srednjih šol na Slovenskem. Kako pa bo v bodoče?
»Naši prostorski problemi ne bodo rešeni še tako kmalu. Kolikor vem, za gradnjo nove šole občina sedaj nima denarja, čeprav se o gradnji govori že nekaj let. Republiška komisija za verifikacijo šol pa je ustanovitelju postavila rok do leta 1976, da šoli zagotovi ustreznejše prostore. Sicer pa bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo ukinil pouk, za kar ima po zakonu vso pravico. Potemtakem ni naša perspektiva prav nič rožnata im bojim se, da bodo zaradi tega nastale pri nas še kadrovske težave. Da ne omenjam dijakov! Pomislite — za naše absolvente se delovne organizacije dobesedno pulijo. Zato ne razumem, da se morajo tako iskani kadri šolati v takih prostorih. Tudi otro-
Dopust na obroke?
Marsikdo ne ve, da ne more in po zakonu ne sme uporabiti dopusta na obroke. Delavci, ki imajo doma manjše ali večje kmečko posestvo, kaj radi zahtevajo dan ali dva dopusta ob košnji, spravilu kmečkih pridelkov, popravilu ali gradnji hiše itd.
Nedavno je komisija za Uvijen jske in delovne pogoje pri republiškem sindikatu dala pojasnilo, da ima delavec pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju, torej naenkrat, Le na delavčevo zahtevo podjetje lahko odobrijo izrabo letnega dopustu v dveh delih (dvakrat po pol).
Toda na podlagi določb te-
meljnega zakona o delovnih razmerjih ni mogoče uporabiti dopusta na obroke. Morda se bo kdo vprašal, zakaj tako. Odgovor je enostaven: osnovni namen letnega dopu sta je zagotoviti delavcu razvedrilo in obnovitev njegovih delovnih sposobnosti, kar pa se ne doseie, če delavec dopust uporabi po en ali dva dni izmenoma skozi celo leto.
Marsikje se tudi sprašujejo, ali je prosta sobota računa v dopustne dneve. Prosta sobota je posledica razporeditve delovnega časa med tednom in se zato šteje za delovni dan.
J. Vidic
ci, ki prihajajo iz svojih lepih osemletk, so razočarani nad našima prostori.«
£ In kakšno je trenutno stanje?
»En razred ima sedaj pouk v dvorani društva upokojencev v bližini naše šole, drugi razred, ki smo mu morali zapreti učilnico, pa se seli iz učilnice v učilnico, kadar je katera za kako uro prazna. Morah bi videti te selitve in pa gnečo v učilnici za 28 dijakov, ki jo napolni 39 dijakov.
Trenutno pa čakamo delavce, ki bodo razkopali del stavbe, da bodo strokovnjaki Zavoda za raziskavo lahko ugotovili dotrajanost tega dela šole. Bojim se pa, da bomo morali zapreti še dva oddelka. Ko bodo stropi podprti z oporniki, bomo seveda v teh prostorih nadaljevali pouk. Mislim pa, da naš prostorski problem ne zadeva samo kranjske občine, saj se pri nas šolajo kadri za vso gorenjsko regijo in bi zaradi tako širokega pomena naše šole morale svoje reči tudi ostale gorenjske občine.«
L. M.
Konec prejšnjega meseca je bila v Radovljici tretja seja skupščine kulturne skupnosti. Osnovna ugotovitev s te obračunske seje je bila, da je interesna skupnost, ki je bila ustanovljena marca lani, izpolnila pričakovanja. Na začetku je bilo sicer nekaj težav in pomanjkljivosti, kar pa ni bila ovira, da kulturna skupnost ne bi uspešno združila vse zainteresirane za večjo uveljavitev kulture in za razširitev kulturne dejavnosti.
Največ denarja so lani namenili za sanacijo obstoječih kulturnih ustanov. Tako so največ namenili za knjižnico, muzej, spomeniško varstvo in za zvezo kulturno-prosvetnih organizacij. Čeprav je lani dobilo največ denarja knjižničarstvo, se ta zvrst kulturne dejavnosti v občini še vedno srečuje z najtežjimi problemi. Na Bledu in v Begunjah namreč še vedno nimajo ustreznih prostorov. Zato bo to treba rešiti še letos.
Velik napredek so zabeležili tudi muzeji radovljiške občine, ki združujejo muzej talcev, kovaški in Čebelarski
muzej. Obnovljena
sta bj Kro-
muzeja v Begunjah in v. )rta pi, vigenjc v Kropi, o pa je bila tudi stalna zon ^ sirarstva in planšarStva. Stari Fužini. Zdaj pa je skw potrdila   še prog&*
obnovitve čebelarskega 1 žeja. Obnovljen bo do P slave 200-letnicc rojstva^ y
Ra-
venskega čebelarja Ja"še
srednjeročni program so pisali tudi postavitev m ditev Linhartove sobe.
Predstavniki krajevnih skj«J nosti so predlagali, da » programu predvideli več litetnih  kulturnih P^opo-— gostovanj in razstav. ' zorili so,  da je treba prej urediti lastniške °.(,ntl0. in vzdrževanje kulturnih ^ mov v občini. Razen tega
vnost
se zavzeli za večjo
aktivi
oziroma dejavnost arhiv**«
varstva
so P°* or
li
in spomeniškega občini. Na skupščini trdili tudi družbeni dogoy kulturni akciji in sprej ^ Cinančni  načrt, P bo kulturna sk0J£ imela 1,3
o
letošnji katerem nost
narjev.
milijona
Uspeh krajevne skupnosti Ljubno
prebivalci vso pohvalo,« rekel predsednik Kajdiž.
V soboto, 29. aprila, so v krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini zabeležili pomemben delovni uspeh. Ob navzočnosti predstavnikov nekaterih podjetij, ki so prispevala sredstva, predstavnikov krajevne skupnosti in organizacij je predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž odprl asfaltirani odsek ceste od Posavca do konca Ljubnega.
Prebivalci krajevne skupnosti Ljubno so si dlje časa prizadevali, da bi Ljubno dobilo priključek na sedanjo gorenjsko cesto. Čeprav te želje še vedno niso opustili, pa upanj, da bi kmalu dobili precejšnja sredstva za tehnično brezhibno in varno ureditev priključka, ni bilo. Po drugi strani pa imajo prebivalci te krajevne skupnosti okrog 60 avtomobilov in okrog 50 drugih motornih vozil. Zato so se raje odločili za asfaltiranje makadamskih cest v Ljubnem, na Posavcu in v Oto-čah. Dogovorili so se za samoprispevek in poprosili delovne organizacije na področju krajevne skupnosti za prispevek. Skupaj s sredstvi krajevne skupnosti in prispevki so tako zbrali 650 ti-
soč novih dinarjev, za kar jim je Cestno podjetje Kranj asfaltiralo vse pomembnejše cestne odseke v krajevni skupnosti.
»Za tako uspešno izpeljano akcijo zaslužijo predstavniki vodstva krajevne skupnosti in
prebivalci vso  pohvalo,« J
Kajdtf " falti rani cestni odseki med drugim prav gotovo P pomogli tudi k razvoju rizma v tem delu radovi J15
občine.« -A. t-
tu-
Namesto regresa družbena pomoč
Prebivalci kranjske občine so ie sami ugotovili, da se je s 27. oziroma 28. aprilom v občini podraiilo mleko. Odlok o podražitvi sta sprejela oba zbora občinske skupščine na seji, ki je bila 20. aprila.
Iz predloga oziroma utemeljitve za podralitev je bilo razvidno, da je bil ta korak nujen, ker bi sicer lahko prišlo do pomanjkanja mleka. Mleko je torej dražje. Vendar pa tokrat vseeno velja opozoriti na neko posebnost, ki bi lahko tudi do neke mere vplivala na maloprodajno ceno mleka. Občinska skupščina namreč lahko z namenskimi sredstvi ceno tudi regresira.  V  Kranju  so bila
takšna sredstva predvidel in sicer 15 par za
.  vsak Ut mleka.  Če  bi se eSt skupščina odločila za re% nA. potem bi bilo mleko v w loprodaji nekaj ceneje k° sedaj.
In zakaj se niso odloč'j[.~g regres? Na isti seji skup* sta namreč oba zbora SV jela tudi sklep, da se P ^ gram socialne polil^ kranjski občini da v l*1, „^ razpravo. In prav zaril v(tr črtane socialne politike
namenjena za regres
stvu družine so se odi>OW_j raje odločili, da se srea*
i * ■ To
bene denarne pomot t. *
sejo v poseben fond ta d^ ^
da
/O ljubljanska banka
« odbo?*titt
ne bo vsakomur r«g»*^ p
pomeni,
zavestno odločili, da oo
vsak liter mleka, man*-- ^ mo tistim druiinam, * otn<i socialno   ogrožene OV pod občinskim popreci* '
Jd*IZNIA.NJE KRANJSKI ISKRI ZA EMBALAŽO — Evropsko fUMnje za embalažo je sredi aprila letos podelilo v Barce-"* Iskri Elektromehaniki Kranj in Iskrinemu Zavodu za omatlzacijo priznanje Eurostar za embalažo električnih ainih strojev. Evropsko združenje podeljuje taksna priznajo vsaki dve leti. Letos je edina v Jugoslaviji dobila takšno znanje in diplomo le Iskra. Samo diplomo je namreč pre-a le še Saponia iz Osijeka. Osnutek za embalažo električnih }jaa.'n'n strojcv sta izdelala Ivan Pipan iz Iskre Elektrome-p lllke Kranj in Franc Perčič Iz Zavoda za avtomatizacijo. °d°bno priznanje je Iskra dobila pred dvema letoma za "^alažo za kinoprojektorje. — A. Ž. — Foto: F.Perdan
Na Plavškcm travniku na Jesenicah grade tri objekte: betonarno, novo halo za SGP Sava in novo halo za podjetje Kovinar. — Foto: B. Blcnkuš
V Lomu soglasno za novo cesto!
Prebivalci Loma pod Storžičem, Grahovš in Potarjev so se na nedeljskem referendumu odločili, da bodo s samoprispevkom pomagali pri gradnji težko pričakovane
nove ceste v Lom
Občani Spodnjega in Zgornjega Loma pod Storžičem, Grahovš in Potarjev so se na nedeljskem referendumu odločali za samoprispevek za gradnjo nove ceste Slap pri Tržiču — Lom pod Storžičem — Grahovše. Sedanja cesta je namreč tako slaba, da je bil normalni promet posebno pozimi onemogočen. Odlok o referendumu, ki ga je sprejel
,-■#' 0 I JIM
> H ■ '<M|HHj
iiiiBiiiiiiiF1 ;#p ™itf
svet krajevne skupnosti, je predvideval, da bi zaposleni od 1. junija letos dalje plačevali mesečno 2 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov (vključeno je tudi dopolnilno delo, dela na domu in nagra-de), delavci, zaposleni v tujini, pavšalno 2 odstotka od ugotovljenega poprečja ustrezne stroke pri nas, upokojenci 2 odstotka od pokojnin, če prejemajo mesečno več kot 400 dinarjev, kmetje in lastniki gozdov s področja krajevne skupnosti Lom 4 dinarje od bruto kubika ugotovljenega letnega poprečnega etata v desetih letih ter obrtniki in ostali poklici 2 odstotka od davčne odmere.
Ko smo v nedeljo popoldne obiskali Lom, so nas od prve hiše dalje spremljale zastave in lepaki, ki so vabili, naj ljudje pridejo na volišče v dom družbenih organizacij in naj glasujejo za samoprispevek. Pred cestnim odcepom proti družbenemu domu so stali mlaji in transparenti. Dobili smo občutek, ua vlada v Lomu veselje. Ob pol šestih popoldne so volišče že zaprli
in začeli preštevati glasove. Rezultat je bil razveseljiv, presenetljiv! Za samoprispevek je glasovalo 281 občanov, 11 jih je bilo proti, vzdržala pa sta se le 2! Torej rezultat, ki ga le redko srečamo ob takih referendumih. Spontani lomski »za« p? obenem tudi dokazuje, kako potrebna je nova cesta in kakšna je volja ljudi, da tudi sami pomagajo po svojih močeh.
Po štetju glasov nam je odbornik Jože Perne z veseljem povedal, da bodo vašea-ni Loma in sosednjih vasi v štirih letih (samoprispevek bo trajal do zadnjega maja leta 1976) zbrali od 22 do 24 milijonov starih dinarjev. Okrog 260 starih milijonov pa bo dala skupščina obe na Tržič in delovne organizae:je, kjer so zaposleni občani Loma. Novo cesto bodo giadili v dveh etapah. Prvo etapo predstavlja odsek od Si ip» do Spodnjega Loma, ki ,e dolg 1100 metrov, drugo pa odsek od Spodnjega Loma do Grahovš. Letos naj bi predvidoma opravili glavna zemeljska dela.     J. Košnjek
50-letnica gasilskega društva
j^S novih postelj v hotelu krim na
180 °bnovIJcni »" dograjeni hotel Krim. Hotel «*p n.°?lh Postelj, tako da jih ima zdaj skupaj je^ritiv bar in druge prostore. Obnovitev in do Dort«8a podJelJa Toplice, je veljala 18,5 milijona °««jetje Gorenje iz Radovljice. Po otvoritvi Je v hotelu
A. ž. — Foto: F. Perdan
Žev"ltlu za 'et°snJo sezono že vse postelje od
BLEDU — Na Bledu so v soboto popoldne od-Krlm, ki ima zdaj kategorijo B, je dobil prek okrog 250. Hotel Ima tudi novo restavracijo,
graditev tega hotelskega objekta v okviru zdru-dinarjev, dela pa je Izvajalo splošno gradbeno direktor hotela Janez Zlrovc povedal, da imajo
dane. Med najavljenimi gosti je največ Angle-
Gasilsko društvo Polje — Vodice je v nedeljo, 30. aprila, slovesno proslavilo 50-let-nico obstoja. Na slovesnosti so imeli več govorov in pozdravov gasilcem, še živečim 9 ustanovnim članom pa so
izročili značke in diplome za 50-lctno delo. Sledila je povorka gasilcev do veseličnega prostora, kjer se je veselje ob zvokih ansambla Franca Flereta nadaljevalo pozno v noč. -fr
/O ljubljanska banka
Kar precej voz so naložili in različno navlako zvozili na posebej določeno mesto. — Foto: F. P.
Očistimo svoj domači kraj
Prva večja akcija nedavno ustanovljenega pododbora turističnega društva Kranj na Kokrici
Na podlagi ankete, ki jo je izvedla krajevna skupnost Kokrica med prebivalci, so 3. marca na zboru volivcev na Kokrici ustanovili pododbor turističnega društva Kranj. Za ustanovitev pododbora se je namreč v krajevni skupnosti odločilo prek 160 prebivalcev. Ob ustanovitvi so izvolili za predsednika pododbora Jerneja Teropšiča, ki je hkrati član upravnega odbora turističneea društva Kranj.
»Naš pododbor ima štiri sekcije: gostinsko-turistično sekcijo, sekcijo za olepšavo kraja, izletniško in propagandno sekcijo. Na pogled je morda malo čudno, zakaj smo se odločili za ustanovitev pododbora kranjskega tu rističnega društva. Prediogu
in ustanovitvi je botrovala Želja prebivalcev krajevne skupnosti, da bi uredili nekatera področja v krajevni skupnosti in začeli postopoma morda razvijati tudi turizem,« pravi predsednik pododbora Jernej Tcropšič.
V Bobovku sta namreč nastali dve umetni jezeri, v kateri je ribiška družina že vložila za 20 tisoč novih dinarjev ribjega zaroda. Ko so v krajevni skupnosti ugotovi'!, da je okolica obeh jezer (meri okrog 8 hektarov) z občinskim odlokom iz leta 1968 določena oziroma rezervu ana za različne rekreacijske objekte, so se odločili, da bodo skušali to možnost izkoristiti z ustanovitvijo turistične organizacije oziroma pododbora društva.
»To je absurd«
»Kakor je v sodelovanju s predstavniki našega podjetja ugotovila skupščina občine Skofja Loka, bi moralo 7500 občanov odštevati za normalno odvažanje smeti mesečno po 2,85 din na osebo in ne po 0,70 din, kot je lo .sedaj,« Je dejal direktor komunalnega podjetja Remont škofjri Loka Mirko Brezovec.
Po sedemdeset par mesečno plačujejo prebivalci SkoTje Loke in njene okolice že od leta 1967 dalje.-In vendar so se osebni dohodki medtem povišali poprečno za več kakor dvakrat, vse storitve pa so znatno dražje. Dvakrat so organi upravljanja podjetja predložili občinski skupščini novo ceno in prosili za so-j'lasie. (oda vedno je odlok o zamrznitvi con prehitel sklep odbornikov.
»Sleherni od 44 članov delovnega kolektiva je bil prisiljen lani prispevati po 2200 dinarjev, če smo hoteli, da je podjetje pokrilo nastalo
izgubo. To je absurd! Ce naj bi zadostili vsem predvidenim potrebam kot so, denimo, osebna zaščitna" sredstva, zavarovanje in vzdrževanje SjmetiŠčne jame ter nabava ustreznih delovnih pripomočkov, bi bila izguba, ki jo je utrpelo podjetje, še znatno večja.
Težave imamo tudi s pobiranjem smetarine, saj inka-sant ne pristane na mesečno pobiranje denarja, ker se mu to ne izplača. Tako ostajajo prepotrebna finančna sredstva vezana tudi po pol leta in še dlje,« je zaključil direktor Brezovec.
S. Jesenovec
»Trenutno se dogovarjamo za izdelavo idejnega načrta na področju Bobovka. Prepričani smo, da bi ta kraj v prihodnje z igrišči, urejenim terenom, jezerom in morebitnim kampom lahko postal zelo privlačen ne le za Kranjčane in okoličane, ampak tudi za druge.
Ker pa se zavedamo, da je ureditev Bobovka le del celotnega programa našega pododbora, smo se 28. aprila odločili za akcijo očistimo svoj domači kraj. Prebivalce smo povabili, da s prostovoljnim delom očistimo nekatera divja odlagališča smeti v krajevni skupnosti. Mimogrede povedano, divjih odlagališč, ki so močno kazila nekatere predele v krajevni skupnosti, je bilo zares precej.«
Okrog 100 prebivalcev se je tistega dne popoldne lotilo dela. Odstranili so smeti in jih zvozili, na mesto, ki ga je za to določila krajevna skupnost. Na najbolj kritična mesta so postavili table z napisi o prepovedi odlaganja smeti. Ker pa največkrat takšne opozorilne table ne za-ležejo kaj prida, so organizirali še čuvaj no službo. Poslej bodo vsakogar, ki bo odlagal smeti na prepovedanin mestih, prijavili sanitarni inšpekciji, le-ta pa bo poleni kršilce prijavila sodn.ku za prekrške.
»Upam, da bo ta sicer enkratna akcija zato zalegla tudi v prihodnje. Ob tej priliki se zato vsem, ki so se odzvali vabilu pododbora turističnega društva, zahvaljujem za uspešno izvedeno akcijo; posebno še starejšim prebivalcem krajevne skupnosti, ki jih ni bilo ravno malo,« je povedal Jernej Terop-šič. A. žalar
Konec aprila je Gorenjska turistična zveza objavila ob-načrt akcij, ki so Jim dali skupni naslov »Očistimo Oo i j ako«. Načrt je pravzaprav sestavni del rednega progra ^ ustanove, vendar bo poslej zavzemal favorizirano mesto, za varstvo okolja na Gorenjskem torej postaja poglavitna _ loga zveze, pa tudi vseh krajevnih turističnih društev. ~ "nje se omenjene ustanove vključujejo v obče republiško g« »Očistimo Slovenijo«, ki ga je sprožila turistična zveza venije. h
O podrobnostih, od katerih bo nedvomno odvisen ali neuspeh zamišljenih ukrepov, smo povprašali tajnika Karla Ceja. Povedal nam Je, da akcija lahko obrodi ■JjJJJ samo, če k sodelovanju pritegne kar najširši krog druzb političnih in specializiranih organizacij ter pristojnih si občinskih skupščin, nadalje sredstva javnega obveščanja- ' delavske univerze, razna društva in — ne nazadnje — vp osebe. Edino prek njih Je namreč moč vplivati na ob ca\ ' ki so konec koncev najpomembnejši člen ekološko ogr° skupnosti.
Prvi pogoj za učinkovit začetek je seveda natančno P/£ znavanje problemov. Zvedeli smo, da odgovorni že ra*P*j"^ gajo z nekaj analizami o stopnji prizadetosti posameznih o močij. Toda slednjih je premalo. Zato pripravljajo obsez študijo, ki bo skušala razkriti glavne vzroke onesnaževanj v tej ali oni komuni ter razkrinkati najhujše kršilce, v* so se lotili zelo resno, ob pomoči številnih strokovnjakov.
Poglavje zase je kajpak navezovanje stikov z gospodaf skimi organizacijami. Pri Gorenjski turistični zvezi so PeS , sti. Sodijo, da se bo treba zateči k določenim pritiskom brezkompromisno zaostriti vprašanje odnosa do zaščite i* rave. žal kolektivi še zmeraj raje plačujejo kazni (ki 8 premile), kakor da bi nabavili ustrezne naprave. V tesni zv z naštetim je nadzor nad spoštovanjem predpisov in odloko / ki jih ni malo, a so trenutno le »papirnati tigri«.
Velja poudariti, da akcija ni kratkoročna, kampanjska^ temveč načrtna, stalna — kajti tudi maličenje življenjske« prostora je stalno ln zaenkrat celo narašča. *• **
Kako Je zašlo odpadno sadje in zelenjava na Kokrico, bo< skušali še ugotoviti, so povedali predstavniki pododbor turističnega društva. — Foto: F. Perdan
/O ljubljanska banka.
Več sredstev za kmetijstvo
drr?^iU' smo že, da so pred dnevi v Škof ji Loki podpisali ia  i Cn* d°govor o namenskem izločanju sredstev za razvoj sebnega kmetijstva v občini. Glavna pobudnika in sprem-•kiV'l1Ca akc,je sta bIla občInska konferenca SZDL ln občin-komite ZK Skofja Loka, njun predlog pa so sprejele pod-
Pisni
ce po razpravi v samoupravnih organi.
ta Pdpisnice dogovora ugo-
ti   t0, .4a ->e m inoia osta-»metijstvo enakopravna
Pano
Sa gospodarske dejavno-
sti. Zaradi razmer, ki vladajo na tem področju, oa je potrebna dolgoročna, stabilna in ekonomsko utemeljena po-
V Novakih
■
■ma slana mlade
Za vas Novake, ki je oddaljena le slaba dva kilometra od Seničnega pri Tržiču, Ie redko siišimo. Vas, tvorijo io štiri kmetije, je stisnjc-Da na močvirnem, z jarki prepredenem zemljišču na robu udin boršta, ki mu domačini Pravijo Vojvodin boršt. Zcm-|-ja je močvirnata, težka in ilovnata. Ker jeseni zelo zgodaj pade slana in spomladi fada dolgo uničuje pridelke, *e ie udomačil rek, 'da ima v Novakih slana mlade'. Za Vasico je značilno tudi to, da 8e vsi vaščani ne preživljajo 8 kmetijstvom, temveč od vsakc hiše vsaj eden išče za-•lužek v tovarni.
Martin Dolžan je napreden Mnet, Veliko volje za razvoj ~»a, razen tega pa je tudi
m
Martin Dolžan
Cena koruze raste
Na živilski borzi v Novem adu v zadnjem času ni bilo ^čjih sprememb. Največje Povpraševanje je po pšenici ^ koruzi in se dogaja, da pr°Snjam kupcev ne morejo zgoditi. Tudi
cene pridelkov se ni-^° bistveno spremenile Zvi-.a*a se je lc cena koruze in J° Prodajajo po 1,30 do 1,37 dinarjev za kilogram. Pšeni-f° Pa prodajajo le tistim *uPcem, ki plačajo vnaprej, ^'ogram pšenice stane 1,40 dinarja. -Jk
predsednik zadružnega sveta Kmetijske zadruge Tržič. Ima 14 hektarjev zemlje, od tega 8 obdelovalne.
»Ce površno pogledam svojo kmetijo, ugotovim, da je dobra. Zakaj? Vsa zemlja je skupaj, arondirana. Takih primerov je malo. Ce pa svo-je posestvo pogledam natančneje, je obdelava izrednp tež-ka. Površin j so močvirne, sekata pa j!h tudi dva hudourna potoka. Prvi pridrvi iz Vojvodin (Udin) boršta, drugI pa s Seničnega oziroma Vetcrnc£a.<:
»Včasih smo veliko sejali,« je nadaljeval Martin. »Danes pa le najbolj potrebne poljščine. Ne izplača se, saj divjadi ne zadrži nobena reč več. V hlevu imam večinoma pitanec in po kooperacijski pogodbi z zadrugo oddam vsako leto 3 ali 4 bikce, težke od 500 do 600 kilogramov. Mleka ne oddajamo. Preveč na samem smo ln do zbiralnice Je daleč. Rajši ga predelujemo v sladko smetano in surovo maslo. Po teh proizvodih je veliko povpraševanje, saj so to domači in sveži izdelki. Usedem se v fička in jih sam zvozim do strank. Ce pa se fičko pokvari, je tudi moped dober. Z mlečnimi izdelki je sicer precej dela, vendar ostane sirotka, s katero krulimo prašiče. Razen tega pa dajemo mleko, ki je redilno, tudi med govejo krmo.«
Zanimalo mc je, kako krmi Dolžan svoje hlevske varovance, ki so križanci simen-talske pasme.
»Bikce krmim z zeleno krmo, za pitanje pa uporaoljam še koruzo ln ječmen. Krmil ne kupujem, ker dajem med žito mleko. To sem nekje bral. Poskusil sem, če bi se tudi meni obneslo. No, prvi rezultati so kar ugodni. Za živinorejo Je seveda pomembno intenzivno gojenje travnikov. Sam že kosim trikrat letno in razmišljam, da bo treba zgraditi silos ...«
In ne samo silos. Tudi hlev bo moral Martin povečati. Vendar bo za to potreboval kredit. Doslej se je le-teh izogibal. Traktor FIAT na dvojni pogon, samonakladal-no prikolico, motorno žago itd. je kupil Martin brez dinarja kredita.    J. KoŠnJek
litika, katere končni cilj naj bo kmetijstvo, ki bo sposobno izkoriščati naravne možnosti v občini in bo solidna osnova za enakopraven ekonomski položaj kmeta. Podpisnice bodo zato v razvoj zasebnih kmečkih gospodar stev — kmetijstev, gozdarstvo in kmečki turizem — v'agale najmanj s podpisanim sporazumom določena sredstva. Za potrebe kmetijstva bo Ljubljanska banka, podružnica Kranj, enota Skofja Loka iz svojih kreditnih sredstev zagotovila letno najmanj 2,000.000 din, če bodo tudi ostali izpolnili svoje obveze. Kmetijska zadruga Skoja Loka, Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« 2iri in Gozdno gospodarstvo Kranj — obrat Školja Loka bodo sami ali s sodelovanjenp drugih zainteresiranih organizacij letno zagotavljale udeležbo v okviru politike, ki jo vsako leto sprejme zbor banke. Naloga občinske skupščine pa je, da s svojimi sta'išči in ukrepi poskrbi za dolgoročno politiko razvoja km.-tijstva, stabilen in stimulativen davčni sistem ter za sredstva za
regresiranje obrestne mere in razvoj pospeševalne službe v skladu z materialnimi možnostmi in realnimi potrebami. Za usmerjanje sredstev na posamezna področja v skladu s sprejeto dolgoročno razvojno politiko občinske skupščine in politiko samoupravnih organov podpisnic sporazuma in za določitev optimalnih razmerij med posameznimi dejavnostmi, ko opredeljuje vrsto in tip kmetije, skrbi pospeševalna služba. DoločiJa sporazuma so podpisnice sprejele za dobo petih let.
Ob podpisu dogovora je bilo ugotovljeno, da je vprašanje sanacije podeželja zelo pomembno za nadaljnji razvoj škofjeloške občine. Zaradi dobre povezanosti vseh družbenopolitičnih in delovnih organizacij te banke so bili že tudi v preteklosti kljub nekaterim težavam doseženi pomembni rezultati. S podpisanim sporazumom pa je začrtana stabilna politika razvoja kmetijstva v občini, ki vsem zagotavlja, da bo lahko delo še uspešnejše in bolj načrtno.    j. Govekar
emlja nam daje premalo
Tisti dan, ko so odprli Travnarjevo apnenico na Slapu nad Tržičem, se je zbralo ob njej precej kmetov od blizu in daleč. Med njimi je bil tudi Jože ARNEŽ s Popova pri Lcšah. Travnarjevo apno je kvalitetno, in zato dneva, ko apnenico odpro, ne gre zamuditi.
Jože Arnež je prišel na Slap s konjem in vozom. Ker so apneničarji kosili, je imel toliko časa, da je privolil v krajši, sproščen pogovor.
»Imam 9 hektarov zemlje, od tega le 2 ha njiv. Na ostali površini so travniki in gozdovi. Vendar od kmetije nimam kaj prida dohodka, saj je večina zemlje v bregu In Jo je težko obdelovati. Prisiljen sem bil, da sem se zaposlil v tržiški pilarni, drugače številne družine ne bi mogel preživeti.«
Pa vendar, sem vprašal Ar-neža, kaj vam daje na kmetiji največ dohodka.
»Ukvarjam se z živinorejo, in s prašiči. Vendar prašiči nimajo prave cene, če pomislim, koliko dela Ima z njimi gospodinja. Z živinorejo je le boljše, zato nameravam še več zemlje zasejati. Povedal bi rad še to, in zapišite, da je pri na nas nesmiselno gojiti poljščine. Preveč Je divjačine. V borbi z divjimi prašiči in srnjadjo smo kmetje nemočni.«
In dohodok od lesa?
»Z lesom nI dosti boljše. Vsaj zase lahko trdim tako. V gozdovih Imam mlado dre-
vje in zato velikega letnega poseka nimam.«
Jožeta Arneža sem nato vprašal, če ima kot višinski kmet davčne olajšave in kakšna bi morala biti po njegovem tržiška Ikmotijska zadruga.
»Za davčne olajšave ne vem. Mislim, da imam letos celo nekaj več davka kakor lani. Plačati bom moral okrog 3300 dinarjev. Za zadrugo pa mislim, da bi se morala za nas kmete bolj brigati. Pogosteje bi nas morali vprašati: ali imaš kaj naprodaj, aH imaš gnojila. Skratka, proizvodna vez med nami in zadrugo bi morala biti čvrstoj-ša!« I. Košnjek
Jože Arnež
tiemace sv nje
Z izrazom agalakcija na splošno označimo zelo znižano aH prekinjeno izločanje mleka v poljubnem času mlečnosti, ven dar pa s tem terminom običajno mislimo na pomanjkljivo Izločanje mleč-lakaja nam ne pove, zv. ne žleze neposredno po porodu. Sama bcaefta nekatero bolezen ali motnjo gre, temveč opredeli le stanje, ki je poslediea n_-ke motnje, t. j. zamrto da lovanje mlc Ir.e žleze v času, ko bi inore-a b'U ecIo aktivna. Vzroki te motnje so lahko zelo različni, n"r. nepravilno delovanje žlez z notranjim Izločanjem, slabo razvita mlečna žleza, razne Infekcije in vi:et-Je mlečne žleze. Odvisna cd vzroka je mlečna žleza lahko tuli zelo različnega videza. Lahko je pralna ln ohlapna ali pa zelo na brekla. Pri vnetju mlečne žleze praviloma ni cela žleza zatečena in iz obolelega dela dojil izmolzemo izloček spremenjenega videza. Kadar gre za nalezljivo bolezen, sprem'j a motnje v izločanju mleka še povišana telesna temperatura in pogosto tudi težave maternice ter podobno.
Bolezenski znaki, ki spremljajo agalakeijo, so lahko zelo različni. Svinje na manjših živinorejskih obratih pogosteje obolevajo z znaki poporodnih krčev. Pri tem gre predvsem za motnje v presnovi mineralov in vitaminov, kar je ponavadi posledica nepravilne ln neuravnotežene prehrane plcmenlc v času brejostl.
Pogosto spremlja agalakeijo povišana temperatura, kar Je največkrat posledica preporodnih zastrupljanj in okužb. Pri tem so izrazitejše vnetne spremembe na mlečni žlezi (otekla hi boleča doji la) ali pa na maternici (gnojni Izcedek rodil). Pre-skave na naših prašičerej-skih obratih kažejo, da se telesna temperatura ne dvigne nad kritičnih 39,4" C le pri približno 35% obolelih svinj. Bolezen se pojavi v veliki večini primerov prvi dan po prasitvi, oziroma od 12 do 16 ur po porodu. Novorojeni pujski so videti zdravi in krepki, vendar pa nato pogosto obolevajo in Jih svinje tudi dosti pole-žijo. Agalakcija svinj je pogostejša v poletnih mesecih, od junija do oktobra.
dr. mag. S. Bavdek
te roke mojega delavce«
Naposled s kolektivno pogodbo zagotoviti pravice delavcem
v zasebnem sektorju
Da bi lahko delavci v zasebnem sektorju našega gospodarstva uveljavljali vse pravice, ki jih imajo po zakonu in bi se tako njihove pravice uskladile s pravicami delavcev v družbenem sektorju, sta lani decembra republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije kol zastopnik delavcev zaposlenih pri zasebnikih in gospodarska zbornica SR Slovenije kot zastopnik delodajalcev podpisala kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji.
V gorenjskih občinah so občinski odbori sindikata delavcev storitvenih dejavnosti po podpisu kolektivne pogodbe pripravili razgovore z delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih. O pravicah in dolžnostih delavcev, ki jih določa kolektivna pogodba, so se na nedavnem sestanku v Kranju seznanili tudi zasebni delodajalci.
Čeprav predstavlja kolektivna pogodba pomemben korak naprej, saj delavcem v zasebnem sektorju zagotavlja vse pravice, ki bi jih imeli, če bi bili zaposleni v družbenem sektorju, pa je bilo zanimanje oziroma udeležba delavcev na sestankih zelo skromna. Vsem delavcem so poslali vabila, vendar je bilo na teh sestankih le nekaj deset delavcev, ponekod pa so zaradi slabe udeležbe sestanki celo odpadli. Povsem drugačen odnos pa so pokazali do kolektivne pogodbe delodajalci, saj so se sestanka udeležili v velikem številu.
Težko bi iskali vzroke za nezanimanje za določila zanje tako pomembnega dokumenta. Pa vendar smo iz razprave na enem izmed takih sestankov lahko ugotovili, kaj in kakšni vzroki lahko zadržujejo delavce, da na videz tako brezbrižno stoje ob strani. Se več: na enem takih sestankov, ki je trajal več ur, so se delavci počasi otresli nezaupanja in boječnosti in začeli pripovedovati o svojem delu pri zasebnih delodajalcih. Jasno je, da bi zaradi verodostojnosti morali upoštevati tudi mnenja samih delodajalcev ali poslušati drugo stran medalje, vendar smo prepričani, da delavci, ki so spregovorili o svojih težavah in problemih, niso pretiravali ali celo lagali. Res so njihove zgodbe včasih zazvenele neverjetno, zazdele so se nam neresnične. O resničnosti njihovih besed ne dvomimo predvsem zaradi tega, ker so pripovedovali obotavljaje, ker so nazadnje priznali, da se bojijo povedati resnico, ker so v nenehnem strahu, da bi jih delodajalci odpustili ali kakorkoli kaznovali.
Prav gotovo teh primerov ne smemo posploševati, kajti precej delodajalcev pošte-
no plačuje dobro opravljeno delo in nudi delavcem kar najboljše delovne razmere. Seveda je veliko takih delodajalcev, ki bi lahko kot neki obrtnik na skupščini Gospodarske zbornice dejali: »Popolnoma se strinjam s kolektivno pogodbo. Mojega delavca ne bi mogel prepla-čati niti z zlatom.« Se vedno pa je precej takih, ki še vedno menijo, da so delavci, ki jih zaposlujejo, le cenena delovna sila, brezpravna in za vse uporabna.
KAZEN ZARADI UMAZANIH VRAT
»Delam od šestih zjutraj do poznega večera, včasih dočakam v lokalu tudi jutro,« zagrenjeno pripoveduje mlada Sonja, ki je zaposlena pri gostilničarju v neki oddaljeni vasi. »Delam ob vseh praznikih, nedeljah, včasih moram prihajati za nekaj lir tudi v dnevih, ko sem sicer prosta.
Zaslužim veliko manj kot moja sodelavka, ki ima le prvi letnik gostinske šole, čeprav opravljam popolnoma enako delo kot ona. Njej ni treba, jaz pa moram lokal tudi pospravljati, pomivati okna, vrata in tla. Preskop je, da bi plačeval še snažilko. Nekoč, ko nas je sanitarni inšpektor kaznoval zaradi nepomitih in umazanih vrat, sem kazen morala plačati sama.
Stalno mi grozi z odpustitvijo, ker dobro ve, da nimam kam iti in da me bodo kot nekvalificirano delavko težko drugje sprejeli. Včasih sem resnično povsem obupana,« pripoveduje tiho Ln skriva svoje zgarane roke.
Kolektivna pogodba: Poln delovni čas delavca znaša 42 ur dnevno, glede razporeditve delovnega časa se delavec in delodajalec dogovorita z delovno pogodbo, delavcu mora zagotoviti dnevni in tedenski počitek ... Tedenski počitek pripada delavcu praviloma v nedeljo. Delo v nedeljo lahko delodajalec odredi le tedaj, ko je delavec dolžan delati dalj kot polni delovni čas. V tem primeru mora delavcu zagotoviti za počitek na drug dan v tednu. V gostinstvu pripada de-
lavcu tedenski počitek praviloma na dan, ko obrat ne posluje. Če tega ni, se delodajalec in delavec dogovorita za dan počitka, vendar ta ne more biti sobota, nedelja ali državni praznik.
O osebnem dohodku odločata delavec in delodajalec v delovni pogodbi, vendar znaša čisti mesečni dohodek za delavec, ki nimajo kvalifikacije najmanj 800 dinarjev aH 4,40 dinarjev na uro, za pol-kvalificirane aH priučene delavce 900 dinarjev aH 4,95 dinarja na uro, za kvalificirane, ki so končali poklicno šolo, 1.450 dinarjev aH 8,00 dinarjev na uro itd.
Delavcu pripada tudi posebni dodatek glede na posebne pogoje dela, posebne naloge ali obveznosti, za nočno delo aH delo ob nedeljah in praznikih, pripada mu nadomestilo za čas letnega dopusta in v drugih primerih. Delavcem mora izplačevati tudi dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje itd*
DOPU£TI
»Meni pa dobro plačuje,« se je na onem sestanku oglasil globok glas plečatega moškega, »zanima me le, kako je z dopusti. Že štirinajst let sem pri njem, a pri dopustih se vedno sporečeva. Zidarski pomočnik sem, trdo moram delati in rad bi poleti odšel z družino na morje. Pa noče in noče slišati o dopustu poleti.«
Kolektivna pogodba: Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, delodajalec pa ga ne more zanj prikrajšati. Po enajstih mesecih nepretrganega dela ima delavec pravico do 14-dnevnega dopusta, pripada pa mu tudi nekaj dni za težo dela, delovno dobo, delovne uspehe in posebne socialne razmere. V sezonskih dejavnostih pa delavec ne more zahtevati koriščenja dopusta v času glavne delovne sezone...
Delavci so potem še naprej spraševali, izmenjavali mnenja in izkušnje, razpravljali tudi o svojih dolžnostih in končno le spoznavali, da niso več prepuščeni samemu sebi in samovolji delodajalcev. Ne govorimo o tistih, ki svoje delavce cenijo, temveč o tistih, ki v stremljenju po čimvečjem zaslužku kratijo pravice svojih delavcev ali jih celo izkoriščajo.
Zdaj pa se bodo morali delavci sami odločiti. Pred delodajalce bodo morali stopiti s kolektivno pogodbo v roki samozavestno in odločno, trdno prepričani, da s trdim in poštenim delom zaslužijo vse tiste pravice, ki jih imajo delavci v družbenem sektorju. D. Sedej
Srednje šolstvo na Gorenjskem
Na zadnji seji sveta gorenjskih občin je bil velik del razprave posvečen sedanjemu stanju srednjega šolstva na Gorenjskem. Člani sveta so ugotovili, da je Gorenjska v razvoju srednjega šolstva v zadnjih letih precej zaostala, kar je v veliki meri posledica slabe materialne osnove srednjih šol in pa pomanjkljivosti v organizacijskem pogledu. Poleg tega je tudi mreža poklicnih šol izredno razdrobljena. Predlog za reorganizacijo — nekaj šol naj bi se združilo — je že lani P1*-' pravil zavod za šolstvo, vendar do uresničitve tega načrta verjetno ne bo prišlo prav kmalu. Svet gorenjskih občin bo o teh vprašanjih znova razpravljal jeseni, ko bodo na voljo podatki o potrebah delovnih organizacij po kvalificiranih delavcih in strokovnjakih. Prav od tega bo v veliki meri odvisna razporeditev srednjih šol, gledati pa bo tudi treba, da se bodo Šole učencem čimbolj približale, seveda pa bo treba ob tem še vseeno preprečiti preveliko razdrobljenost.
O mreži srednjih šol je že prej razpravljala komisija za kulturo, prosveto ter telesno kulturo in izobraževanje pri svetu gorenjskih občin ter pripravila nekatere predloge. Glede kovinarskih šol so se izoblikovale tri možne rešitve: da se ustanovi šola v Radovljici, da se šola v Kranju priključi Iskri in šola v Radovljici 2IC Jesenice ali pa, da ostane sedanje stanje. Ob vsem tem pa>se je izoblikovalo tudi mnenje, da v stanju, kakršno je, prehod iz periodičnih na celoletne šole ni možen, ker bi bilo treba še enkrat več prostora ln kadrov.
Ekonomska šola v Kranju je v okviru svojih možnosti doslej sprejela učence s celotnega gorenjskega področja. Ker je šola do skrajnosti izkoriščena, sta možni samo dve rešitvi: sanirati to šolo ali pa jo razbiti po občinah. Težnje po ustanavljanju oddelkov se že pojavljajo v Skofji Loki in Radovljici — v okviru gimnazij. Republiška Izobraževalna skupnost je zayzela stališče, da se oddelki ustanovijo tam, kjer so potrebe in učenci. Strokovno mnenje v zvezi s tem bosta dala še zavod za šolstvo in republiška izobraževalna skup* nost.
Najbolj se razhajajo mnenja v zvezi s čevljarsko šolo. Vprašanje je, ali sta potrebna za majhno število učencev v Sloveniji dva centra ali pa naj bi bila matična šola v žireh in oddelki po krajih, kjer so učenci. Ker ima šola v Žireh dovolj možnosti za razvoj in dovolj velik internat, se je izoblikovalo mnenje, naj bo za čevljarsko stroko en sam center, ki bo skrbel za vse vrste izobraževanja — od priučevanja do tehnike, in to v žireh, oddelki pa po krajih, kjer bo potrebno.
j. Gvekar
Problemi združujejo ljudi
V kamniški občini je 20 krajevnih skupnosti. Najmanjša krajevna skupnost je Pšajnovica s 178 občani, največja Kamnik z 9000 občani. Pet krajevnih skupnosti ima nad 1000 prebivalcev, v ostalih krajevnih skupnostih je od 250 do 800 prebivalcev.
Na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti so delegati soglašali, da številni problemi združujejo ljudi. Seznami potreb občanov v posameznih krajevnih skupnostih so nastali na podlagi razgovorov na zborih volivcev, na podlagi prošenj in pritožb občanov, na podlagi razprav v odborih družbenopolitičnih organizacij in na podlagi predlogov članov sveta krajevnih skupnosti.
Predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec je v Informaciji o doseda-
njem delu krajevnih skupnosti v občimi Kamnik navedel podatek, da so na zborih volivcev predlagali 209 predlogov, od katerih jih je skupščina sprejela 157. Strokovne službe občine so posredovale 89 predlogov, skupščina občine je sprejela 71 predlogov. Podatek nazorno kaže, kako se občani prek skupščinskega sistema in krajevnih skupnosti uveljavljajo kot samo* upravljavci občine. Pri tem moramo upoštevati, da sO nekateri predlogi na zborih volivcev v pristojnosti republike ali zveznih organov.
Splošna ocena je, da so se krajevne skupnosti v kamniški občini uveljavile na vseh področjih, najbolj pa tam/ kjer večina prebivalstva sloŽ*" no sodeluje pri reševanj" skupnih problemov.
j. VIdic
/O ljubljanska banka
Srečanje mladih ^sniicov in pisateljev
V ^csin-0i?oldnc ob šestih bo j-arnj      hlSi v Kranju lite-
H'lov i ' Tla katerem bo kranjsL, prek 20 mladih Ijev p 1 lešnikov in pisate-Ui-SOc "rcditev je v okviru m,adosti organizirala ^nj p k°nferenca ZMS d° don i Slani srečanja bo-kr;'nia. n|cvali tudi učenci JSKe glasbene  šole. Ju-
Področni posvet o načrtu vzgoje in izobraževanja
Za bolišo izo-
trišnje srečanje je lepa priložnost, da se mladi kranjski ustvarjalci predstavijo javno sti, razen tega pa tudi medsebojno spoznajo. Kranjska mladinska organizacija je nameravala namreč ustanoviti posebno skupino pri komiteju, ki se bo ukvarjala in spremljala kulturno snovanje mladih. -jk
b razbeno strii kiti ro
^Urj„ i   ^ — Literarna sekcija mladinskega aktiva v Scn-J^mU S? 0rganizirala. danes ob osmih zvečer v kulturnem ' del veccr z naslovom Romar s klanca siromakov,
jkcirja v Večera bo posvečen 96. obletnici rojstva Ivana Can-tefati u2em delu pa se bodo predstaviti mladi šenčurski TRž <me> V Tržič C ~~ Danes popoldne ob petih bodo v galeriji NOB fru°8ruU 0<-lPili razstavo fotografije Oskarja Dolenca, člana l6-majaPe Š0LT iz Ljublj anc, Razstava bo odprta do torka.
V Kranju je bilo v ponedeljek področno posvetovanje o načrtu razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Predstavniki izobraževalnih skupnosti gorenjskih občin in drugi vabljeni so na posvetu izmenjali misli o samem načrtu, razprava pa Je tudi pokazala, da se na Gorenjskem zavedamo vse celovitosti problema vzgoje in izobraževanja. Posebno še zato, ker stanje razen deloma v predšolskem varstvu in v osnovnem šolstvu, še zdaleč nI idealno. Vsem je znana nič kaj rožnata situacija srednje-
m 8rcd<>,
26. aprila, so prebivalci Šenčurja in okoliških krajev dobili novo knjižnico. Knjlž-v svoji zbirki okrog 1200 knjig, odprta pa bo dvakrat tedensko — ob sredah in — Foto: F. Pcrdan
ftke j^j ' 5-maja, je v Gorenjskem muzeju v Kranju tajnik društva ljubiteljev drobne grafi^ J0veni]e Rajko Pavlovec odprl razstavo duhovitih grafičnih del znanega 82-letnega gra-K|charda Rotherja. Odprta bo do 18. maja. (K M.) — Foto: F. Perdan
ga šolstva na Slovenskem, gorenjske srednje šole pa so verjetno še pod slovenskim poprečjem. Udeleženci posveta so sicer pozdravili načrt razvoja vzgoje in izobraževanja za našo republiko, vendar so obenem podvomili, da bi bili v naslednjih petih letih pri sedanjem načinu financiranja možni kakršnikoli premiki na tem področju kot jih predvideva načrt, še posebej zato, ker se pri nas opaža dvojnost v politiki izobraževanja — na eni strani načrti za razvoj in razne resolucije, po drugi strani pa z določenimi predpisi omejujemo možnost širjenja šolskih prostorov — kot so obvezni pologi in trenutno tudi pričakovana prepoved investicijskega kreditiranja infrastrukturnih objektov.
Situacija v srednjem šolstvu je takšna, da skoraj ni več časa, da bi se nad njo zamislili, pač pa je že čas za ukrepanje, še posebej zato, ker je izobrazbena struktura zaposlenih v naši republiki med najslabšimi v državi. Gorenjsko   področje   pa že
dolgo ne vodi več v izobrazbeni strukturi v slovenskem merilu, kaj šele v jugoslovanskem. Kolikšen vpliv ima ta neugodna izobrazbena struktura na gospodarstvo, je natančneje težko določiti, vendar pa je že samo dejstvo, da Gorenjska po gospodarskem uspehu že zaostaja za ostalimi slovtnskimi področji in je tudi pod slovenskim poprečjem, dovolj zgovorno.
Čeprav gospodarstvo ne ve, tako področno kakor tudi v slovenskem nicriiu, kakšne kadre in koliko jih potrebuje v naslednjih letih, s.> se na posvetu strinjali, da je treba za rešitev tega problema ukrepati enotno. Za enotno mrežo srednjih šol na Gorenjskem naj občinske meje ne bi predstavljale nobene ovire. O tem sicer na Gorenjskem že razpravljajo, vendar do kakih bistvenih zaključkov še nI prišlo. Naslednji korak za sanacijo kadrovske strukture pri nas pa je sistemska ureditev vprašanja sredstev za srednje šolstvo.
L. M.
Revija pevskih zborov
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Ljubljana-ftilka je priredila v počastitev 80-letnice rojstva predsednika republike Josipa Bro-za-Tita v soboto, 6. maja, v gradu Goričanc revijo pevskih zborov. V sporedu, ki se je začel ob 19.30, so so-
delovali moški pevski zbor kadetske šole Tacen, mladinski pevski zbor Šentvid, moški in mešani pevski zbor KUD »Oton Zupančič« Sora, amatersko gledališče »Svoboda« Medvode in Godba na pihala Medvode.
-fr
ŠKOFJA LOKA — Redko se zgodi, da v isto kasarno pride hkrati na odsluženje vojaškega roka cela desetina kvalitetnih pevcev ali glasbenikov. Zgodi se pa le. Tako je bilo tudi pred Štirimi meseci v garniziji Simona Gregorčiča. Fantje so kajpak brž našli skupni jezik in ob podpori poveljstva ustanovili oktet. Vodi ga »esembejevec« Uroš Lajovic. Četica je začela marljivo vaditi in kmalu naštudirala več deset slovenskih fantovskih in vojaških pesmi. Ognjeni krst so doživeli na Številnih samostojnih koncertih po Primorski ter poželi obilo priznanj. Sledili sta snemanji za ljubljansko televizijo in za radio Koper, v petek, 12. maja, ob 20. uri pa jim bomo lahko prisluhnili v galeriji na loškem gradu. Spored obsegi 21 pesmi. Oktet je k sodelovanju pritegnil mlado slovensko gk> dališko igralko Nadjo Strajnai, ki bo prevzela vlogo napovedovalke. Povemo naj še, da je koncert, ki ga organizirata eksperimentalno gledališče Odcr-galerija Škofja Loka in Loški muzej, eden zadnjih, ter da ansamblu grozi razpad, saj nekateri njegovi člani te dni zapuščajo »soldaški stan«. (-i;*)
LJUBLJANA — V prostorih moderne galerije Ljubljana so minuli četrtek, 4. maja, zvečer odprli zanimivo skupinsko razstavo devetih slovenskih likovnih umetnikov. Prikazane umetnine bodo obiskovalcem na voljo do vključno nedelje, 21. maja. Svoja dela so prispevali Andrej Ajdič, Dragic* Cadcž-Lapajne, Gustav Gnamuš, Drago Hrvački, Zmago Jeraj, Tone Lapajne, Rudi Pergar, Dušan Tršar in Kranjčan Vinko Tušek. Mnoge od njih že poznamo, saj smo njihove mojstrovine lahko občudovali v paviljonu kranjskega ali škofjeloškega muzeja. (-»g)
/O ljubljanska banka
3
,. .'si
1
Aprilsko sporočilo
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
(Berlolt Brecht, Bericht der Serbcn)
Sad toga boja buržoazije proti nemškemu delavskemu razredu so bili vsi nemški režimi od Briinningovega, Papcnovega in Schleicherjevega pa vse do krone teh prizadevanj — Hitlerjevega režima, krivega za največje zlo, ki je v zgodovini doletelo svet med leti 1939—1945. Januarja 1933 je imel Hitler že blagoslov vseh tistih vodilnih Nemcev, ki so določali politiko Nemčije. Med njimi so bile tudi desničarske nemške stranke, zlasti nemški nacionalci (DNP). Njihova frakcija je 26. januarja 1933 začela v Reiehstagu boj proti generalu Schleieherju. Izjavila je, da se je nabrala cela vrsta .življenjskih vprašanj', zlasti gospodarskih, ki .terjajo nujno rešitve na podlagi temeljile odločitve'. Za uresničitev rešitve gospodarskih vprašanj (mišljen je bil boj proti revolucionarnemu vrenju med delavstvom, ki ga je tlačila več kakor šestmilijonska brezposelnost) so nemški nacionalisti zahtevali popolno prenovo vlade, ki ,naj bi Nemčiji zagotovila enotnost in bila njena udarna sila'. Po mnenju nacinalcev je Schleicherjevo kanclerstvo odstopalo od .avtoritativne ideje vladanja' in skušalo ,vrniti politiko na stari (vveimarski) tir:
»Pri naconalističnih političnih gibanjih Schlei-cherjeva vlada ne uživa nobenega zaupanja več, ker je odpovedala pri reševanju vrste življenjskih vprašanj in si s tem nakopala nasprotovanje ne samo pri nacionalističnih strankah, marveč tudi pri deželnih vladah.« (AdG 670 M)
Da je Schleicherjeva vlada 'odstopala' od avtoritativne politike vladanja, je bila seveda laž, saj je njena policija prav 26. januarja 1933 napadla zborovanje ,Bojne zveze proti fašizmu' v Dresdenu s strelnim orožjem in pri tem ubila devet, a težje ranila enajst nemških protifašističnih borcev-dresdenskih komunistov (AdG 671 H). Pa tudi drugače se general Schleicher ni hotel odpovedati avtoritativnemu vladanju, saj se je prav po napadu nemških nacionalcev, v tem času že Hitlerjevih zaveznikov, hotel zateči k paragrafu čl. 48 nemške ustave in dobiti od predsednika Nemčije Hindenburga dovoljenje za razpust Reichstaga. Hindenburg je Schleicherjevo zahtevo odbil in Schleieherju ni preostalo drugega, kakor da poda ostavko na kanelersko mesto. (AdG 762 F). V ozadju je bila seveda Papenova in Hitlerjeva zarota proti Schleieherju, ki je s Schleicherjevo ostavko uspela. Hindenburg je poveril mandat von Papenu, kar je razjezilo Schlei-cherja, da se je zatekel po pomoč proti von Papenu k Papcnovemu sozarotniku Hitlerju, potem pa kot ekskancler predlagal Hindenburgu:
»Po mojem mnenju obstajajo samo tri možnosti rešitve iz nastale krize: 1. Veličinska parlamentarna vlada pod Hitlerjevim kanclerstvom. 2. Manjšinska vlada, ki b) se naslanjala na močnejše ljudsko gibanje (naciste) in ki bi ji prav tako načeloval Hitler. 3. Nov prezidialni kabinet s popolnim polnomočjcm, ki bi se mu ne bilo treba ozirati na mnenja političnih strank.« (AdG 760 F)
Tak je bil Schleicher jev predlog, le da je pri tem točko št 3 označil sam kot nemogočo, ker bi se ,proti obliki lahko katera od strank zate! la k državnemu udaru ali celo k revoluciji. Ostala je torej ena sama možnost avtoritativnega vladanja: vlada pod Hitlerjevim kanclerstvom. Druge možnosti ni videl več niti meščanski tisk, ko je razpravljal, ali bi bilo Schleicherjevo kanclerstvo še možno brez podpore DNVP (nemških nacionalcev). (AdG 672 F)
Predsednik Hindenburg in nemški desničarski politiki so se sedaj posvetovali samo še, kako bi .ustoličili' Hitlerja brez večjega ,hrupa levičarskih strank'. Dne 29. januarja 1933 so ponovno odložili zasedanje Reichstaga, da bi prišli do
.pametnih zaključkov'. Bali so se tudi demonstracij Enotne ljudske fronte, katere članstvo je naraščalo tudi z delavci iz socialističnih vrst kljub nasprotovanju strankinih voditeljev. Hindenburg je lahko upal na njihovo, če že ne javno, pa vsaj na prikrito podporo, saj so ga podprli tudi pri zadnjih predsedniških volitvah, na katerih sta nastopala kot sokandidata komunist Thalmann in nacist Hitler. To podporo Hindenburgu so socialisti opravičevali s tem, da bi v primeru, če bi postavili samo svojega kandidata ali dopustili, da bi socialisti volili komunista Thiilmanna, pomagali samo k Hitlerjevi zmagi, v resnici pa bi lahko združena levica (socialisti in komunisti) zmagali, če bi se odločili za enoten in skupen nastop ter za skupnega kandidata, kakor so jim ponujali komunisti in bili celo pripravljeni, da bi bil ta kandidat socialist in ne komunist.
»Postavitev lastnega kandidata ali glasovanje za komunista Thalmanna, bi okrepilo samo Hitlerjev položaj pri predsedniških volitvah in morda celo Hitlerjevo izvolitev, to pa bi pomenilo konec socialdemokratske oblasti v Prusiji in oblasti nad policijo «
Tako je bilo stališče SP Nemčije pred predsedniškimi volitvami leta 1932. Bali so se izgubiti .Severingovo policijo', ki je pod vodstvom tega .policijskega' socialista, ki se je v javnosti rad ponašal, da ima še strankino legitimacijo, ki mu jo je izročil Bebel, zagrešila vrsto zločinov nad nemškim delavstvom. Severing ni samo razorožil z lepimi obljubami nemške rdeče porur-ske armade v času revolucionarnih nemških bojev in nemirov, marveč je dal tudi 1. maja 1929 streljati na prvomajsko komunistično manifestacijo v Berlinu in bil na ta način kriv za smrt mnogih nemških delavcev. Poleg pričevanja Šteli Lehmannove, ki je sama doživela to prvomajsko nasilje leta 1929 v Berlinu, imam na razpolago še vrsto drugih pričevanj o tem in o kasnejših Severingovih preganjanjih nemških komunistov in članov Enotne ljudske fronte. Severingovo prezidentstvo nad nemško policijo bi nemški socialistični voditelji na predsedniških volitvah radi ohranili s socialističnimi glasovi za Hindenburga, čeprav so komunisti napovedovali, da .bodo pod Hindenburgom izgubili oblast nad najpomembnejšo nemško deželo in nad vse-nemško policijo', kar se je pod Papenovim kanclerstvom potem res tudi zgodilo. Kancler von Papen je napravil kmalu potem, ko ga je na to mesto imenoval Hindenburg, konec .socialdemokratski vladavini nad Prusijo' in zamenjal to najpomembnejšo nemško deželno vlado s svojim komisarje tom'.
»Zdaj je bila ZPD na smrtni postelji,« ugotavlja meščanski publicist Alan Moorehcad, ko je leta 1953 pisal o .atomskem špijonu' in sedaj znanem vzhoduonemškem matematiku in znanstveniku Klausu Fuchsu, ko obravnava njegov prehod od predvojnega nemškega socialista v tabor nemških komunistov še pred prihodom Hitlerja na oblast (Der Moiiat, 1953, št. 52, str. 398). (Klaus Fuchs je pobegnil v Anglijo, med vojno pa sodeloval pri raziskovanjih za prvo atomsko bombo v ZDA. Od tam se je vrnil v Anglijo, kjer so ga osumili kot atomskega vohuna in ga obsodili na deset let ječe. Ko so ga po prestani kazni izpustili, se je vrnil v Demokratično republiko Nemčijo, kjer nadaljuje svoje znanstveno delo — op. M. KI.)
Taki primeri, da so mladi socialisti, razočarani nad strankino politiko in oportunizmom, zapuščali vrste nemške socialistične stranke in se pridruževali komunistom ali vstopali v enotno protifašistično fronto, so bili množični. Vodstvo te stranke pa je kljub temu trmasto vztrajalo pri stari oportunistični politiki in se kot vodstva drugih .demokratičnih' strank zbalo krepitve nemškega komunističnega gibanja in komunističnih prizadevanj za okrepitev protifašistične Enotne fronte Nemčije.
Prav na dan, ko so Hindenburg in desničarski nemški politiki kovali zaroto proti zadnjim ostankom demokracije v Nemčiji, je bila v Berlinu veličastna ln množična komunistična mani-
• .h sraic
festacija kot odgovor na parado ,rjavin pred tednom dni (22.1. 1933). pef »Priredili smo demonstracijo, obhod P ^ linu,« mi je leta 1960 pripovedovala Sten mannova (Federlova). »Kljub ledeno to& ^ dnevu smo se zbrali množično na vseh z jj, mestih, še nikoli niso videli in doživeli v mi takega velikega in množičnega komuni« ^ ga obhoda. Našim povorkam, ki so koraka ^ Biillovvplatz, so se pridruževali tudi rn»°* # cialisti in drugi. Nepregledne množice so ^ kale mimo tribune, kjer sem videla nase ^ telje Thalmanna, Piecka in druge. Prlp3kj ga Rotfrontbunda (zveze rdečih bojevnikov), ^ je prepovedal že kancler Briining in ki še ^ ni bil dovoljen, so kot .ilegalci' korakali v .Q rostopih in vzklikali: ,Hoch lebe, Thedy. so namreč klicali Thalmanna. Poleg naših ,j kar jev so bili na tribuni tudi nekateri čas"1'j socialističnega ,Vorwartsa' in neki socialj* ^ poslanec —■ ime sem  pozabila. Komu °
vzplalo srce ob tolikšnem navdušenju
čep
postaviti se hitlerjevcem po robu. Ljudje, slabo oblečeni in mnogi tudi izstradani, od o do starcev se niso menili za januarski 1» ^ Tudi socialistične časnikarje od ,Vorwartsa zajelo navdušenje. Ko sem naslednji dan " ^ poročilo, natisnjeno v ,Vorvvartsu\ sem ze ^ slila, da je v vrhovih nemške socialne d^^o cijc prišlo do prelomnice s staro oportuni«' u j( politiko, saj je bil članek prežet z duhom * darnosti razredno zavednega nemškega de'aV ^ ga razreda in enotnosti med socialisti in ko. nisti v boju proti rjavi fašistični nevarn« Toda že naslednji dan sem bila nad ,Vorv\* som' razočarana.« (Iz štud. gradiva za mojij man ,BerIin', ki ga imam v načrtu kot uvo ^ roman druge tetralogije o šlefi Lehman00 M* Kl.) &
Ce je 30. januarja zjutraj ,Vor\v;irts še P čal o .največji protifašistični manifestaciji v^ {( linu in o potrebi delavske solidarnosti i" enta nosti v boju proti rjavi nevarnosti', so O*, boj in nevarnost socialistični voditelji še ta pozabili. Bil je 30. januar 1933. Bile so prve u tega dne, ko fe
VSENEMŠKI POHOD BREZPOSELNIH IN GLADNIH korakal daleč od Berlina proti hessenskemu želenemu mestu Darmstadtu:
»Okrog devetih zjutraj so se bližale Prve 0(| Ione ,Hungermarscha' (pohoda gladnih) P , središču mesta. Ogrnjeni z odejami in vreili^\, neobriti in izgladovani, z obrvmi in ovratn . belimi od ledenega sreža, v katerem je ztnr^0%et njihov dih — kajti neprijazen veter je bril jj
koraki1
nizko starkenburško deželo — so naglo
skoro vso noč ob siju rudarskih svetilk, ki še vedno migotale v mračnem meglenem Ju ^ Prispeli so na Schlossplatz. Razburjeni in h ij-■• z brczlzgledno brezposelnostjo so sovražili ti ki bi jim lahko dali delo in kruh. Razburi«-^, je zato preraščalo v ogorčenost in krike: Pu uns Arbeit und Brot, sonst schlagen vvir e tot!' (Dajte nam delo in kruh, drugače vas P0^ jemo do smrti!)... Tisoči in tisoči so priŠ'» , daleč: iz Mainza, iz Offenbacha, iz vVornis3'^ Mnogim se je bralo že na obrazu, da so že _Qi. odvisni od priložnostnega zaslužka in od P1 ,, jačenja in da so že leta moledovali za
(!eI° od'
delovnih borzah in pred uradi industrijskih P ^ jetij. Pa so bila zanje vsa vrata zaprta. ,0j| mraz še bolj rezal in se jim z' ledenimi v .g. šival v kožo, prilepljeno na okostnjak. Yre se pali so se in poskakovali na mestu, da hi j ogreli. Tanke, zguljene, zakrpane obleke. Izr»°J ^ čevlji. Le redki so imeli plašče. V njihovih 0 v je gorel'izraz ljudi, ki lahko gledajo stvari,
trebne za življenje, samo v izložbah, samo
steklo. To steklo jih je žgalo v očeh. Taka žica bede je prikorakala v mesto, v deželno sto pred sam urad deželne vlade, da so se z ^ sliil celo zelenci v uniformah, ti čuvaji rcd si niso upali ganiti in razbiti ter razgna« u tlsočglave množice bednih in lačnih. Nekaj s spremenilo. Nekaj v vseh in v vsem.«
»Medena« umetnost ki izumira
Tončka Debeljak in njena hči Mici iz Dolenje vasi sta eni zadnjih izdelovalk dražgoških kruhkov
lc* Teran s Pristave pri Tržiču. — Foto: F. Perdan
Komat olepša konjski vrat
s,^Časih, ko so na Gorenj-s ejn še prevladovali konji,
nik' tisti sed,arJi in taPet' jj !-» ki so znali izdelovati
Vnr'S^e komate m drugo ^ .80» zelo iskani. Danes je n-J?J Vedno manj. Sicer jih veni ščajo koniske moči, t0ri ar s° le:te skrite v trak-
strojih ^   drugih sodoDnm
ae^ed redkimi, ki še zna iz-ske latl ter Popravljati konj-Tfr a?mate- ie 62-letni Janez ču j     s Pristave pri Trži-
zat 1 šel v pokOi in Je nj ° vzel malo obrt. Vendar kaže L delavnica tega ne in • Pogledu na police ^ mize dobiš občutek, da je *tiir<* vedno pravi obrt-*■ Toliko dela ima.
^n\°i!ikor vcm' Zna na Go* koin izdelovati konjske j,    ate le  §e Mencinger v
Se<nUnJah- 0stali tapetniki in din u 5 so to Pozabili. Nare-leti koniat ni lahko. Leta in (!iša se moraš učiti, da nare-tu takega, da konjskega vra-
kon- 2a,,tcv"o delo za tiste s0 p ki vozijo po hribih in
^°mZPi°nlav^eni vcčJ5m ,un" Vsair      vajencev sem Izučil;
ina- mcd njimi *e moral Sq 11 narediti komat. Vendar
hetnf«.VSi fanlje °1,riJel! ,a" Vcč Mva. Komata sc nihče ne ni lom. če pa tega dela i2 °p.rav,Jaš red"°. ka| hitro nam Prakso. Prevladuje V0n/ee ročno šivanje s ši-<jr ' iglami bi posmoljeno V8e ter surovimi jermeni. 8a  materiala  po trgovi-
nah nimajo in ga zato težko dobim. Prav tako tudi okraskov nihče več ne izdeluje in se moram pošteno potruditi, da jih dobim. Se sreča, da luksuzni komati z okraski danes ne prihajajo več v po-štev. Tudi sedla, pri katerem je še posebno važno fino Šivanje, že dolgo nisem naredil. Spomnim se pa, da smo takoj po vojni veliko delali za Bosno. Gorenjski tapetni-ki in sedlarji smo morali narediti okrog 200 konjskih vpreg.«
Teran se tudi sedaj še vedno ukvarja s komati, vendar jih v glavnem popravlja. Z največjim veseljem se loti Gaštejčevega iz Zadrage, ki ga je naredil leta 1936, ko je postal samostojni obrtnik. Ko mu kmetje prinašajo popravila, tarnajo, češ, kdo nam bo potem popravljal, ko boš ti nehal. Res je tako, saj je komatarstvo eden tistih poklicev, ki izumira. Včasih so bili v Tržiču štirje in vsi so imeli dovolj dela. Danes pa je ostal le še Teran. Sina je sicer izučil, vendar je izbral drug poklic.
Teran je svojo obrt opravljal tudi med vojno. Za partizane je izdeloval usnjene gamaSe, torbice in nahrbtnike.
Janez Teran je danes navdušen lovec. S ponosom nam je pokazal nahrbtnike, ki jih izdeluje za svoje stanovske tovariše. Nekaj posebnega so.
j. Kcšnjck
Kdor redno prebira Glas, se bo gotovo spominjal člankov in reportaž, posvečenih škofjeloškemu malemu kruhku, nenavadni lokalni posebnosti, ki je drugod ne poznajo. Pisali smo O tem, kako nastajajo, o receptih zanje, o rezbarju modelčkov, od katerih sta odvisni oblika in ornament »kolačev« ... Kruhki so kmalu prerasli v slavno in zelo iskano blago, nič manj dragoceno kot popularne idrijske čipke. Zdelo se je, da nimajo prave konkurence, da jim, skratka, ni para.
Potem pa je nastopil preobrat. Pristaši naglo napredujočega kmečkega turizma so jeli »odkrivati« pozabljena naselja in gorske vasice — ter seveda tudi stare navade in običaje. Eden takšnih je peka dražgoških kruhkov, bližnjih sorodnikov razvpitega loškega medenjaka. Navzven se ne ločijo dosti. Barva in okus sta skoraj ista — poglavitno razliko predstavlja le zunanja podoba. Medtem ko jo pri prvem odti-skujejo leseni kalupi in je tesno povezana s kiparsko žilico in spretnostjo dlet ar« ja, so v dražgoškem primeru odločilni domiselnost in iznajdljivost ter izvežbanost kuharičinih prstov. »Ta mal kruhk«, kakor mu pravijo domačini, namreč gnetejo in okrasijo ročno, brez pomoči okvirja, ki že vnaprej določa njegov videz in velikost. Gre torej za pristno ljudsko umetnost, kakršna je svoje dni botrovala rojstvu dragocenih ikon in nabožnih slik.
Dražgoški kruhek seveda ni ostal izključna domena Draž-gošanov. Novi Časi so povzročili živahno migracijo in razširili čudno obrt drugam, predvsem v bližnjo Selško dolino. Zato mi po gradivo, ki je navdihnilo pričujoči prispevek, ni bilo treba iti bog-ve kako daleč. Preprosto sem potrkal na vrata Mihove domačije v Dolenji vasi, kraju ob cesti proti Železnikom. Gospodinja Tončka Debeljak in njena hči Mici sta navdušeni izdelkovalki značilnih medenih mojstrovin, ki so, mimogrede rečeno, tudi izredno slastne.
»Pečenje kruhkov je v našo 'familijo' zanesla moja mama,« pripoveduje Tončka. »Bilo je pred približno 60 leti. V Železnikih je tedaj živel neki Lokač. Možak je poznal čisto samosvoj recept testa, ki ga ni hotel izdati nikomur. Edino mami je uspelo izmamiti mu skrivnost, spričo katere so najini kruhki še danes okusnejši kot podobne loške in dražgoške dobrote. Zaostajava samo v ornamen-tih. Tu ne dosegava Dražgo-šank. Veste, oblikovanje terja bogato fantazijo, ki ponavadi izvira iz tradicije. Težko si je sproti izmišljati nove in nove stvari.«
Potlej sta mi zaupali, da Tončka v glavnem pripravlja maso, Mici pa jo spremeni v zajčke, pipe, peteline, zvezde, cvetove, škrate .. . Mici ima »boljšo roko« kot mati, vendar slabšo od babice. Ko je
slednja umrla, so z nenavadno dejavnostjo prenehali. Če bi ne posredovala gospodar in starejši sin Viki, ki sta sodila, da ne gre zavreči bogatih pokojničinih izkušenj, bi zadeva gotovo utonila v pozabo. Toda začetni poskus je uspel in Mihovi so dobili zaupanje vase ter nadaljevali. Število kupcev je naglo raslo. Prizadevni, včasih kar pretirano skromni ženi sem pobaral, kdo vse sodi v krog njunih »odjemalcev«.
»Ja, saj jih niti ne poznava. Poleg prijateljev in znancev velja omeniti organizatorje raznih turističnih prireditev in kolege pomembnih jubilantov. Lani sva, denimo, spravili skupaj kar sto kruhkov natančno določenega obsega, namenjenih udeležencem FIS kongresa v Opatiji. Ampak najbolj mi bosta ostali v spominu dve orjaški srci, ki sva ju napravili po naročilu Hotaveljča-nov. Enega je dobil loški župan, drugega pa so prodali na javni dražbi. Nikoli ne bom pozabila, kako je bil celo največji 'pleh' v hiši preozek in kako smo morali potolči robove, da sta šli gor,« je razlagala Mici.
Zagonetni Lokaeev recept kajpak predstavlja naj skrb* neje čuvano skrivnost Mihovih. Zvedel sem le par okvirnih podatkov: da je testo sestavljeno iz specialne moke, me>u in dišav — in sicer v točno določenem medsebojnem razmerju; da navedena zmes včasih zahteva dolge ure napornega gnetenja; da ji morajo nato kar najhitreje vtisniti dokončno podobo ter da sploh ni važno, kdaj občutljivo mešanico vtakneš v pečico. Zaključno fazo »operacije« tvori prema-zovanje z razredčeno, segreto strdjo, ki kruhkom daje vabljiv lesk in vonj. Namesto strdi je moč uporabiti običajen pohištveni lak, čigar zaščitni sloj izdelku poveča trajnost, vendar ga hkrati spremeni v neužiten okras.
»Mama, koliko srčkov in pajacev zamesite na leto?« sem se naposled spustil v statistiko.
»Kdo bi jih štel? Povem naj le, da smo predlanskim porabili 97 kilogramov medu ...«
V kuhinji je prijetno zadišalo. Tončka in Mici sta ravno loščili polmetrsko »fajfo«. Nisem in nisem mogel odtrgati pogleda ob bleščečih, mehko rjavih oblin. Ce bi me ne preganjala pozna ura, bi najbrž kar stal in zijal. Umetnin, onih pravih, nepotvorje« nih, dandanes pač ni na pretek.
I. GuzelJ
^ -
■ mm
Ali hi čedna tale ,fajfa'?« — Foto: F. Perdan
PO DOLINI RAČEVE
»Tc kraje pa slabo poznam. Najmanj deset let mora bili, ko sem zadnjikrat 'motovilil' tu okrog,« mi je dejal zadnjič naš fotoreporter France, ko sva se odpravljala iz Žirov po dolini Račeve do Smrečja. Se pač zgodi, da nekaterih krajev ne obiskujemo prav pogosto. In zakaj? Odmaknjenost prav gotovo ni vzrok, saj smo obiskovali že teže dostopne kraje. Razlog tiči drugje. Za dolino Račeve ga iti težko poiskati. Kraji so bili pač še pred kratkim »pod oblastjo« logaške občine, na njen teritorij pa reporterji našega časnika navadno ne zahajamo.
Ampak prepozno ni nikoli. Tako sva tudi s Francetom oni dan usmerila našega »fička« proti Novi vasi, začetku poti proti Smrečju. Nova vas! Nova v prvem pomenu besede. Stanovanjske hiše ali kot jih Žirov ci popularno nazivalo »bajte« rastejo na tem koncu Žirov kot gobe po dežju. Vsako leto deset, dvajset ali več. In na prisojnem bregu v Novi vasi je pred leti zrasla tudi smučarska skakalnica, ponos prebivalcev tega dela Poljanske doline. Zdaj na pomlad ni videti prav nič privlačna, pozimi pa se ob njenem izteku zbirajo množice gledalcev. Po njenem hrbtu so se že poganjali svetovno znani asi: Raška, Hubač, Matouš, Napalkov, Cakadze, Aimoni, Pudgar, štefančič, Mesec ... Tu se obenem kalijo mladi žirovski skakalci Burjak, Poljanšek, Podobnik in drugi, ki bodo že čez nekaj let lahko uspešno nadomestili starejšo gardo naših skakalcev. Žirovci zdaj žive za smučarski skakalni šport. Sposobni so pripraviti tekmovanje kadarkoli: če je veliko,
!)rema!o ali skoraj nič snega. *rav po njihovi zaslugi je bi-o rešeno že prenekatero državno ali republiško prvenstvo.
Le malo dalj, dva ali tri kilometre, in že sva pri opekarni v Račevi. Franc Mlakar, Marjan Trček in Hieronim Nagode, ki prav zdaj pospešeno pripravljajo deloviŠČe,
so za tisti dan »šihte« že končali, vendar so rade volje, čeprav malo nezaupljivo, pristali na kratek pomenck. »Sredstva za modernizacijo bi bila potrebna,« pravijo fantje. »Materiala je za zdaj še ogromno, za votlake sicer ne, za zidake je pa odličen. Kakšen je postopek pri Izdelavi opeke? Najprej je treba navrtali luknje v hrib, nakopati ilovico, jo z nakladalcem naložiti na vagončke in odpeljati v predelavo. Poiem pa ... nastane največja težava. Veste, opeko moramo sušiti v naravnih sušilnicah. Tako sušenje je resda najcenejše, vendar traja kar tri tedne in je precej tvegana stvar. Vse je odvisno od vremena. Prav zato je po zidakih vedno veliko povpraševanje in vse zaloge so stalno sproti prodane. Včasih smo v eni sezoni izdelali blizu milijon kosov, zdaj pa polovico manj. Takole poldrug milijon zidakov bi pa z lahkoto prodali. Kako naj jih pa izdelamo? Zaposlenih nas je samo dvanajst, sezona pa traja od začetka maja do konca poletja in delo se spet ustavi. Mehanizirati bi se bilo treba, mehanizirati. In možnosti za delo izboljšati. V takih razmerah je težko dobiti nove delavce. Prav zares, že petnajst let je tu opekarna, pa še vedno kaže, kot da je v povojih.«
Dolina Račeve se vije dalje. Ob cesti so razvrščene
posamezne kmetije. O kakem središču vasi bi le težko govorili. Morda je tam, kjer je postavljen gasilski dom? Edino tu je zbrana gruča hiš.
Po rahlem vzponu v hrib, eesla je bila zgrajena pred nekaj leti, sva se znašla ob Smrcškcm jezeru, jezeru, za katerega marsikdo še ni slišal, čeprav niti ni tako majhno. V okolici je v preteklih lelih zraslo nekaj počitniških hišic, o kakem večjem razmahu turizma pa še ni govora. »In tudi še ne bo,« pravijo domačini, »še marsikaj bo treba prej postoriti, da bi stvar stekla.« No, poleti si pa vseeno v teh kotičkih marsikdo najde mir, počitek, če se mu zahoče, se lahko namaka v ne preveč mrzlem jezeru ali pa sprehaja po prostranih smrekovih gozdovih v okolici — odtod naj bi tudi zviralo ime Smrečje. Pa še nekaj! Ob sobotah in nedeljah je ta konec privlačen za mlade, saj jc v bližnji gostilni pogosto ples. To je pa tudi edino razvedrilo daleč naokoli.
AVTOBUS POMENI VELIKO
Račevsko dolino in kraje okrog Smrečja je letos povezala z ostalim svetom redna avtobusna zveza. Prav zadnja avtobusna postaja, malo pod vrhom, tam, kjer se hrib prevesi na drugo, notranjsko stran, je bila tudi najin cilj. Razgleda skoraj ni bilo. Iz gostih temnosivih oblakov je že ves dan z vso ihto lil dež, doline pa je prekrivala megla. Malo pred tretjo uro je na cilj pribrnel Transturi-stov avtobus. S fotoreporter-jem sva se pred dežjem umaknila v njegovo notranjost in prav kmalu zaplet-
Sinrcfiko jezero
Posadka avtobusa za Smrečje horič
la v pogovor s »posadko« — šoferjem Stankom Peterne-Ijem in sprevodnikom Janezom Mohoričcm. »Od novega leta vozimo sem gor,« sta začela pripovedovati, »prej pa so kaki dve leti vozili Sapovi avtobusi. Kar dosti dela Je. Stalno prevažava kakih petdeset delavcev in okrog sedemdeset šolarjev. Sedeži so stalno vsi zasedeni, večkrat pa je tudi na stojiščih — posebno, če je slabo vreme — vse polno. Iz žirov do Smrečja je natanko deset kilometrov, progo pa je treba prevoziti petkrat dnevno. Zjutraj greva iz Žirov do Smrečja že kmalu po pol peti url, da odpeljeva delavce v tovarne, zadnjič pa pripeljeva v Smrečje zvečer nekaj pred enajsto. Pozimi, kako je? Letos nas ni ovirala, saj je bila cesta v redu plužena. Pomlad nam jo je pa zasolila. Dober teden nismo vozili zaradi jam na cesti, ki jih jc napravila odjuga. Dva meseca smo vozili z ,mcrcedesi' pa se je delala Skoda. Oja, zdaj s ,fapom' gre v redu.«
šofer Stane je nadaljeval: »Nikakor se ne smem pritoževali. Da bi le tako ostalo. Spanja je res bolj malo, sem pa zato popoldne precej prost. No, in še cesta se Je zdaj kar dobro popravila. Ljudje so s prevozom najbrž zadovoljni, vsaj pritožbe ni slišati nobene. Niti nad starim avtobusom, saj potniki pravijo, da se je bolje slabo peljati kot dobro iti. Včasih imam težave pri srečavanjih. Videli ste, cesta je ozka. Nekateri že upoštevajo, da takrat, ko pelje avtobus, ne silijo po cesti, drugi pa ne. Znakov namreč nI. Želja? Cesta naj bo v redu vzdrževana. Vsak dau prevoziti sto kilometrov po kaki slabi cesti, ni od muh.«
GOSTILNA NE NESE
Dež ni hotel ponehati. Ni kazalo drugega kot sesti v avto in se odpeljati nazaj proti Račevi. Še v edini gostilni na tem koncu sva se ustavila. Pri Zofki Koširjevi.
Stane Pcternelj in Janez Mo*
V majhnem prostoru J* »vedrilo« Ie pet gostov. Na eni od miz je bila tudi »sveža« številka Glasa. »O, Glas im* mo pa že dolgo naročen,« najprej pove birtinja. »° marsičem pišete, le na tem koncu se pa res ne spomnim-da bi že kdaj bili. A, gostilna! Sedem let Jo že imam-edino v vasi. Prej je bila *e ena — pri Nacku. Malo sfl ustavljajo ljudje tu, malo.
Gostilničarka Zofka Kosir
Komaj se izplača. Ampak kaj časa jo bom še obdrfajf* Avtobus mi dela škodo! N»c ne ustavlja tu. Prej, ko s0 ljudje hodili peš ali s kolesi, se je še kdo več ,pokrcP* čal' v moji gostilni.« Na Zofkino pripravljenost
za šalo kaže že napis na
ste-
ni. »Na upanje dajem sa,1l^
nad osemdeset let starim,
če
pridejo v spremstvu staršev!« stoji črno na belen* Ampak Zofka seveda kaj 'a* kega še ni doživela.
To je nekaj utrinkov ? kratkega potepa po dolinj Račeve, dolini, ki je zarad1 svojih lepot še vse prem«*'0 poznana. Prav gotovo bom0 tudi mi te kraje prav km^lu spet obiskali.
Besedilo: J. Goveka«" Slike: F. Perdan
Lovski ro
tem
"""'Poved Zap'som končujem !etlskem u Znamenitem slo-Kacinih v u in njegovih ^nja t Zaradi narave pi-Jien ' j? Seve ni bil kak str-
hj«obiK8ni portret ~
^iiJt w       zaPisi podobni
Preprost °ki'em (croQ.uis — r'sba a> na hitro izdelana toteijjf^vljena le z nekaj ttlenu . 1; v prenesenem po-
»is neki,tudi hiter bežen za" n°gih časn>karski kroki), "isov n-Stvari v ciklu teh za-liti semSem napisa1' nekate-"° kra- SG hote ognil (P°seD" •eltaterJ?Vnim razprtijam), o istvarir Pa si nisem mogel \ p' 1 Povsem jasne slike.
r 34 h6 'e vseeno nabralo !?P'sov " in trokolonskih 'Se sk s 24 ilustracijami. •iln^Paj zbrano bi pome-
Se skup ka
irr
1^ Vasrni, se še nobene
o Že
fe i2ve kar zajetno brošurico. Škirni        Preddvor z ok°-
mc    —se se nooenc-renJskemu kraju nismo asu tako posvetili.
v Kosteh pri zeleni
BRATOVŠČINI
|V|aneslo je tako, da sem ■MPred kratkim prisostvo-8e^j.v^ letni skupščini men-ferel« lovccv v njihovem kar Depem domu.
prelepem, ni se mi zabil; „ . ^aJti, navajeni smo
r°vih u lovskih koč iz su" °Svph- Drun,   z leščerbami
^voi *Pa ^e napredek in tucj; J, *e tak, da postajajo <Me l0yske koče kar prav-*n z vsem udobjem.
*vt0m ninožico parkirajočih
Vke V OD vsaki SC}1 ali Ken- •   Posvetu. Seveda, hi-
\\\ "n estetiki pa tudi zložni J to vse sicer ustreza — ^ I Ustreza čustvom pra-je > lQvČevskega srca, to pa
e notranjosti, z na   odprtem ognji-
.v ž -^vsKega srca, to p£ krat .drugo vprašanje. Dosti ^vjJ6 v Preprostosti in v na-
^ni??-1' pa čctudi s0 živ' V,   Pogoji trši in težji,
^in«   e- vcč miru in spojka odduška.
Sij;' mi mengeški lovski h\ ne zamerijo teh besed, ,ljaio tudi za »kočo« 'j^ l°vskc družine na Cepu-\ P°tl Joštom. Sicer pa <W vPrašanje sprožil v ^v,    °d   prihodnjih »Lov-
leto: sodelovanje članov družine pri sajenju gozdnih sadik, gojitev in varstvo divjadi v lovopustu, napravo krmišč in krmljenje pozimi, potem pa seve tudi sam lov, predvsem potek brakad v raznih sektorjih lovišča.
Rečem lahko, da je tak film pravcati dokument o delu neke lovske družine. Take, ki skrbi za lovišče — ne pa take, ki le strelja zaradi mesa...
V tem pogledu, tako sem zvedel od ljudi, je mengeška družina vzorna, ena najbolje urejenih in discipliniranih na ljubljansko - kamniškem področju. Posebno hvalevredno dejstvo je že naprava več volijer za jerebice in fazane tik ob njihovem lovskem domu. Ko kebčki dozore za samostojno življenje, jim mengeški lovci od-pro vrata kletk in mlada pernata divjad je že na polju! Tako pripravnega izleta mladega naraščaja nimajo drugod. Večkrat je treba plahe jerebičke in fazančke nositi od volijer daleč na oddaljena polja.
prostrano lovišče
Starešina lovske družine Mengeš je Stane Gre-gorc, resen človek; zna čvrsto voditi svojo moško družino, ki šteje blizu 30 članov. Ti upravljajo lovišče, ki obsega velik prostor od Trzina do Domžal, Jarš, Duplice in Homca, na drugi strani pa do Dobenega, na pobočja Rašice in na sever do Topol in Most.
<*V0
leto na filmu
ot
i a » Pravo presenečenje k ^sfm doživel pred letno Nr6nvKuPščino predvajanje
^Win?°Vega filma< ki v %gJ!h barvah opisuje delo
V lovišču sicer ni visoke divjadi kot je gams, ruševec ali veliki petelin. Pač pa so »prehodni gostje« veliki jeleni in divje svinje. Druge divjati, posebno pernate, pa je toliko, kot malokje drugje. To je pač rezultat umne gojitve naraščaja v lastnih voli-jerah. Zato je tudi razmeroma visok odstrel možen, celo za potrebe lovskega turizma.
Seveda sta v lovišču domača predvsem srnjak in zajec. Tudi za njun razplod in varstvo pozimi skrbe prizadevni lovci z raznih sektorjev: poleg ožjega, mengeškega, je tu še trzinski, rašiški, drnov-ski, jarški, homški in drugi.
»dober pogled!«
Tak je slovenski lovski pozdrav in želja za lovsko srečo. Skrbe pa mengeški lovci še prav posebno, da se lovske šege in običaji ne pozabijo. Pozoren sem postal tudi na izjemno tovarištvo, ki živi med mengeškimi lovci. Kaže, da hujših sporov — ki so drugje le prečesti — ni in da je prijateljstvo ona vez, ki daje družini ne le ugled, pač pa tudi pripomore do delovnih uspehov, ki so vedno rezultat sloge in delavnosti. Zelo dobre odnose imajo mengeški lovci tudi z domačini-kmeti. Več primerov je že bilo, ko so kosci prinesli živa jerebičja gnezda v voli-jere, da jih poljedelski stroji ne bi uničili.
Torej, mengeškim lovskim drugom »dober pogled!« V mislih pa že slišim zvoke njihovega lovskega rogu, ki poje za slovo... Ne le od Gregor-čevih lovcev (poleg domačinov je v tej družini včlanjenih tudi nekaj lovcev od drugod, med njimi je podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. France Hočevar, urednik »Pavlihe« prof. Jule Vrbič, dirigent in komponist Peter Lipar in drugi), pač pa tudi od »Trdinovega Mengša!«
Črtomir Zoreč
Kviz o
»Jugoslavije
Naše priprave temeljijo na izkušnjah narodnoosvobodilne borbe, ko so naši narodi pokazali, da se lahko z junaštvom upirajo tehniki in vztrajajo v borbi z močnejšim sovražnikom. Naše obrambne priprave, ki so povezane z obrambo socialističnega sistema, izražajo naše želje do svobode, neodvisnosti in suverenosti. Občani, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter delovne organizacije skupno s partizanskimi enotami in jugoslovansko armado se pripravljajo na splošni ljudski odpor. V teh pripravah aktivno sodeluje tudi mladinska organizacija. Obuja tradicije narodnoosvobodilne borbe in poskuša z raznimi oblikami dela dvigniti tehnično usposobljenost mladine.
Tak je bil uvod v kviz, ki ga je konec aprila pripravila v Kranju občinska konferenca ZMS. V znanju o obrambi socialistične Jugoslavije se je pomerilo 9 občinskih ekip, in sicer iz občine Vič-Rudnik, Bežigrad, Šiška, Moste — Polje in Center, ter Kamnika, Škofje Loke, Tržiča in Kranja. Zmagala je ekipa iz Kranja. M. Govekar
v Hotavljah
Pred dnevi so mladinci iz Hotavelj v Poljanski dolini ustanovili mladinski klub. Vodi ga Boris Pintar. Prostore so dobili v zadružnem domu. Na ustanovnem sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predsednik KS Hotavlje Andrej Mravlja in predsednik OK ZMS Škofja Loka Marijan Smid, so sprejeli program dela. A. B.
Kmečka ohcet1972
Od malega začetka v letu 1965, ko sta se v Ljubljani poročila po starih slovenskih običajih Marija Petkovšek in Viktor Korošec, je Kmečka ohcet prerastla v turistično folklorno prireditev mednarodnega obsega. Letos bo prireditev od 23. do 27. maja v Ljubljani, Dolskem, Preddvoru, na Bledu in v Metliki.
Na vseh dosedanjih ohcetih se je poročilo 57 parov iz 13 držav. Samo letos pa se bo poročilo 16 parov iz naslednjih driav: Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Italije, Norveške, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, Amerike, Zvezne republike Nemčije in šestih jugoslovanskih republik. Prvič bosta sodelovala para iz ZDA (Pennsvlvania) in Sovjetske zveze (Gruzija).
Fantovščina letošnje Kmečke ohceti bo v Preddvoru v
lovcev  skozi vse    Dom lovske družine Mengeš pod žečkom
hotelu Bor. Turistično društvo se le nekaj časa pripravlja na prireditev in upa, da bo letošnja najuspešnejša in obsežnejša kot so bile do sedaj. Društvo letos praznuje štiridesetletnico, in prav s to prireditvijo hoče dokazati po-membnost dela društva.
Na kratko preletimo obsežen program. Ženini bodo ob 16. uri v Hotemažah. Tu lih pričaka starešina fantovščine Matevž Gazvoda z domačini, pevci in folklorno skupino. Iz Hotemaž se bo pomikal sprevod jezdecev s fantovsko zastavo, zapravljivčki in kočijami do Tupalič. Kovači bo* do tu pregledali kopita konj in preverili znanje fantov v kovaških veščinah. Ob /7.25 sprevod nadaljuje pot do Preddvora skozi grajski pai k do vile Danice. Od tu dalje gredo peš čez mostiček / vera Črnava na teraso hotela Bor in Grad Hrib, kjer bo nadaljnji program fantovščine. Tu bo krst fantov, prebrano fantovsko pismo, pomerili se bodo v žaganju drv, zabijanju žebljev in ostalih hišnih opravilih. Fantje se bodo pomerili tudi v kegljanju, saf bodo s podrtimi keglji izračunali Število otrok, ki se bodo rodili v zakonu. Folklorni skupini pod vodstvom Cirila Savsa in Alenke Krišel, ter harmonikarja Mirka Odirja bosta zaplesali več plesov, pevci pa zapeli pod vodstvom Eda Ošabnika narodne ženi-tovanjske pesmi.
Turistično društvo pričakuje veliko udeležbo, saj bo na terasah hotela Bor in Giad Hrib ples. Na voljo bo tudi bogat fantovski meni. Ob 23. uri se bodo fantje vrnili tg Ljubljano.
A, Babic
Da se je alpinistični odsek kranjskega Planinskega društva ob svoji 25. obletniei obstoja odločil za organizacijo samostojne alpinistične odprave v vzhodno Afriko, smo že pisali. Okrog 15 kranjskih alpinistov in gorskih reševalcev bo poskušalo preplezati čim več najzahtevnejših smeri na 5875 metrov visokem Kilimandžaru in 5200 metrov visokem vršiču Ma-\vcnz.i.
Kranjska odprava, ki jo bo vodil Franci Ekar, se bo podala na dolgo pot septembra, ker so takrat v tem delu Afrike najbolj ugodne vremenske razmere. Končuje se namreč deževno obdobje. Kranjski alpinisti in gorski reševalci, ki letos prav tako slave srebrni jubilej, bodo ostali v ,črni' deželi od 14 do 20 dni. Skušali bodo preple-
zati čim več zahtevnih smeri. Na Kilimandžaru je najbolj zanimiva zahodna stena, ki je močno podobna slavni steni Bronvi v vzhodnem delu Mont Blanca. V tej steni Kilimandžara so doslej največ plezali avstrijski alpinisti. Kot že rečeno, se bodo Kranjčani lotili tudi Mavven-zija. Če bo šlo vse po sreči, bodo prva jugoslovanska odprava na tem afriškem vrhu. Na Mavvenz.iju, ki je alpinistično zanimivejši, so doslej največ smeri preplezali člani ekskluzivnega alpinističnega kluba iz italijanskega mesta Cortina d'Ampezo. Te alpiniste radi imenujejo »kortinske veverice«. Podobno ime so si nadeli preizkušeni plezalci iz Mojstrane.
Sestav kranjske alpinistične odprave v Afriko, ki pomeni   obenem nadaljevanje
'mmm
osvajanja alpinistično znanih vrhov na drugih celinah, še ni znan. Sestaviti sposobno apinistično odpravo Kranjčanom ne bo težko, saj je alpinistični odsek številčno močan, člani pa so predvsem mlajši in sposobni plezalci. Doma so že preplezali veliko najtežjih smeri v Travniku, v severni triglavski steni, na Dolgem hrbtu, na Skrlatici, v Špiku itd. Proslavili pa so se že tudi na tujem. Njihovi dosedanji uspehi so zadostno opravičilo za dolgo in naporno potovanje v daljno Afriko. Upravni odbor Planinskega društva Kranj je na zadnji seji tudi sklenil, da pošlje nekaj mlajših plezalcev na trening v Centralne Alpe. Tako bodo lahko odšli v Afriko dobro pripravljeni.
J. Košnjek
V Selcih ustanovljen
mladinski aktiv
pro-
Pretekli mesec so v Selcih ustanovili mladinski akW ^ stor za dejavnost so dobili v kulturnem domu 10 z3pisa'':
s krajevno organizacijo ZZB NOV. V program dela so   . ^ da se bodo ukvarjali s športom, skušali pa bodo P° oriprav^ delo kulturno-umetniškega društva. Za l.maj so že v^ g proslavo, na bližnjem hribu pa so zakurili kres.
Najboljši mladi tabornik1 iz Škof; e Loke
V nedeljo, 23. aprila, dopoldne je bilo pred .osn0^clk<>v na Koroški Beli gorenjsko področno tekmovanje me njje. in čebelic, ki ga je pripravila zveza tabornikov J: oVal<* organiziral pa osnovni odred jeklarjev Jesenice. Tek . j0 so razdelili v dve skupini. V prvi so tekmovali mcu 0<j čebelice v starosti od sedem do deset let, v drug1 ^jaji enajst do dvanajst let. Tekmovanja so se udolc^j rane taborniki iz. Škofje Loke, Železnikov, Trate, Kranja, M°J in Jesenic. ;e bil"
Organizacija tekmovanja jc bila dobra, tudi vreme^pifli mladim tekmovalcem dopoldne naklonjeno. V mlaJsl j^jcO* so tekmovali v teku čez ovire, šaljivem delu, »lovu na jj^-fl1 in  kurjenju  ognjev.  Starejša skupina pa v orienta ^
mladim tekmovalcem dopoldne naklonjeno tekmoval: kurjenju
pohodu, kurjenju ognjev, tekmovanju med dver.— --^> teku čez ovire in šaljivem delu. Skupno je tekmovalo ležencev. -e bi'*
Starešina odreda jeklarjev Božo Pančur je dejal, ^^L^ večina ekip zelo dobro pripravljena in da so mladi tek . ^ prikazali dovolj znanja in sposobnosti. V skupni uvrs ^ zmagala ekipa iz Škofje Loke, drugi je odred jeklarje ^
nice, tretji pa Aljažev odred iz Mojstrane
Kako škodujejo radioaktivne snovi žive11^
organizmu j
Ko govorimo o radioaktivnosti mislimo na alfa (a). ^f'3^ gama (y) in nevtronske žarke Alfa in beta žarki imal ^ kratek domet, prvi približno 10 cm in drugi 10 m, zato ^ eksplozije nuklearnega projektila niso nevarni, Pa . ^fl*' tedaj nevarni gama žarki in nevtroni. Gama žarki so hitri in imajo domet 3 km in več. medtem ko dosežej m troni približno 900 m od središča eksplozije. Nevtroni s $t neugodni zato ker na svoji poti povzročajo radioak ^ elementov, ki jih srečajo (inducirana ali umetna radI°vS3^ nost elementov), zato je v območju dometa nevtronov ^jj hrana radioaktivna, čc ni bila ustrezno zaščitena, k° voda, zemljišče ter gradbeni in drugi material.
Pri splošnem ožarčenju organizma npr z gaina . \( pride do radiacijske bolezni, ki se kaže v splošni s'a k°! bruhanju lahko že prvi dan. Pri živalih se pojavijo zna ^ so utrujenost, slab apetit, nezainteresiranost ipd. P° drugi in tretji dan, pri močnejšem ožarčenju tudi krč i, nje, nihanje telesa s padci ipd. Radiacijska bolezen 'JfffijA značilen tok, ki je odvisen od doze prejetih žarkov._cstV^n'
ne poginejo v nekaj dneh (7—10 dni), kažejo težke zdrav caj,, motnje, od zunanjih znakov pa so očitni čiri na s «0ic*e" krvavitve na sluznicah in koži, odpadanje dlak itd- ^ $e traja različno dolgo, živali se popravijo večinoma po ttid' secih, vendar pa se škodljive posledice kažejo 'anK
kasneje.
Mnenja so, da človek prestane brez vidnih Pos^e*jnoifll5 kratno dozo ožarčenja do 50 rentgenov. Živali so ve še bolj odporne.
Alfa in beta žarki na daleč niso nevarni, zato pa Jj [pj* v notranjosti organizma t. j. pri notranji kontaminacij bavila, dihala). Na svoji poti namreč izredno ionizirajo ^..fi, in s tem motijo normalno delovanje celic, še posebno ki živahno delujejo in se dele. Pri tem so nevarnej' gfl delci, ki imajo dolg čas polrazpada in se deponiraj« P* ri/»' v kosteh. Zato je njihovo škodljivo delovanje daljše tej ^JjU dene predvsem kostni mozeg in s tem kri. Bolezen se pojavi pozno, tudi čez nekaj let. Zato 'e notranja *
minacija domačih živali nevarna zdravju ljudi, ki se z mlekom, mesom in drugimi proizvodi teh živali.    . _,, \PV
Alfa žarki radioaktivnih padavin ne prodrejo koz .^tfl njice, pač pa beta žarki, ki povzročijo na koži opc^. ^t* podobne spremembe, t. i. beta opekline kože. Prvi zna 5«
■vime  nu/i.. x p
opeklin se pojavijo nekaj dni po kontaminaciji, ko 0j pozdravi čez mesec dni, če seveda kontaminacija   , ^ Ježja. dr.S.Bavde
Veta     apriIa Je bUo v Novi Gorici 25. nagradno žrebanje Ljubljanske banke za lastnike banu,   nrani,nih vlog in vezanih deviznih računov. Na javni prireditvi je bilo izžre-3999 nagrad. Dobitniki glavnih premij so:
premija	poslovna enota	vrsta vloge	številka
30.000 din	Beograd	vez. dev. rač.	49956
20.000 din	Ljubljana, Trg revolucije	vez. hran. vloga	22380
20.000 din	Beograd	vez. dev. rač.	17486
10.000 din	Novi Sad	vez. hran.vloga	3781/02
10.000 din	Mestna hranilnica Ljubljana	vez. dev. rač.	807
10.000 din	Mestna hranilnica Ljubljana	vez. dev. rač.	4377
75fl    ,ega Je bil° izžrebanih še 30 nagrad po 5000 din, 90 po 2500 din, 250 po 1000 din,
Pori     300 din' 1373 po 200 din in 1500 na«rad po 150 dln>
"roben izid žrebanja je bil objavljen v Nedeljskem dne 30. aprila 1972.
Komisija za urejanje delovnih razmerij Veleželeznine MERKUR Kranj
Vabi k sodelovanju več strokovnih sodelavcev
*a novo blagovnico GLOBUS v Kranju, Koroška ^ esta
PROSTA SO NASLEDNJA DELOVNA MESTA:
1. dva pomočnika poslovodje
Pogoj: visoko kvalificiran trgovski delavec tehnične stroke z najmanj petletno prakso;
2. več vodij oddelkov
Pogoj: visoko  kvalificiran  ali  kvalificiran  trgovski  delavec, tehnične, kemične in nekovinske stroke z najmanj petletno prakso;
3. več prodajalcev
Pogoj: kvalificiran trgovski delavec železninske, elektrotehnične, kemične ali nekovinske stroke, z najmanj dveletno prakso;
4. več blagajnikov
Pogoj: dokončana dveletna administrativna šola ali šola za prodajalce z dveletno prakso v blagajniškem poslovanju;
5. skladiščnika
Pogoj: kvalificiran trgovski delavec ene izmed navedenih strok pod tč. 3, z najmanj triletno prakso;
6. šoferja
Pogoj: šofer C kategorije;
7. kaJkulanta
Pogoj: dokončana ekonomska ali komercialna srednja šola s triletno prakso.
jS*8tOp službe jc julija 1972. Pismene vloge na rar»i, Koroška c. i, najkasneje do 1. junija 1972.
Slovenski par za kmečko ohcet izbran
V ponedeljek zvečer je posebna komisija, ki jo Je vodil profesor Albert Papler, na zabavni prireditvi Dnevnika in Nedeljskega v Kamniku — pokrovitelj je bil industrija pohištva Stol — Kamnik — izbrala slovenski par, ki se bo poročil na letošnji kmečki ohceti. Po sta-
rih ljudskih običajih se bosta zadnjo soboto v maju na ljubljanskem magistratu poročila Kamni-čanka Marija Bevec in Kranjčan Aco Drešar. S tem so znani že skoraj vsi pari, ki bodo sodelovali na največji slovenski folklorno turistični prireditvi. — jg
aslovite na MERKUR veleželeznina Podjetje s stanovanji ne razpolaga.
Samo na lastno odgovornost
V predzadnji Številki Glasa smo na prvi strani objavili fotografijo starega železniškega mostu nad tovarno pil Triglav v Tržiču. Most nameravajo letos popraviti. Polovico denarja bo prispevala ti žiška občinska skupščina, drugo polovico pa zainteresirane delovne organizacije, predvsem Splošno gradbeno podjetje Tržič. Ker je most v izredno slabem stanju in
ker preko njega kljub temu še vedno vozijo motorna vozila (tudi težki tovornjaki), nas je zanimalo, če je vožnja preko mostu dovoljena. Tovariš Edo Dovžan s pristojnega oddelka skupščine občine v Tržiču nam je povedal, da je vožnja in hoja preko mostu dovoljena samo na lastno odgovornost! Na to opozarja tudi posebna tabla.
-jk
Upokojenci so zborovali
Pred nedavnim so se na rednem občnem zboru zbrali gorjanski upokojenci. Na zboru, kjer so pregledali delo društva, se jih je od 378 zbralo okrog 80. Na zboru so za naslednje mandatno obdobje ponovno izvolili stari
odbor in za predsednika še naprej tovariša Šubica. Dogovorili so se tudi, da bo društvo v prihodnje za svoje člane organiziralo več izletov in drugih prireditev.
J. Ambrožič
Kamping Zarica odprt
S 1. majem so odprli letošnjo sezono v kampingu Zarica. Na obsežnem prostoru ob reki Savi je v prijetnem in mirnem kotičku prostora za okoli 100 šotorov. Gostom so na voljo dobro
urejene sanitarije s toplo vodo, okrepčevalnica in otroško igrišče. Lani je kamping obiskalo skoraj 3000 gostov, med katerimi so prevladovali Nizozemci, ki so bili polni hvale o urejenosti kampinga.
-fr
Zanimiva predavanja
Krajevna organizacija RK Trebi ja je v letošnji pomladi pripravila več zanimivih predavanj. Predavatelj dr. Bojan Gregorčič je najprej predaval o raku — bolezni 20. stolet-
ja, o bolezni srca in ožilja, v prihodnjih tednih pa bo zaradi precejšnjega zanimanja spregovoril še o ukrepanju ob poškodbah in nekaterih drugih 7:»nimivih temah, -jg
Šahovski turnir v Gorenji vasi
Mladinski klub v Gorenji vasi je bil ustanovljen lani. V letu delovanja so uredili prostore in kupili nekaj opreme. Priredili so tudi par mladinskih plesov. Člani kluba so se redno udeleževali sej in seminarjev občinske in republiške konference ZMS. Vendar morajo, žal, ugotavljati, da spoznanj in napotkov niso znali koristno uporabiti. Zato niso brez osnove kritike krajevnih organizacij v Gorenji vasi, da dejavnost kluba sloni na shajanjih in zabavi. Člani kluba so zato sklenili izdelati načrt dela in ga tudi izvajati. V počastitev meseca mladosti bodo pripravili šahovski turnir. K sodelovanju vabijo mladinske aktive in klube iz vse škofjeloške občine. Turnir bo 21. maja v klubu v Gorenji vasi.
-Ib
/O ljubljanska banka
GRADITELJI, POZOR!
Novo v gradbeništvu!
Trgovsko podjetje MERKUR
veleželeznLia Kranj
organizira 12. maja ob 15.30 v prostorih Gorenjskega sejma Kranj demonstracijo novih proizvodov za gradnjo.
Demonstracije bodo opravljali naslednji proizvajalci:
oblikovniki oziroma »hiša v paketu«
1. »LIP« Bled 0 ISO-SPAN opeka
2. »SALONIT« Anhovo
f) nove kritine iz salonita v raznih barvah
3. »DALMACIJA CEMENT« Split
@ plošče iz mavca namesto notranjega ometa
4. »GLIN« Nazarje
9 okna z najnovejšim roto okovjem
5. »JUGOKERAMIKA« Zagreb
f) sanitarna keramika tip »Diana« v raznih barvah
Priporočamo se za vaš obisk!
MERKUR KRANJ
PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR
Poslovna enota Jesenice
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
a) ZA NEDOLOČEN ČAS
1. upravnika
penziona Špik v Gozd Martuljku
2. več voznikov avtobusov
3. več avtokleparjev
b) ZA DOLOČEN CAS (LETNA SEZONA) V HOTELU ŠPIK V GOZD MARTULJKU
4. več KV natakarjev
5. več KV kuharjev
6. več kuhinjskih pomočnic
7. več sobaric
Pogoji:
pod L: hotelska šola ali VK delavec gostinske stroke;
pod 2.: KV delavec prometne stroke;
pod 3., 4. in 5.: poklicna šola v stroki;
pod 6. in 7.: končana osemletka, praksa zaželena.
Poskusno delo je določeno s pravilnikom o sistematizaciji delovnih mest. Poslovna enota stanovanj nima, za gostinske delavce pa so zagotovljene samske sobe.
Kandidati naj se priglasijo g pismenimi vlogami in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev v 10 dneh po objavi razglasa na naslov: VIATOR, poslovna enota Jesenice, Titova 67
PETROL Ljubljana
poslovna enota Ljubljana
razglaša prosta delovna mesta 2 avtonegovalcev
za bencinski servis Kranj Zlato polje
Pogoj:
PK delavec-mehanik z vozniškim izpitom B kategorije, v poštev pridejo kandidati z odsluženim yoj škim rokom.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naSl°^ Petrol, poslovna enota Ljubljana, Ljubljana, P«"ese nova c. 42.
Tekmovanje osmih razredov osnovnih šol Še ve traja. Najuspešnejše razrede čakajo zanimive nagra ■? Več zbranih novih naročnikov v domačem kraju daljši izlet
revija
nagrada za vaš razred
Ničesar še ni izgubljenega. Tekmujte in zbirajte D*" naročnike. Vsak dan je vrstni red drugačen. Šc^ ved V se lahko uvrstite med najboljše. Zbirajte naročnike domačem kraju. Pošiljajte naročilnice na naslov: rev J m, Nazorjeva 1, 61000 Ljubljana.
Tekmujte vztrajno, znašli se boste med najboljših'
nagrade vas še vedno čakajo.
Razpisna komisija podjetja
INSTALACIJE
škofja Loka
razpisuje delovno mesto
direktorja
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev, ki zagotavljajo smotrno gospodarjenje, razvoj podjetja in krepitev samoupravljanja, ter dovoljujejo opravljati delo na tem delovnem mestu, morajo kandidati izpolnjevati & naslednje pogoje:
visoka ali višja izobrazba elektro, ekonomske, strojne, pravne ali organizacijske smeri z 2-letno prakso na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu ali
srednja izobrazba elektro ali ekonomske smeri, Z 5-letno prakso na vodilnih ali vodstvenih delovni'1 mestih v gospodarstvu.
Kandidati naj pismeno prijavo pošljejo razpis«1' komisiji podjetja do 25. maja, i/ katere bo razvidna izobrazba, dosedanje delo in zaposlitev.
Druge informacije v zvezi z razpisom, lahko dobe kandidati osebno v podjetju. Delovno mesto je treba zasesti 1. julija.
£Q ljubljanska bankf
Htali oglasi
°BlOGo lescno STENSKO ^Hl n flambcrijo) okrog »naja 'r*** Je v petek, 12. neta V? 9> Uri na Cesti Sta-^Sarja 19 v Kranju
Pr0da 2491 br0 Z J1 brejo KRAVO, do-1» e*anco. Praprotna Po-l6> Cerklje 2460
Klen13.01 ročno SLAMOREZ-&ieSec3  KUPIM nad štiri *nilt } brejo TELICO. Krži-k°b, Gorenja ravan, nad Skofjo Loko Pmn 2492 ^OnTa n 400 kosov 0PEKE
IR2 ,12- cud erman, Bašelj •  readvor 2493
*tv£°di?m kuh'nisko pobi-' ^ranj, Gregorčičeva 14
p 2494 CELodam ZAZIDUIVO PAR-Nja 71" 8 let starega KO-
p • ^apoge 20 2495
C0r2rQ1 mot0rno KOSILNI-Pjr Jr6 m krmilni KROM-- Cfeg ob Savi 36, Kranj
Prori 2496 $Kn    m udobno KUHINJ-Vi<*o P°HlSTVO. Rajgelj Oreh^u  kutinova   ulica 12. ,c*. Kranj 2497
ren« ,a w tIska cp "Go-Mn* ' t,sk« Kra"J. Ulica 52 Wjade - Naslov Kra i a m uPrave Usta: »tavK Trg revolucije 1 tte a obcinske skupščl-~~ T«k. račun pri SDK
lefon?.nJl
2l-860<
' uprava lista, ma-
redakcija 21 833, loooT' UDrava lista, ma-»lu*k **   ln naročniška
S?b.a 22 152. _ Naroči din na 32< Polletna 16 50 ' Cena za eno številko
*da i?." Ma,i og,as,: be-10 o/  ain- naročniki imajo
°glas POpusta- Neplačanih 0v   ne objavljamo
Prodam DESKE 20 in 50 mm. Mesce Peter, Žabni-ca 1 2498
Prodam črnega dolgodlakega OVČARJA iz meteorološke postaje Triglav — Kredarica. Zvokelj Kidričeva 18, Kranj 2499
Prodam SKOBELJNI stroj za železo, delovne dolžine 200 X 70 cm. Ogled v Šenčurju, Mlakarjeva 25 2500
Prodam suhe BOROVE PLOHE. Rupa 11, Kranj
2501
Prodam rabljeno STRESNO OPEKO. Cater, Gregorčičeva 15 Kranj 2516
KUPIM
Kupim malo rabljen GUMI VOZ. Naslov v oglasnem oddelku 2502
Kupim traktorski KULTI-VATOR z devetimi peresi in ježem. Kalan Janez, Suha 4, Kranj 2503
Cenjene kmetovalec, gozdne posestnike, tesarje, zasebne Žagarje itd. obveščamo, da odkupujemo po ugodnih cenah ŽAMANJE in KRAJNIKE smreke in jelke brez lubja za potrebo papirne industrije. Po dogovoru oskrbi mo tudi prevoz. Za vse informacije se obračajte na naslov: GOR-JANA MEDVODE, 61215 Medvode, telefon 061-71-068 2393
MOTORNA VOZILA
Prodam dobro ohranjen osebni avto VVARTBURG. Informacije na telefon 21451 Kranj 2504
Prodam R4 (katrco), tip 1967 ali zamenjam za novejši VW z doplačilom. VW tudi kupim. Ogled vsako dopoldne, razen nedelje. Luskovec Franc, Strahinj 49, Naklo
2505
Prodam avto VW, letnik 1964. Stražiška 29, Kranj
2506
Kupim R4 ali R 6, letnik 1970—1971, ali PRINCA 1200 C isti letnik. Luskovec Alojz, Strahinj 49, Naklo 25*
Zamenjam dobro ohranjen FIAT 1300 za 750. Jelendoi 4, Tržič 2508
Prodam osebni avto R 10, letnik 1970. Osterinan Franc, Luže 5, Šenčur 2509
Prodam dcf>ro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968. Cesta talcev 21, Skofja Loka 2510
Poceni prodam osebni avto FORD TAUNUS 17 M karavan, letnik 1961/63 in FIAT 750, letnik 1966. Poizve se pri Torkarju Tonetu, avtoiićar-stvo Lesce, Begunjska n. h.
2511
Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964. Ogled popoldne. Vrtačnik Jože, Kura lt ova 9, Šenčur 25i7
Sprejmem DELAVCA za ce-mentarsko obrt. Likozar, Be-nedikova 18, Kranj 2512
Prodam GOZD in TRAVNIK v Smartnem pri Cerkljah. Poizve se v Zapogah 20 2513
IZGUBLJENO
Izgubil se je majhen črn PES Muri. Najditelja prosim, da ga vrne v Cerklje št. 56 2514
i OSTALO
Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravila moja hčerka štular Zdenka, Moša Pijade 5, Kranj. Pcčečnik Jožefa, Moše Pijade 5, Kranj 1515
ČESTITKE
PAGONU MILANU, profesorju defektologije čestitamo za odlično opravljen diplom ski izpit. Kolegice in kolegi Posebne osnovne šole Kranj 2518
V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi
Pavel Logonder
Jerga iz Žabnice
Pogreb bo v četrtek, 11. maja, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Zabnici.
Žalujoči: žena Antonija, hčerke Marinka, Tončka, Dora z družinami, brat in sestri ter drugo sorodstvo
kino
Sjfei mi g i g f
Kranj CENTER
10. maja premiera amer. barv. filma AVTOSTOPAR KA ob 16., 18. in 20. uri
11. maja amer. barv. film ESKADRILA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri
12. maja amer. barv. film ESKADRILA SMRTI ob 16. in 20. uri, ob 18. uri nastopa DUSKO LOKIN
Kranj ST0R2IC
11. maja amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA? ob 16., 18, in 20. uri
12. maja amer barv. film AVT03TOPARKA ob 16., 18. in 20 uri
Tržič
10. maja premiera amer. barv. CS filma NA POTI V SH1LOH ob 18. in 20. uri
11. maja amer. barv. CS film M0.1E PESMI - MOJE SANJE ob 17. in 20. uri
12. maja amer. barv. CS film NA POTI V SHILOH ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
10 maja amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA? ob 18. in 20. uri
11. maja amer. baiv. film LJUBEZENSKA ZGODBA 0b 18. in 20. uri
12. maja amer barv. CS film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 17 uri, ob 20.15 nastopa DUSKO LOKIN
Skofja Loka SORA
10. maja italij. barv. film AGENT 077 — KRVAVA MARY ob 18 in 20. uri
11. maja italij. barv. film AGENT 077 - KRVAVA MARY ob 20. uri
12. maja amer. barv. film SAMSON IN DALILA ob 17.30 in 20. uri
Železniki OBZORJE
10. maja franc. barv. film MALE VRLINE, VELIKI GREHI ob 20. uri
12. maja italij. barv. film AGENT 077 - KRVAVA MARY ob 20. uri
Radovljica
10. maja angl. barv. film BARO U ERO ob 20. uri
11. maja amer. barv, film ALARM SATELIT 02 ob 20. uri
12. maja franc.-italij. barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 20. uri
Jesenice RADIO
10. maja fianc. barv. film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE
11. maja amer. barv. CS film ORLOVSKO GNEZDO
12. maja amer. film STO TE2AV STANA IN OLIA
Jesenice PLAVŽ
11. maja amer. film JOHN IN MARY
12. maja amer. film JOHN IN MARY
Dovje Mojstrana
10. maja amer. barv. CS film RYANOVA HCI
Kranjska gora
11   maja franc. barv. film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE Javomik DELAVSKI DOM
10. maja amer. film JOHN IN MARY
. prešernovo
gledaliŠtSe
SREDA, 10. maja, ob 16. uri za šolski center Iskra — Ivan Cankar;; ZA NARODOV BLAGOR;
ČETRTEK, 11. maja cb 16. uri za red DIJAŠKI II. — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR
Hoitikulturno društvo Kranj vas vabi na 10. red-ni občni zbor, ki bo v sredo, 10. maja, ob 18. uri v dvorani doma JLA. Na občr.em zboru bodo prikazani barvni diapozitivi nekaterih lepih vrtov Iz Kranja in okolice.
KINO STOR2IC
KRANJ
bo na željo kinoobiskovalcev ponovno predvajal ameriški barvni clnemascope film
MOJE PESMI — MOJE SANJE
Predstave: sobota, 13. maja ob 18. uri
nedelja, 14. maja oh U url — ZADNJIC.
/Q ljubljanska banka
XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. 00 15. AVGUSTA
GLAS * 22. STRAN
ZANESLO AVTOMOBIL
V Bistrici pri Naklem je v soboto, 6. maja, popoldne zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo zanašati osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Ratko Đorđević. Pri tem je njegov avtomobil zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v osebni avtomobil Ivana Posedija iz Ljubljane. V nesreči so bili voznik Posedi in sopotnika lažje ranjeni. Škode na avtomobilih je za 30.000 din.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
V Bistrici pri Naklem se je v soboto, 6. maja, popoldne pripetila še ena prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Matilda Jekovec iz Žiganje vasi pri Tržiču je zaradi prekratke varnostne razdalje v Bistrici na mostu, kjer je bila zapora ceste, trčila v stoječi avtomobil Anice Stresen iz Rakeka, tega pa je odneslo še v avtomobil Jožeta Muleja iz Radovljice. V nesreči je bila lažje ranjena Cvetka šorli iz Tržiča, sopotnica v avtomobilu Jekovčeve. škode na vozilih je za 12300 din.
ZADEL PEŠCA
V nedeljo, 7. maja, nekaj po polnoči je na cesti drugega reda v vasi Visoko pri Kranju voznik osebnega avtomobila Andrej Ziberna iz Kranja iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in tam s prednjim levim blatnikom zadel Tomaža Zalarja z Visokega. V nesreči ranjenega pešca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
■
NENADOMA PRED AVTOMOBIL Na cesti drugega reda v Selcah nad škofjo Loko je v nedeljo, 7. maja, dopoldne Marija Jelene, stara 61 let, z Golice, nenadoma stopila pred osebni avtomobil Jožeta Oblaka iz škofje Loke. Voznik zaradi prekratke razdalje ni mogel ustaviti in je Jelenčevo zadel. Bila je lažje ranjena.        L. M.
Akcija AMZJ in RK
Pomoč na cesti
V soboto, 5. maja, so na Republiškem odboru Rdečega križa Slovenije podelili 18 slovenskim zdravnikom posebne kovčke s sanitetno opremo za brezplačno nuđenje prve pomoči na cestah ln turističnih kampih. Gre za akcijo Rdečega križa in Avto-moto zveze Jugoslavije, da bi se izboljšala prva pomoč ob nezgodah ali drugih obolenjih na cestah. Zdravniki prostovoljci, ki bodo imeli te komplete v vrednosti 2000 din, bodo imeli na svojih- vozilih tudi posebno nalepko AMZJ in RK. Zdravniki bodo komplete lahko dopolnjevali
brezplačno v lekarnah na račun AMZJ. Razdelitev 18 kompletov zdravnikom prostovoljcem je seveda šele začetek pri razširjanju te vrste pomoči na javnih cestah ln v objektih za počitek in rekreacijo. Sčasoma, ko bo na voljo denar za nakup novih kompletov sanitetnega materiala, bo pripravljeno nuditi brezplačno nujno medicinsko pomoč na cesti še več zdravnikov prostovoljcev. Zanimanje za te komplete je veliko, saj doslej zdravniki na cesti niso mogli nuditi prve pomoči dostikrat zato, ker za to niso bili opremljeni.
/O ljubljanska banka
Iz
reke rešil otroka
Pred nekaj dnevi je Drago Škaper iz Preske pri Tržiču rešil iz deroče Tržlške Bistrice 2 leti in 6 mesecev starega otroka Ivana Palikiča. Pri igri ob vodi je otroku spodrsnilo in je padel v skoraj meter globoko in deročo reko. Otroka je voda odnesla približno 400 metrov do naselja Trajbah. Ko je Drago Škaper zagledal v vodi otroka, se je pognal v naraslo Bistrico. Ko je prinesel otroka na breg, mu je nemudoma nudil umetno dihanje. Otroka so nato prepeljali v zdravstveni dom, koder mu je bila nudena še zdravniška pomoč.
Za to dejanje je občinski odbor RK Tržič predlagal komisiji za odlikovanja pri SO Tržič, da bi i "variš Drago škaper prejel ^bno priznanje in odliko.. inje predsednika SFRJ maršala Tita.
-Jp
Požar
V ponedeljek, 8. maja, popoldne je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju Andreja Krajnika v Godešiču št. 11. Goreti je začelo na podstrešju, kjer je bila spravljena krma in stelja. Ogenj je uničil ostrešje, pogorela pa je tudi vsa krma. škode je za okoli 50.000 dih. Požar so pogasili gasilci iz Škofje Loke in Godešiča. Vzrok požara Je verjetno otroška Igra z ognjem.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
Marija Pravst
upokojenka
iii'miiiihiiiumih i. imiiiiniiK Y  miru  ' m'
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 10. maja, ob 16. uri izpred mrliške vežice
na kranjsko pokopališče.
Žalujoči: hčerki  Ivanka  in  Minka z družinama in drugo sorodstvo
Kranj, 8. maja 1972
Prvenstvo SRS
v vaterpolu
vodni stolp, Kamnik, »a dovljica, Neptun IV? Ekipe  bodo razdelj**
Zimski bazen bo 13. in 14. maja prizorišče letošnjega zimskega prvenstva SRS v vaterpolu. Nastopili bodo: tri ekipe Triglava, Koper, Iskra, Vodo-
v dve kakovostni »kupi -da
Solidne uvrstitve Kranjčanov
Na povabilo celovškega atletskega kluba KLC se je manjša skupina AK Triglava udeležila tradicionalnega prvomajskega mitinga. Poleg domačinov in Kranjčanov so se tekmovanja udeležili tudi atleti in atletinje iz Budimpešte, Beograda, Zagreba, Celja in drugod. V tej elitni družbi so se Kranjčani odrezali dokaj dobro: Dušan Pre-
zelj je zmagal v skoKU jfl
šino z 201 cm, Prestop,,
Udovč sta bila tretja jn0,
na 400 m in skoku v o* v,
Darko Prezelj in r*f\ skoku
™ct.u - Si
v *
sta bila četrta v skoi^.^
šino oziroma reZiu Marko Prezelj je bil z ^ tatom 185 cm v skoku v p, no peti, v skoku v dalj' ^ je bil Krumpak sedmj^ zultatom 616 cm.
Matjašič zmagovale0 prvomajskega turnirja
V počastitev 1. maja in dneva mladosti je občinski sindikalni svet Kranj v sodelovanju s SK Borec organiziral šahovski brzoturnir, na katerem je nastopilo 34
red:
sm1
tekmovalcev. Vrstni Matjašič, 2. Vojičič, 3 Naglic,   Jovič,  6. kU. Gavrič. V prvi tolažilm ^ pini je zmagal štagar v ^ gi pa Veselic.
Svoboda : ZS Kranj 5.5 : 2,5
V poč i Litcv 1. maja so se na Javorniku v prijateljskem šahovskem srečanju pomerili šahisti domače Svobode in šahovske sekcije zveze slepih Kranj. Zmagala je ekipa zveze slepih s 5,5 : 2,5.
Posamezni rezultati: Matja-
šič : Renko 1:0. Djordjev« , Mensinger remi, Anže 1» ^ Jordan 1:0, Štagar : To"* 1:0, Druvenšok : ^V^i 1:0, Drinovcc : Bcrce Doroslavec : Jama 0:1,
M.'živulovtf
OD NEDELJE 00 NEDELJE
NOGOMET — V nedeljskem kolu v ZCNL so TrF glavani z dobro igro v gos teh odpravili Adrio, LTB je bil poražen v Tolminu, Jeseničani pa so kar s petimi goli razlike izgubili tekmo s Primorjem.
Rezultati: Tolmin : LTH 4:2 (3:1), Adria : Triglav 2:5 (1:1), Primorje : Jesenice 7:2 (2:0).
Pari prihodnjega kola: Triglav : Litija, LTH : Hrastnik, Jesenice : Adria.
ODBOJKA - V II. ZOL so Jeseničani tokrat gostovali v Zenici, kjer so morali priznati premoč Brezi-V moški republiški ligi pa je Kamnik z odlično igr° v Celju premagal Gaberje, jeseniški Kovinar pa je, Ostal praznih rok v igri proti Trebnjem. V ženski lig1 so Kamničanke na domačem terenu izgubile z Ljubljano, medtem ko so bile Jeseničanke proste.
Rezultati: Breza : Jesenice 3:0, Gaberje : Kamnik 0:3, Trebnje : Kovinar 3:0; ženske: Kamnik : Ljubljana 1:3.
Pari prihodnjega kola: Jesenice : Modrica, Kamnik : Novo mesto, Elektrokovina : Kovinar; ženske: Gaberje : Jesenice, Kamnik je prosL
KOLESARSTVO — V Mariboru se je končala letošnja dirka Alpe-Adria. V končni uvrstitvi sta Kranjčana Hvasti ln Žagar na 17. oziroma 29. mestu. Med ekipam3 pa je Sava zasedla 12. mesto.
-dh
Krepka zmaga Triglava
Nad in« ^dmn, tekmovalcev iz fc ^r1 slovenskih klubov se frizeri?1 V 215111514001 bazenu tOoJtv ° Za P°sarneznične in »kem Cne naslove na zim-v k« prvenstvu SRS. Ili rija, li^^e vrstah je precej od-P-avalcev, se ni poja-
va v v Iq ». K-rar
WQniJ"?jančani kartali le s ekipo.
mju, medtem ko
V ekipnem delu tekmovanja so krepko zmagali plavalci Triglava, medtem ko so v posameznih disciplinah pri ženskah vsa prva mesta pobrale Kranjčanke.
Rezultati — moški: 100 m kravi: 1. Kramberger (Koper) 58,8, 2. Milovanovič (Triglav) 59,8, 3. Bertok (Koper) 1:01,2;
p°tal Cerkno 72 v Radovljico
bil f^1 Prejšnjega tedna je ci0r£f ldnjskih ulicah tradi-72. gjt tek za pokal Cerkno ^Ojiii.-.  0vanJe Je pripravila
^Por-a Za sPloSni ljudski ftarnju10 razvijanje revolucio-kotnh -tradiciJ Pri občinskem ja sl Ju zveze mladine Idri-WU?ai z mladinskim klu-°sem driJa- Sodelovalo je Wv m°ških ekip in ena ^s*a ekipa.
Med moškimi ekipami so bili prvi mladinci občinskega komiteja zveze mladine Radovljica, druga jc bila ekipa tovarniškega komiteja Veriga Lesce, tretja pa ekipa mladincev škofjeloške gimnaz:je.
Ekipa občinskega komiteja zveze mladine Radovljica je ta pokal osvojila že drugič.
A. Ž.
l*esce : Domžale 2
Daj ^Publiškem ekipnem fi-    Mali : Lorbek 0:1,
Tita i **hu za pokal Maršala    Trebušak 1:0. Les  J^ B°rcnjski prvak SD 3,gral neodločeno s SD IvaP-   Rezultati: Roblek ■
Harinski
Zaradi boljšega rezultata na prvih treh deskah se je ekipa Domžal uvrstila med 8 najboljših ekip v Sloveniji.D. S.
ič 0:1, Sterle : Karnar 1:0,
Atleti prihajajo v formo
**ni^ 1 zadnjih tekmo-MW kazuJei°. da kranjski hwL Prihajajo v zaželeno t0 "t0- Čeprav je dež v sobo-Prav r° namoc^ atletske na-Mu.e .na stadionu Stanka hik ia> nekaterih posamez-sejji°v n' motilo, da ne bi do-t^1 najboljših letošnjih in lcak 0&ebnih rezultatov. Vsc-4 °Tj^e. Dlla najkvalitetnej-200i>, iplina tekmovanja Pret.i,2? članc> kJer Je Mjlek
kar progo v času 22'2 ia ^ nov gorenjski rekord
progo \ >v gort e- V istem teku je Ci-
ril Ravnikar dosegel čas 22,7, kar je tudi boljše od starega gorenjskega rekorda. Pri moških so se še odlikovali Satler z zmagama v metu diska in kladiva, Konc pri skoku s palico, kjer je preskočil višino 405 cm, Kavčič v" teku na 800 m ter Prezelj Dušan v troskoku. Med dekleti sta bili najuspešnejši prekaljena Metka Papler in Žagar Ema in mlada talentirana tekačica Prcstor Ljuba.
D. žumer
100 m hrbtno: 1. Valcel 1:08,3,
2. Balant (oba Fužinar) 1:08,6,
3. Kramberger (Koper) 1:11,1; 200 m mešano: 1. Milovanovič (Triglav) 2:29,3, 2. Valcel (Fužinar) 2:31,9, 3. J. Slavec (Triglav) 2:33,8; 400 m kravi: 1. Milovanovič 4:41,0, 2. J. Slavec (oba Triglav) 4:49,9, 3. Balant (Fužinar) 4:52,4; 100 m delfin: 1. A. Slavec (Triglav) 1:05,3, 2. Zavec (Fužinar) 1:06,6, 3. T. Slavec (Tiiglav) 1:08,7; 100 m prsno: 1. Grošelj (Triglav) 1:13,8, 2. Zavrl (Fu-iLnar) 1:15,0, 3. T. Slavec (Triglav) 1:16,4; 4x100 m kravi:
1. Triglav (A. Slavec, J. Slavec Šmid, Milovanovič) 4:10,2,
2. Koper 4:10,2, 3. Fužinar 4:20,7.
Ženske: 400 m kravi: 1 Peč
jak (Triglav) 5:25,0, 2. Oman 5:38,5, 3. Korzika (obe Ljubljana) 5:44,3; 100 m dcTin: 1. Pomita (Trio'ev) 1:20.2, 2. Hode? (Rudar) 1:23,5, 3. Ferlin (Fužinar) 1:23,5; 100 m prsno:
1. Svarc 1:20,0, 2. Mandeljc 1:21,1, 3. Pajtnar (vse Triglav) 1:21,8; 100 m kravi: 1. Pečjak (Triglav) 1:09,4, 2. Kramberger (Koper) 1:09,6. 3. Marko-vič (Ljubljana) 1:12,1; 100 ni hrbtno: 1. Porcnta (Triglav) 1:16,2, 2. Hode j (Rudar) 1:17 4,
3. Svarc (Trklav) 1:18,2; 200 m mešano: 1. Svarc 2,47,0 2. Pečjak 2:53,3, 3. Mandeljc (vse Triglav) 2:54,0; 4 x 100 m kravi: 1. Triglav (Skubic, Po-renta,  Svarc, Pečjak) 4:51,4,
2. TriglavlI 4:59,7. 3. Koper 4:59.7.
Ekipni vrstni red: 1. Triglav 21217, 2 Fužinar 17792, 3. Ko-per 15557, 4. Ljubljana 9991, 5. Rudar 3771, 6. Neptun 3517, 7. Celulozar 1803.
Tokrat so se izkazali mladi plavalci, ki so skoraj v vseh disciplinah postavljali nove slovenske rekorde za mladince in pionirje.
D. Humcr
Ekipa Gimnazije je le zaradi boljše razlike v golih postala letu nji gorenjski prvak. Od leve proti desni stojijo: Mala* vašlč, Kuhar, M. Planinšek, R. Planinšek, Farčnik, čepijo: Švegelj, Gašperlin, Avscc, Vidic.
Gorenjska vaterpolska liga
Gimnazija prvak
S šestim kolom se je končalo letošnje pno gorenjsko prvenstvo v vaterpolu. Po zanimivih borbah je prvo mesto osvojila ekipa Gimnazije, ki je le zaradi boljše razlike v golih osvojila gorenjski naslov pred Iskro. Na odličnem tretjem mestu so pionirji Triglava. Razveseljivo je, da je tekmovanje potekalo v odlični organizaciji Triglava in da sta nastopili tudi ekipi Radovljice in Kamnika.
Rezultati zadnjega kola: Iskra : Triglav 9:4, Gimnazija t Radovljica 16:0, Borec : Kamnik 7:6. Lestvica:
Gimnazija	6	5	0	1	59:18	10
Iskra	6	4	2	0	35:21	10
Triglav	6	4	0	2	51:35	8
Vodovodni stolp	6	3	1	2	42:15	7
Radovljica	6	1	1	4	23:57	3
Borec	6	1	1	4	32:66	3
Kamnik	6	0	1	5	15:45	1
Najboljša strelca prvenstva	sta	Stariha		(Triglav) ter		Z.
Malavašič (Gimnazija) z 21 zadetki, sledijo pa Svegelj (Gimnazija) 17, M. Malavašič (Iskra) ter P. Brinovec (Borec) 16.
—dh
Gorenjska nogometna liga
Sava proti cilju
Med tednom in v nedeljo so člani v gorenjski nogometni ligi odigrali dve koli. Za presenečenje so poskrbeli nogometaši Naklega, ki so na domačem igrišču odvzeli vodeči Savi dragoceno točko. Nogometaši Stražišča pa so nato v gosteh konkurentu v Tržiču pobrali obe točki.
Rezultati: Tržič : Preddvor 3:0, Predoslje : Podbrezje 4:0, Naklo : Sava 2:2, Bohinj : Ranch boys 1:3, Šenčur : Kropa 5:3, Alples : Lesce 2:2, Trboje : Podbrezje 3:1, Predoslje : Ranch bovs 1:3, Šenčur : Alples 4:3, Tržič : Sava 1:2, Bohinj : Lesce 0:2, Naklo : Kropa 2:2. Lestvica:
Sava	19	14	4	1	73:13	32
Šenčur	20	15	2	3	84:28	30
Ranch bovs	19	13	4	2	59:19	30
Tržič	19	13	3	3	72:80	29
Naklo	20	11	3	6	62:29	25
Lesce	19	8	5	6	49:40	21
Kropa	19	8	3	8	53:61	19
Alples	20	8	2	10	46:46	18
Predoslje	20	7	1	12	42:60	IS
Trboje	19	4	4	11	37:53	12
Preddvor	19	5	2	12	27:50	12
Bohinj	20	2	1	17	24:79	5
Podbrezje	20	0	2	18	16:146	2
jjf* 'etošnji dirki Alpe-Adria Je bil v končni uvrstitvi Kranjčan Hvasti 17., Žagar pa 29. — F. Perdan
V pionirski ligi — A skupina so bili doseženi naslednji rezultati: Predoslje : Šenčur 0:4, Preddvor : Triglav 5:0, LTH B : Sava B 3:0. V vodstvu je Šenčur s 14 točkami.
P. Novak
SREDA
-10. MAJA Ig
Zaradi prekinitve dela v leski pekarni so t ponedeljek v zgornjem koncu Gorenjske dobili z zamudo in iz drugih pekarn kruh le bolnišnica in jugoslovanska ljudska armada, številne gospodinje, gostinski obrati, hoteli, restavracije, delavci, šolske kuhinje, so ostali brez kruha.
Niso bili redki, ki so razumeli in odobravali tako skrajen ukrep, drugi pa so menili, da bi vseeno preje lahko najavili, da v ponedeljek ne bo kruha.
22-letna Metka Sušin, Id
vsak dan kupuje kruh za družino, je povedala:
»Kmalu po sedmi uri sem se prepričala, da ni kruha. Takoj sem se spomnila na pisanje v časopisih, v kakšnih težavah so peki. Mislim, da res ni prav, da so takšne razlike v cenah kruha. V Ljubljani ga na primer že lep čas dražje kupujejo kot tukaj. Res je, da razlike med Ljubljano in Gorenjsko v ceni kruha niso velike, verjamem pa, da to pekom povzroča težave. Zato se kar strinjam z njihovimi zahtevami, ki so jih izrazili na tak način. Jaz bom danes pač sama spekla kiuh. $e dobro, da jc kvasa dovolj.«
Vanda Boštjančič, ki v
osnovni Šoli opravlja dolžnost ravnatelja šole, je rekla, da so otroci v ponedeljek ostali brez šolske malice.
»Večina še ni vedela, da ne bo kruha in zato malice niso prinesli s seboj.
Mi pa v tako kratkem času za tristo otrok tudi nismo mogli nič narediti. Vsak dan namreč potrebujemo okrog 25 kilogramov kruha. Lahko rečem, ga doslej z lesko pekarno nikdar nismo imeli nobenih težav. Vedno smo biili zelo zadovoljni. Da se jc danes to naredilo pa tudi razumem, saj imamo tako najcenejši kruh. Moti me le to. brala sem namreč, da bodo do 15. maja počakali, če se bodo do takrat rešile njihove najhujše težave. Prav bi bilo, da bi se držali tega roka, nerodno pa je tudi, da miso prej povedali, da kruha ne bo. Kruh je le,
V Golf hotelu, kjer so imeli v ponedeljek 60-od-stotno zasedenost, jih pomanjkanje kruha ni presenetilo. »V našem hotelu moramo vedno imeti na zalogi nekaj kruha,« pravi vodja kuhinje Kristina Matjašič. »Tokrat smo imeli v rezervi oljni, aj-. dov in rženi kruh. Zato gostje pomanjkanja niso občutili. Dopoldne pa smo že sami spekli kruh. Da se je danes to pripetilo, me prav nič ne preseneča. Res je, da kruh pri nas še vedno pomeni življenje. Tu se pač nekaj časa prav gotovo še ne bo kaj dosti spremenilo, ln če je že tako, menim, da bi moral biti odnos vseh do njihovega problema drugačen.« A. Zalar
V ponedeljek v radovljiški in jeseniški občini ni bilo kruha
(Nadalj. s 1. strani)
izvedelo malo čez pomoči, vodstvo podjetja žito pa dobro uro in pol kasneje. Začela so se pojasnjevanja in pogovori. Predstavniki vodstva podjetja so tako kot na zadnjem sestanku ponovno pojasnjevali, da zaradi prenizkih cen kruha ni moč povečati osebnih dohodkov, da so v občinah seznanjeni z njihovo zahtevo po kompenzaciji do odmrznitve cen in da so vse pekarske enote v podjetju končale prvo četrtletje z izgubo.
Delavci v pekami pa so zahtevali, da pridejo predstavniki obeh občin in so postavili naslednje pogoje:
Osebni dohodki naj se od 1. maja naprej povečajo za 30 odstotkov.
Od 1. junija naprej naj se uresniči tarifni pravilnik po samoupravnem sporazumu, tako da bodo kalkulativni osebni dohodki tudi dejanska osnova za osebne dohodke.
Od 1. maja dalje naj se nočno delo obračunava s 40-odstotnim dodatkom.
Najkasneje do 1. januarja 1973 naj se ukine nočno delo. če pa to do takrat ne bo mogoče, naj se po tem nočno delo obračunava s 75-odstot-nlm dodatkom.
Odpravi naj se sezonsko nedeljsko dežurno delo.
Osebni dohodki za mesec april niso pravilno obračunani, zato naj se ponovno pregledajo in pojasnijo.
Na podlagi teh zahtev so se v razpravi sporazumeli, da bodo v podjetju pregledali možnosti za povečanje oseb nih dohodkov na podlagi do ločil samoupravnega sporazu ma. Hkrati pa so o proble matikl začeli razpravljati tu di v jeseniški in radovi j isk občini. Vodstvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici je sklicalo okrnjen politični aktiv (nekateri predstavniki radovljiške občine so namreč v ponedeljek zgodaj zjutraj odpotovali v Beograd), na Jesenicah pa se je tudi sestal politični aktiv.
Ob 11. uri dopoldne so se delavci končno sporazumeli S predstavniki vodstva podjetja. Izračuni so pokazali, da na podlagi samoupravnega sporazuma lahko povečajo osebne dohodke za okrog 10 odstotkov. Večje povečanje trenutno namreč ni možno zaradi tako imenovanega faktorja stimulacije, ki je določen v sporazumu in bodo zato osebne dohodke lahko bolj povečali, ko bodo ustvarili večji dohodek. To pa je seveda povezano tudi s ceno kruha.
Dogovorili so se, da bo do ukinitve nočnega dela prišlo takoj, ko bo dosežen ustrezen sporazum na Gorenjskem. Prav tako so se dogo-
vorili, da ob nedeljah v *" zoni leska pekarna ne bo v dostavljala (In tudi ne P**1 kruha in drugih izdelkov.
Pojasnjeno je bilo, dabj do v vseh gorenjskih °bčin ' pospešeno nadaljevali raz* vore, da bi do odtar^'" cen občine zagotovile dci*" s katerim bi nadomestili «* »iko med sedanjo in PretJ* gano novo ceno kruha, koj, ko se bodo o tem SP£ razumeli z občinami o**1"^ ma ko bo prišlo do odtaf* nitve cen, pa bo v kombi«*' tu stekla razprava o noven« pravilniku    o izplačevanj«-osebnih dohodkov.
S takšno trenutno rešitvijo so se delavci nazadnJ* strinjali |n zagotovili, da b°" do v ponedeljek zvečer sPe' začeli peči kruh in tako P0" skrbeli, da zgornji del Gorenjske v torek ne bo brci kruha.
K temu poročilu o potek«1 dogodkov dodajmo Še to, & so v razpravah z delavci v pekarni sodelovali predstavniki vodstva kombinata Ž|t0 In vodstva leske pekarne tel" predstavniki vodstva občin* skega sindikalnega sveta Ra' dovljlca in Jesenice. Razefl tega so se ta dan sestali tudi predstavnlkl jeseniške In dovljiške občinske skup*č,nC'
Vodstvo podjetja pa Je °a' zadnje uspelo zagotoviti kru& *z drugih pekarn za bolnišni' co in Jugoslovansko ljudsko armado. A. Zalar
* o,
r
NUDIMO VAM
vrata vseh vrst obloge iz masivnega lesa opazne plošče za gradbeništvo iso-span lesobetonski zidaki
TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH OSTALE DNEVE PA DO 14. URE.
OC 18. URE, OB SOBOTAH DO 12
Naš naslov:   TRGOVINA lip bled - REČICA, tel. 77-328, int. 9