^ßL.IE. R JUNIJA 1972 — ŠTEVILKA 23 — XXVI — CENA 1 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec PRIZNANJA ZA KRVODAJALCE Dneva krvodajalcev se bodo v Celju spomnili tako, da bodo podelili prizaia- nja najbolj zaslužnim krvodajalcem na proslavi, ki bo v petek, 9. t. m. v pro- storih samopostrežne restavracije v Gaberju. Pripravlja jo obćinska orga- nizacija Rdečega križa, ki je pripravila tuda pri/nanja za zaslužne krvodajalce. Priznanja bodo podeljeaia vsem tistim, ki so v preteklem letu darovali kri pet- krat, desetkrat, petnajstkrat, dvajset- krat. Krvodajalec, ki je dal kri pet- desetkrat, bo prejel posebno pri- znanje. Na proslavo so povabljeni vsi krvo dajalci, ki so dali kri preko petdeset- krat, petinosemdesetkrat in sitokrat. PONIKVA: V NEDELJO ZA SAiViOPRISPEVEK Je že tako, da ljudje v šentjurski občini rešujejo veliko svojili proble- mov kar sami. Ponkovljani so biU vedno za skupno stvar. To bodo najverjetneje znova do- kazali, ko se bodo , v nedeijo odloče- vali za ali proti samoprisi>evku na re- ferendimiu. Denar, ki bi ga zbrali za samopri- spevek, bodo uporabili za asfaltiranje ceste Sele—Ponikva, kar pomeind za 1.500 volilcev novo okno v svet. Glasovalna mesta se bodo odprla ob 7. uri zjutraj. Na Ponikvi pričakujejo, da bodo ljudje z veliko udeležbo in odlo&iim ZA dokazali, kako si želijo odpreti to »okno v svet«. , sm Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi prijatelji iz bratske Srbije Prišel je dolgo pričakovani trenutek, ko vas lahko pozdra- tñrno v Celju v imenu naših občanov, občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij Celja in vam izrečemo pri- srčno in iskreno dobrodošlico. Dobrodošlico vam, ki boste nekaj dni kot dragi gostje prebili v îiasem mestu, in vsem ostalim, ki potujete dalje v druge kraje Slovenije. Karavana bratstva in prijateljstva, s katero ste danes pri- potovali v Slovenijo je gotovo največja letošnja manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Ta karavana ne pomeni samo prijateljskega obiska in obujanja spominov ria tiste težke dni pred tridesetimi leti, ko so bile stkane prija- teljske vezi med vami — izrednimi gostitelji in našimi iz- seljenci, ampak pomeni tudi trdno in trajno vez prijateljstva ki ga bodo spoštovali in razvijah še bodoči rodovi. Čeprav poteka danes že enaintrideset let od prvega trans- porta slovenskih izseljencev v Srbijo, pa je spomin na. tiste dni še zelo živ in prisoten. Ze v prvih dneh okupacije so Nemci pričeli s pripravami na izselitev Slovencev v večih valovih, za kar so bila pri- pravljena posebna taborišča zlasti na štajerskem — Maribo- ru, Celju, Ptuju, Slovenskih Konjicah, Rajhenburgu (današ- nja Brestanica) in na Borlu. V noči Od 6. na 7. junij 1941 je odšel prvi transport iz Maribora, .kateremu je sledilo še 25 transportov v mesecih junij in julij 1941. V avgustu in septembru istega leta pa še ^ sedem transportov is taborišča Rajhenburg. Vstaje jugoslovanskih narodov in oboroženi napadi par- tizanskih enot že v poletnih mesecih 1941 so v glavni meri zavrle nadaljnje izseljevanje Slovencev v Srbijo in Hrvat- sko Do konca septembra 1941 je bilo izseljenih v Srbijo okrog 6.700 Slovencev, od tega 4.470 s štajerske, ostali pa 2 Gorenjske in Koroške. Več kot 10.000 Slovencev pa je bilo v drugem valu izseljenih na Hrvatsko. Težko je z besedami ob današnjem srečanju izraziti našo skupno zahvalo, priznanje in spoštovanje vaši plemenitosti, dobroti m gostoljubju, ki ste ga v posebno težkih pogojih vojnih let nudili slovenskim družinam, izgnanim v trpljenju in žalosti. Družinam, ki so v vaših krajih iskale nove domo- ve in jih tudi našle. Vaša dobrota in gostoljubje so hrabrile na¿e izseljence, jim vlivale pogum sa obstoj in up za lepšo prihodnost. Na tiste težke dni živi v naših ljudeh, tako tistih, so bili deležni vaše nesebičnosti kot tudi drugih, Ц le po pripovedovanju vedo za vašo naklonjenost, živ in svetal spomin ter izraz globoke hvaležnosti in spoštovanja. Tovarišice in tovariši! Vaš obisk v naših krajih, ki bo sicer kratkotrajen, želimo izkoristiti za čim številnejša in plodna srečanja ter razgovore o preteklosti, sedanjošti in prihodnosti. V zadnjih letih so Uevilne vaše in naše občine navezale tesne prijateljske vezi, ki pomenijo uspešnejše sodelovanje na različnih področjih deUi in družbenega življenja. Sodelovanje v izmenjavi izku- šenj in uspehov ter iskanju novih ustvarjalnih poti v hitrej- šem razvoju naše socialistične družbe je za nas vse dragoce- na pot in priložnost, ki jo moramo utrjevati in dalje razvi- nti. Za takšno sodelovanje in zbliževanje obstaja še veliko "eč odprtih možnosti na različnih področjih družbenega ^vljenja, predvsem gospodarskem, kulturnem, prosvetno- ^гдојпет, zdravstvenem, telesno-vzgojnem m drugih. Zeli- lo te stike stalno in plodno gojiti z iskanjem novih oblik w vsebine sodelovanja v 'naše skupno zadovoljstvo. Ob vašem prihodu — še enkrat — iskreno dobrodošlico, * katero vam želimo prijetno počutje in bivanje med nami. Naj živi bratstvo in prijateljtsvo med jugoslovanskimi ^rodi! Star slovenski pregovor pravi: v sili spoznaš prijatelja. Kdaj je bil prvič izrečen? Kdo ve? Toda za nič ni bolj primeren kot za štiri leta med 1941 in 1945, ko so ga bratje v Srbiji potrjevali s še tako skromnim ležiščem, z zadnjo skorjico kruha, z vsem, kar so delili bratsko z nesrečnimi pregnanci iz naših krajev. Trideset tet je že minilo, odkar so vlaki obupa, žalosti, a polni upornih src vozili na jug v negotovost, a pripeljali v objem gostoljubnih ljudi. Deset let mineva, odkar so spet začeli voziti vlaki, vlaki bratstva In enotnosti, vlaki prijateljstva. Ti vlaki niso samo v spomin na preteklost, ne vozijo od src do src, ki jih je zvezala vojna vihra. Ti vlaki vozijo sporočilo tistim, ki so doživljali pregnanstvo, toda tudi tistim, ki ga na srečo niso. Sporočilo vozijo, da bi tako skovano prijateljstvo in bratstvo ^Imelo vselej prostora v naših srcih kot neizbrisna vrednota. Vlak, vihrajoče zastave, odmev pesmi, zvok glasbe, vzkliki dobrodošlice, vse, kar se je dogajalo v torek in vsa leta pred tem od Laškega do Celja, v Žalcu, Velenju. Mozirju, v Konjicah, Šentjurju in Šmarju, vse to je le zunanji odraz notranjih občutkov vseh, ki vedo. kaj vse to pomeni, vseh, ki slutijo to veličino in vseh, k.' jo skušajo poiskati. Ob dobrodošlici, ob želji, da bi se dragi prijatelji počutili med nami toplo in prijateljsko obdani, ob vsem tem razmišljamo tudi o globoki resnici, zrasli iz ljudske duše: V nesreči spoznaš prijatelja! Foto: B. Strmčnik Današnji tednik smo podarili dragim gostom iz Srbije, prijate- ljem in znancem, ki so mnogim našim družinam in izgnancem med vojno nudili zatočišče in bratsko ljubezen. Več o Karavani bratstva in prijateljstva preberite na prvi in tretji strani tednika. Prihodnjič bomo o karavani poročali na celi strani, m sicer o tem, kako so se naši gostje počutili na celotnem celjskem območju. . Vprašanje javniemu delavcu, naša nova rubrika, se zelo lepo uveljavlja. Danes namenjamo vprašanje Francu Jelencu, v ža.lcu, prihodnjič pa bomo, tako vse kaže, objavili odgovore Bojana Stiha, Milana Vujičiča in Lojzeta Pavliča. Predloge za vprašanja še priča- kujemo — kljub vročim dnevom, kljub temu, da se bo tudi v NT poznalo, kako bomo preživljali vroče poletno sonce. In še tole — Mladi govorijo, rubriko, ki so jo mlajši bralci zelo lepo spremljali, bomo kmalu končali. Danes je izpadla zaradi gra- diva o Karavani, prihodnjič še bo. Potem pa... Bomo še povedali! VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 PADEC MOTORISTA ALOJZ BRATEC, iz Ogeč, je vozil z motornim kolesom iz Hrastnika proti 'Smarjeti pri Rimskih Toplicah ter na ravnem odseku ceste, kjer občasno rušijo kamenje, padel. V času nesreče je bilo na cesti nekaj kamenja od nedavne- ga zemeljskega plazu. Motorista so odpeljali v celjsko bol- nišnico, kjer so ugotovili, da se je teže ix)àkodoval. ZAPELJAL JE NA GRAMOZ ANTON PODVRATNIK, 34, z Lepe njive, je med vožnjo z mopedom iz Mozirja proti domu zapeljal na kup gramoza in padel. K sreči se je samo l?.že poškodoval. NA PREDNOSTNO CESTO r'RANC ČUCNIK, 34, iz Podbočja, je vozil z osebmm av- tomobilom iz KršJiega proti Kostanjevici, ko je z nepred- noscne ceste pripeljal na prednostno voznik osebnega avto- mobila FRANC POTOČNIK, 33, iz Ljubljane. V silovitem trčenju sta Dila poškodovana sopotnika ŠTEFANIJA in VINKO POTOČNIK, 57, iz Zagorja. Vinko Potočnik je med prev'oaom v bolnišnico umrl. SPREGLEDAL JE KOLESARJA IVAN JANEŽIC, 60, iz Šentjurja, je vozil z osebnim av- tomobilom iz Šentjurja protj štoram ter na ravnem delu ceste prehiteval neznani osebni avtomobil. Pri tem je spre- gledal kolesarja JOŽETA BANOVŠKA, 59, iz Razgora, ki se je pripeljal po skrajm desni strani iz štor. Banovšek je dobil pretres možganov in druge pošikodbe. HOTEL JE PREHITEVATI MARTIN PALIR, 21, iz Grobelnega, je vozil iz Šentjurja proti Cei.iu z osebnim avtomobilom in v Vrbnem hotel pre- hiteti tovorni avtomobil. Pred desnim ovinkom je zapeljal na levo, v tem trenutku pa je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom PETER KOVAČ, 26, iz Prožinske vasi. Oba voznica sta bila pn trčenju laže poškodovana, škode na vozilih je za 18.000 dinarjev. BILO JE PREPOZNO JOŽE KOV ACIC, 53,'iz Škofje vasi pri Celju, je vozil z osebnim avtomobilom iz Koajega proti Šentjurju. Na kri- žišču v Šentjurju je zapeljal na prednostno cesto in tako zaprl pot mopedistu IVANU TURKU, 43, iz Šentjurja, ki je avtomobil prepozno opazil. Tako je Turk čelno tre&Sîl v avtomobil in se teže poškodoval. Odpeljali so ga v bol- nišnico. IZOGIBANJE HUGO BOSIJO, 40, iz Kozjega, je vozil z osebnim avto- mobilom proti Lesičnemu, ko mu je v ovinku pripeljal nasproti po levi strani ceste mopedist JANEZ LESKOV- ŠEK, 21, iz Dobležičeiv. Mopedist se je skušal izogniti, vendar nesreče ni mogel več preprečiti. Zlomil si je levo nogo. NENADNO ZAVIJANJE JOŽE SPOLENAK, iz Zagorja, je v Rogaški Slatini z osebnim avtomobilom s ceste II. reda zavil proti beograj- skemu zdraviliškemu domu in tako zaprl pot mopedistu VINCENCU VREŠNJAKU, iz Cerovca, ki je -pripeljal na- sproti. Vrešnjak in njegov sopotnik MIHAEL TRAMŠAK, iz Ratanske vasi, sta bila pri nesreči laže poškodovana. ZDRSNIL Z VOZIŠČA KAREL NATEK, 21, iz Mozirja, je vozil z osebnim avtomobilom iz Rinke proti Logarski dolini. Na ostrem preglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti za- neslo na bankino, od tam pa pet metrov pod cesto. Voz- nik se je hudo poškodoval sopotnik MILAN CAR, 24, iz Mozirja, pa je dobil lažje poškodbe, škode na avtomobilu je za 8.000 dinarjev. DVAKRAT NA NEZAVAROVAN PREHOD v nedeljo zvečer je vozila lokomotiva premikalka, k: jo je upravljal strojevodja VINKO KOFALT, iz Sp. Selc, po industrijskem tiru od podjetja LIK Savinja proti tovar ni EMO v Celju. Ko je pripeljala na nezavarovan želez- niško cestni prehod na Bežigrajski cesti, je iz smeri Lju- bljanske ceste privozil z osebnim avtomobilom STANKO PETEK, 23, z Zavrha pri Dobrni. Avtomobil je silovito treščil v lokomotivo. Pri nesreči sta bili poškodovani so- potnici TEREZIJA DIVJAK, ia Velenja, in ŠTEFKA DIV- JAK, z Ogorevca nad Štorami. Prehod bi morala zavarovati pred prih-Jdom lokomo- tive spremljevalec stroja FRANC HORVAT, iz Breze pri Laškem, ki je namesto tega stal na desni strani čela loko- motive in se peljal na prehod ter premikalni vodja IVAN IVIC, iz Brezna, ki je bil v kritičnem času v podjetju Savinja, škode je za 10.000 dinarjev. S CELJSKE TRŽNICE Iz tedna v teden že ponav ljamo eno in isto misel — o preobremenjenosti celj- ske tržnice. Rešiive za enkrat še ne bo, ostaja pa vpraša- nje, koliko časa bo ta gneča še trajala in kako jo omiliti. Tržna služba se zelo trudi, da vsakemu prodajalcu najde svoj kotiček, a v zadnjem času zmanjkuje že stojišč Tudi v preteklem tednu je bila celjska tržnica več kot polno založena. Prodajalci so prinesli naprodaj TOliko zele- njave, pa tudi sadja je bilo dovolj. Prevladovale so jago- de, katerih cena se je sukala od 10 do 18 diinarjev. Manj je bilo češenj, pa še te so bile slabe in drage. Po 12 ali 14 dinarjev so jih prodajali Pojavile so se tudi že prve breskve po 12 dinarjev. Cena solate je v preteklem tednu p>oskočila. Kilogram solate je dosegel ceno osmih dinarjev, kar je za to obdob je zelo veliko. Kumarice so bile po 10 dinarjev, grah po 6, krompir po 4 in paradiž- nik po 17 dinarjev. Kot no- vost se je pojavil strožji fižol po 10 dinarjev. Jajčka so bi- la po 65 do 70 para. VSE LEPO O GOSPO- DARSTVU Takšna je bila ugotovitev na minuli seji občinske коц. ference SZDL v Šmarju згј Jelšah. Precejšnji del raz- prave so posvetili gospodar, skim vprašanjem in soglas. no ugotovili, da šmarsko go. spodarstvo dobro dela, če- prav je kvantitativno zelo skromno in skoraj v veliki večini skoncentrirano v Ro. gaški Slatini. Podjetja v ob- čini gospodarijo brez kakrš. nihkoli dotacij, s popolno, ma lastnimi sredstvi in so vsa likvidna. Mnoga izmed njih vlagajo velike napore pri razširitvi svojih zmožno, sti, tako na primer Steklar- na Rogaška Slatina, ki bo prav kmalu začela z gradit- vijo nove brusilnice v Koz- jem Na ta način bo Stek- larna mnogo pomgala pri reševanju kozjanskega vpra- šanja. Izredno dobro poslu- je tudi rogaški KORS pa DONAT, Zdravilišče in tudi drugi. Omeniti bi bilo še trgovsko podjetje Jelša, ki prizadevno razširja svojo tr- govsko mrežo. \ Na seji občinske konleren-[ ce so razpravljali tudi o kmetijstvu, saj je prav kme- tijstvo eden od osnovn.ih ele- mentov preobrazbe šmarske- ga življenja. Predstavnik kme- tijskega kombinata Hmezad Žalec je v krajšem izvajanju obrazložil načrt modernizaci- je kmetijstva, pa tudi njiho. ve težnje na tem območju, pri čemer je prišlo do manj. šega si>ora, ker se menda kombinat ukvarja z dejav- nostmi, ki ne spadajo iz- ključno v njihovo pristoj- nost, pač pa že prehaja na področje dejavnosti trgovske- ga podjetja. Čeprav je bila udeležba iz-' redno skromna, kar se da opravičiti, saj je mnogo ob činskih odbornikov in čla- nov konference SZDL kmefr kega porekla, je bila zelo plodna. Vsi so pohvalili re- zultate referenduma za kra- jevni samoprispevek, ki je uspel bolje; kot so pričako- vali. mst- Mitja (9) Umnik v ргеј51л1јет odstavku smo se vsaj v grobem se- znanili s šolanjem v zdrav- stvenih šolah, zmanjkalo pa nam je prostora za in- formacijo o šolanju na tehniških šolah. Zato bo danes govor predvsem o šolanju za poklice, za ka- tere usposabljajo tehniške srednje šole. Razvoj gospodarstva za- hteva iz dneva v dan več dobro usposobljenih ka- drov, ki naj zlasti posre- dujejo zvezo med inženir- ji — načrtovalci razvoja in dela v različnih gospo- darskih panogah ter de- lavci, ki njihove zamisli uresničujejo v procesu proizvodnje. Taki posredo- valci so tehniki, ki se šo- lajo na raznih tehniških srednjih šolah. Tehniške šole dajejo široko strokov- no izobrazbo. Pouk v teh šolah je teoretičen, vendar vezan na določeno število ur praktičnega dela. Za uspešno šolanje so potreb- ne vsaj dobro poprečne umskt ".posebnosti — pred- vsem sposobnost prostor- skega presojanja in ab- straktnega mišljenja ter smisel za matematiko. Po- trebno je znanje t. i. na- ravoslovnih predmetov, kot so matematika, fizika in kemija ter smisel za praktično delo. Prav zato zahteva šolanje na tehni- ških šolah veliko vztraj- nosti, pridnosti in trdega dela. Pri nas poznamo na- slednje tehniške šole: za strojno in elektro stroko, gradbeno tehniško šolo, tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, les- no, papirniško, usnjarsko- galanterijsko in čevljar- sko stroko. Po uspešno zaključenem šolanju na eni izmed omenjenih šol se absolventi zaposlijo kot tehniki na ustreznih delov- nih mestih oziroma v ustreznih poklicih. Strojni tehnik se zaposluje kot konstruktor v strojni in kovinski predelovalni in- dustriji, v tehnoloških od delkih, v pripravi dela in pomočnik inženirja. Elek- trotehniki se delijo na dve skupini: za jaki tok in za šibki tok. Elektrotehnik za jaki tok se zaposluje v elektrogospodarstvu pri proizvodnji, prenosu in razdelitvi električne ener- gije, v industriji kot ener- getik-tehnolog, konstruk- tor, projektant in vodja montaže, dalje pri vzdrže- vanju transformatorskih postaj, električnega omre- žja ipd. Elektrotehik za šibki tok pa se zaposluje v industriji: v proizvo(lnji, razvoju novih proizvot*.ov, pri vzdrževanju in popra- vilih, v prometu in zvezah. Dri RTV ipd. Kemijski teh- nik se zaposluje pri vode- nju, kontroli in razvoju proizvodnje na področju kemijske, tekstilne, živil- ske in podobne industrije; kot analitik . v kemijskih laboratorijih, kot strokov- ni sodelavec za nakup in prodajo kemičnih izdel- kov. Tudi pri gradbenih tehnikih ločimo dve sku- pini: tehniki za visoke in tehniki za nizke gradnje Poznamo še gradbene te- hnike za industri io grad- benega materiala in geo- metre. Ti zadnji se zapo- slujejo na kmetijskih po- sestvih, gozdno-gospodar skih organizacijah, projek- tantskih birojih, rudnikih, pri cestih podjetjih, še zla- sti pa pri katastrih in ge- odetskih zavodih. Gradbe- ni tehniki za visoke in niz- ke gradnje so usposobljeni za gradbeno operativo, za delo v projektantskih or- ganizacijah, upravnih služ- oah za gradbene, komunal- ne in stanovanjske zadeve Metalurški tehnik se zaposluje v bazični indu- striji; črni in barvni meta- lurgiji, v metalurških in kovinskih predelovalnih o- oratih, pa tudi v raznih nštitutih. Njegovo delovno področje obsega fizikalne, tehnološke in mehanske preiskave materialov, ope- rativno-organizacijsko in kontrolno delo v topilni- cah, livarnah, valjamah, kovačnicah itd. Lesni tehnik je usposob- jen za delo merilca in pre- vzemalca surovin in žaga- nega lesa, za lesnega ma nipulanta, za vodjo sušil nie. parilnic lesa in žagar skih obratov. Papirniški tehnik se zaposluje v in- dustriji lesovine, celuloze, papirja kot vodja delovnih strojev, oddelkov v obra tih ter kot laborant v la- boratorijih. Usniarski tph- nik ie kemik-tehnolo{? Za posluje se pri voden i u kontroli in razvoiu proiz- /odnie na področju usniar «^ке industriie in industri i e nomožnih sred^^tev: v kemiiski industri И barv lakov in maščob, v tr^o vini nakim in nrodoi" surovih kfi? fp-r in VAmíí«nih Í7de1Vov. SLG KIMO UNION: do 11. junija angleški barvni film »Bar- quero« od 12. do 15. junija francoski barvni film »Noro srce« KINO ÎVIETROPOL: 8. junija še ameriški barvni film - »Profesionalci« od 9. do 12. junija francoski barvni film »Ločitev« od 13. do 15 ju- nija francoski barvni film »Osamljena volkulja« KINO I>OM IN LETNI KINO: do 11. junija ameriško-itali- jansko-španski barvni film »Prvi mitraljez divjega za- hoda« od 12. do 13. junija ameriški barvni fim »Seks in samostojno dekle« od 14. junija dalje italijanski bar- vni film »Osamljenec iz Nevade« Četrtek, 8. junija ob 16. in 20. uri Turgenjev: »MESEC DNI NA KMETIH« — go- stovanje v Velenju; ob 20.00. žarivo Petan: »RAJ JE RAZPRODAN« ali »RE- FORMA V PORADI2U«, glasbena komedija — gostu- je MGL. Predprodaja vstop- nic dve uri pred pričetkom pri blagajni gledališča. Petek. 9. junija obo 15.30 Calderón: »ŽIVLJENJE JE SEN« za V. mladinski abon- ma in izven. Sobota, 10. junija ob 15.30 Levstik: »TUGOMER« za 1. šolski abonma in izven. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 10. junija do 12. ure je dežurna Nova lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote pa lekarna Center, Vodniko- va 1. št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 3, stran Takole je završalo na železniški postaji v Laškem, ko je pripeljal vlak bratstva in prijateljstva. Mlada srca kličejo dobrodošlico d(»brotnrkom n.jihovih staršev in starih star- šev. BOGAT PROGRAM Povsod, v vseh občinskiii središčih, so za udeležence vlaka bratstva-in prijateljstva pripravil) izredno bogate pro grame bivanja. V štirih dneli si bodo bratje iz srbskih mest ogledali številne tovar ne '.n kulturno zgodovinske znamenitosti. Razumljivo, tudi na zabavo m pozabljeno. V Celju so med drugim obiskah tovarno Toper ter s; ogledali modno revijo v Domu železarjev na Teharju. Razka zali jim bodo Muzej révolu cije. Danes se bodo gostje Celjanov popeljali na Golte od tu pa v Kokarje, kjer bo velik pikn.k Šentjurčani bodo svojim go stom razkazali nekatere kra je v svoji občin, med dru gim jih bodo popeljali ti^idi na Dobje kot f.ipično sloven sko vasico, prenočevali pa bodo v Rogaški Slatini. Tiste. Ki so odšli v Slo- venske Konjice, je včeraj inž. Franjo Tepej, predsednik ob činske skupščine, seznanil ' značilnostmi kraja in gospo darskih razmer Nato so od šli še v Zreče in na Pohor je. Obiskal: bodo tudi obrat tovarne Konus, lesno indu strijsko podjetje in osnovno šolo Dušana Jereba. Zadnji dan obiska so jim pripravili še kosilo na Sladki gori. Razumljivo je, da si je sku- pina, ki je odšla v Laško, včeraj ogledala pivovarno. Zvečer jim je v dvorani do- ma Dušan Poženel zapel mo- ški pevski zbor. Laščani so gostom priredili piknik na šmohorju, jutri pa bodo obi- skali še tovarno »Volna« La- ško. žalčani so dragim gostom pripravili čudovit sprejem pred upravno zgradbo »Hme zada«. Včeraj so si ogledali izkopanine v Šempetru, obrat Aero, SIP in osnovno šolo v Grižah Dane« bode razvese lili predvsem ženski del go- stov — z obiskom v tovarn) nogavic v Polzeli. Popoldne bodo odšli v Prebold, v tek stilno tovarno, večerjali pa bodo ob braslovškem jezeru lutri bo uradne delegacijo sprejel Jožko Rozman, pred sednik občinske skupščine Žalec Skratka, povsod so dragim gostom iz Srbije pripravili bogat program, ne samo kot zahvalo za vse. kar so nare dili za slovenske izseljence v najtežjih dneh. remveč tudi kot ponoven dokaz trdnega orijateljstva in bratstva, ro- jenega v preteklosti in ures ničevanega v sedanjosti KARAVANA V ŠMARJU Mea Srbi, KI oodo šli v šmarslcG oDćino, okol: deset jjii oodo sprejeli in jim nudil; vse. nud. t^-'.o sot «najo, vse, kar imajo, sem spoznal tist; trenutek Vukaétna Vukotiča nasmejanega možakarja z nageljčkom v ^mbnici 1л potov^.ko v roki Vukašan, šmarsk; gost. je doma iz .\rilja slcei pa le preasedmk občinske konference SZDL Anije Med vojno, ko so bratsk: Srb: bre? slehernega obotavljanja sprejeli slovenski izseljence in ¡im rudi? tc, za kar so bili prikraj šam. le bii VukaSin star 14 let V njegovi vas- so bili Bosanci, prav tako izseljenci nedaiei »stran v konišlluku. pa so bili naši, Slovenci Vukašin se tel- dir v letib 1341-42 dobro spominja in pravi, da je preko pogovora sliša. dp so tist ljud,)e, te so jih Nemci izgnali, Slo- venci dobri ljudje Ta spomin mu je ostal »Dobro se spominjam vsega, posameaaiikov, in sem vesel, da sem lahko prišel. Prvič sem pn vas rn impresioniran sem nad sprejemom ne samo v Celju, pač pa tud; nad sprejemom vzdolž cele proge Naša dva naroda druži nekaj podobnega Družijo nas narodni heroji, druži nas skupna borba druž; nas skupna zavest V vsakem slučaju bom še prišel Ne samo to! Moram priti Moram spoznati vaš narod, bolj l£ot ga poznam To kar sem doživel aanes, je zame nepozaben doživ 'iaj in verujem da mi bo osta v trajnem spominu Vse. kar sem doživel lahko dam pod en sam skupni imenovalec; iskreno prijatelj- stvo naših dveh narodov.« ^^alcu so goste sprejeli pred Ilmezailom, pozdravil pa jjh je predsednik občinske konference SZDL \'lado Plaskan. spre.lemu so odšli gost,je na i^kupno kosilo, nato pa na ''•>niove k svojim gostiteljem. folo: B, Strmčnik DOBRODOŠLI MED PRIJATELJI Vet; kot tisoč občanov Ce- lja in okoliških občin je ob zvokih borbenih pesmi god be na pihala v torek popol dne pozdravilo prihod dolge Kompozicije Karavane brat- stva in prijateljstva 72 na celjski železniški postaji Bolj kot se je približeval čas prihoda, bolj je množica sili- la preko železniških tirov .. Komaj se je vlak dodobra ustavil, že so se pomešali ljudje med seboj. Gostje iz Srbije so izstopali iz vlaka, Njihovi slovenski gostitelji so jim pohiteli nasproti. Obje mi. Poljubi. Stiski rok. Solze radosti in snidenja. Nekdanji gostje so s prihodom karava ne postali gostitelji. Nagelj v gumbnici, trak jugoslovan- ske trobojnice in radost na licih. Veselje. Snidenje sta- rih znancev, snidenje prijate- ljev. Snidenje ljudi, ki bodo sklepali nova prijateljstva in izpopolnjevali mozaik bratstva in prijateljstva. Vt„.-¿lo mahanje v p<.)zdrav je pospremilo preko 400 go- stov, ki so iz.stopili v Celju. Prisrčno dobrodošlico jim je izrekel predsednik celjske ob- čine inž. Dušan Burnik, v imenu gostov pa predsednik občine ćuprije Milun Gajič V vse občine celjskega ob močja so odšli dragi gostje. Povsod so jim pripraviU le pe in tople sprejeme, po- vsod so jih z odprtimi roka- mi sprejeli njihovi medvojm gostje. Karavana bratstva je prispela, z njo naši gostje. Tri dni bodo med nami, tri dni jim bomo razkazovali na- še dosežke in se pogovarjali z njirm. Do petka, to je do jutri, ko jih bomo zopet po- spremili, bo vse območje ži velo le za svoje goste iz brat ske Srbije. Stiski rok in brat- ski poljubi so povedali več. kot lahko zapiše novinarsko pero, in več. kot lahko pove politikova be.seda. Ljubimo se ... ! Preko tisoč občanov C^lja in okoliških ohčin .je pozdravilo na celjski železniški postaji goste iz Srbije — udeležence Karavane bratstva in pri.jateljstva 72. Го1ч>: B. Strmčnik BOLJ KOT BI SI BILI V SORODU Med tistimi, ki so z vlaka izstopih v Laškem, je bila cuai preprosta kmečka ženica IZ Dedine pn Kruševcu. Za njo Laško že dolgo m več tuj kraj 2e tretjič je tu pn svojih prijateljih Oberžano- v'iii, kl so med vojno deiui z íijeno družino več slabega kot dobrega. »Ko so pripeljali pregnan ce«, pravi Desa v zvenečem pomoravskem narečju, »sem oila sama polna skrbi m te- gob. Mož je bil v ujetništvu, jaz pa z otroki sama. Skrbe 10 me je, kako se oodo Obre ¿anovi, mestni ljudje, poču Uli v moji skromni hiši. To ia v nesreči, kakršna jih je nadela, so bih skromni, z vsem zadovoljni. Obrežanova je pn nas povila Marijo, pi vo »izbegličko dete«. Hud( je bilo v naših krajih, kjer so menjaje stopah skozi vra ca Nemci, četniki, Nedičevci, partizani. Hvala bogu, da smo ostali živi . . .« Гако je rekla, se pokriža la in toplo pogledala Lojzeta Obrezana, ki jo je pričakal na postaj: in so mu ves čas pie sale solze v očeh Potem je zamahnila z ro KO. Kot da bi hotela pregna" ti spomin na težke čase in )brnila pogovor drugam. »Veš, Slavko, tvoja žena mora z menoj nazaj Cel me sec naj ostane pri meni, da se spočije. Da vidiš, kako so vnuki zrasli, Slavko.« Potem meni s ponosom. »Ne samo vnuke, že dva pravnuka imam. Eh, vesela sem, da se spet vidimo z mo- jimi Slovenci. Veste raje se imamo, kot bi bili v sorodu. Slavko je pravzaprav Lojze Nismo se v Dedinah mogli na- vaditi na to ime in je za vse vaščane še kar zmerom Slav- ko.« Bolj, kot bi bili sorodniki, je rekla. Slovenec to težko razume, kaj je Srbom »rod«. In kaj je lahko še več? MILUN GAJIĆ .\ULLN GAJlC predsednik občinske skupščine Ćuprija, je pozdravil zbrane Celjane na železniški postaji v imenu prebivalcev ćuprije in vseh udeležencev Karavane brat- stva in prijateljstva. Govoril je o izseljenih Slo- vencih v Srbijo ter poudaril, da nas je hotel sovražnik s tem razbiti, dosegel pa je ravno nasprotno — jugoslo- vanski narodi so se povezali še močneje. Med drugim je poudaril iz- redno živahno sodelovanje med Celjem in Ćuprijo tako na področju gospodarstva, mladih ljudi in sploh med ob- čani bratskih mest. »Pozdravljam vas v imenu 37.000 prebivalcev Ćuprije in se vam iskreno zahvaljujem za prisrčen pozdrav in topel sprejem v vašem mestu. Naj živita bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.« SPOŠTOVANI TOVARIŠ FRANC JELENC, predsednik kadrovske komisije pri Sob ŽALEC za področje gospodarstva Problemi pomanjkanja kadrov odnosno neustrez- ne izobrazbe mnogih, ki zavzemajo odgovorna de- lovna mesta v delovnih organizacijah žalske obči- ne, so bili v zadnjem času večkrat na tapeti. Podatki iz analize o kadrih kažejo, da so sorazmerno slabo zasedena delovna mesta direktorjev, komercialnih vodij, pa tudi drugih vo- dilnih oseb delovnih or- ganizacijah. Prav gotovo drži ugotovitev, da je sta- nje v mnogočem tudi ob- jektivno pogojeno. Držalo pa bo tudi to, da je bilo temu vprašanju v pretek losti posvečeno premalo pozornosti. Tudi v našem časniku smo že pisali o kadrovskih težavah, izha- jajoč pri tem iz analize, ki jo je izdelala strokovna služba pri občinski skup- ščini. Znano nam je, da ste pred nedavnim prevzeli eno izmed dveh komisij, ki jih je skupščina imeno- vala ločeno za probleme kadrovske politike v go- spodarstvu in v družbenih službah, z nalogo, da spre- mlja problematiko p>oskr- bi za realizacijo nedavno sprejete resolucije o kad- rovski politiki v SR Slo- veniji. Gre prav gotovo za zredno pomembna vpraša- nja, od katerih so odvisni mnogi drugi problemi oziroma njihova ustrezna rešitev. Zanima nas, kako se namerava komisija lo- čiti te odgovorne naloge. Kakšen program dela si je postavila, predvsem pa, kdaj lahko pričakujemo konkretne predloge za po- stopno reševanje žgočih kadrovskih vprašanj т mnogih delovnih organiza- cijam žalske občine? B. Strmčnik Šempeter KITAJSKI OBISK Minuli ponedeljek se je mudila v SIP Šempeter na obisku devet članska dele- gacija kitajskih kmetijskih strokovnjakov. študijska obisk je bil organiziran s pomočjo Zavoda SR Slovenije za mednarodno tehnično so- delovanje. Gostje oziroma gtrokovnja ki iz Kitajske so bili pred tem m na obisku v nekaterih drugih krajih Jugoslavije^ od prvega junija dalje pa se mude tudi v Sloveniji. Nji- hov program bivanja je ob- segal predvsem obiske ▼ kmetijskih delovmh organiiîa- cijah, zaradi tega so na na- šem območju tudi obiskali SIP. Goste je sprejel direk- tor Leopold RAJH, ki jim je obrazložil osnovne značilno- sti podjetja, strukturo in ob- seg kooperacijske proizvod- nje kmetijskih strojev z av- strijskim poslovrлm partner- jem in dnige stvari, za ka- tere so se kitajski strokov- njaki živo interesirali. Po razgovoru so si ogledali proizvodne prostore in po- tek proiz\'odnje oziroma montaže nakladalne prikoli ce. Po ogledu tovarne so jim pripravili še manjšo zaku sko, nakar so člani kitajske delegacije odpotovali v Ptuj, kjer so si ogledali farmo Ije- konov in Kombinat perutni- na Ptuj. B S. USPEŠNA AKCIJA Krajevna organizacija RK v Šempetru je minuli teden pripravila krvodajalsko akci- jo, ki se je udeležilo 124 ob- čanov. Največ krvodajalcev je bilo iz delovne organiza- cije SIP Šempeter in to kar 38. PRIPRAVE NA ZBORNIK Služba za zaposlovanje SRS se je odločila, da bo začela izdajati zbornik, ki bo na- menjen predvsem problema- tiki zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in kadrovske po- litike Zl)ornik, ki bo izhajal najmanj dvakrat letno, bo pri objavljanju dajal pred nost polemičnim sestavkom. Prav bi bilo, da bi se v njem oglašali tudi kadrovski in drugi delavci s celotnega celjskega območja. Prispev- ke zbira Stane Kikelj s ko- munalnega zavoda za zapo- slovanje delavcev v Celju. 4. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 Žalec SHOPING CENTER V osrednji točki dnevnega reda so odborniki žalske občinske skupščine na zadnji seji. bila je pretekli četrtek, obravnavali predlog programa razvoja trgovine, gostinstva in turizm<5 v občini do leta 1975 Skrbno pripravljena študija je omogočala konkretno razpravo, katere rezultat je bil sprejetje predlaganega programa Žalec bo dobil moderen shoping center z vrsto spremljajočih objektov. Poleg tega pa so odborniki razpravljali še o vrsti drugih aktualnih zadev , ter na predlog posameznih svetov sprejeli tudi nekatere odloke. Pristojbine za traktorje v kmetijstvu do nadaljnjega še ne bo treba plačevati. Predlog odloka je bil umaknjen z dnevnega reda. Ni naključje, da je proble- matika bodočega rasvoja tr- govine, gostinstva in turizma prišla na dnevni red občin- ske skupščine v času, ko med kolektivi s p>odročja gostin stva že teče temeljita razpra- va o predvideni integraciji s Savinjskim magazmom. S tem bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo omogočili tudi reali zacijo sprejetega in sorazmer no široko zastavljenega pro- grama. Bodoči shoping cen- ter, ki ga bo gradil Savinjsk; magazin, sodeloval pa bo tu- di kombinat in še nekatera druga zainteresirana podjet ja, bo velika pridobitev za Žalec. V nadaljevanju seje so od- borniki obravnavali tudi po- ročilo o problematiki kultur- no prosvetne in telesnovzgoj- ne dejavnosti v občini. Me nili so, da na obeh področjih predvsem primanjkuje dela voljnih in sposobnih kadrov, ki bi lahko poprijeh za delo v posameznih društvih širom občine. Odborniki pa so ob- ravnavali tudi poročilo o de- lu krajevnih skupnosti v pre- teklem letu. Ugotovili so, da so med posameznimi krajev- nimi skupnostmi v občini gle- de materialnih možnosti le prevelike razlike, saj nekate- re razpolagajo s preko 100 milijoni starih dinarjev sred stev, druge pa imajo komaj za javno razsvetljavo ah pa še to ne. S posebnim zanimanjem so odborniki poslušali dodatne obrazložitve k poročilu o de lu občinske uprave. Zelo res no je bilo postavljeno vpra šanje kadrov, njihove uspo sobljenosti, saj je bil v zad njem obdobju na tem pod ročju dosežen pomemben pre- mik, pa vendarle bo potreb no temu še posvečati veliko pozornosti. Nekaj čez dvaj- set delavcev v upravi je še vedno neustrezno izobraže nih, zato bo treba zagotoviti v kar najkrajšem času ustre ano zasedbo tudi teh delov- nih mest. Na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu so odbor niki na predlog pK>sameznih svetov ustanoviti tudi dvoje novih teles, ki bosta pn bo dočem delu občinske skupšči ne imeli pomembno vlogo. Gre za svet za preventivo in vzgojo v prometu in komisi- jo za ugotavljanje premože- nja. Posebno slednja bo ime la odgovorno delo, pomen; pa pomemben korak v uresni- čevanju nedavno sprejetih stališč o problemih socialnega razlikovanja v občini. B. STRMCNIK Laško ~KDO DESNA ROKA NOVEMU SVETU? Na nedavni seji občinske skupščine v Laškem so us- tanovili samostojen svet za kmetijstvo. Ta ukrep je pos- sledica spoznanja, da v obči- ni, ki ima še vedno izredno visok odstotek kmečkega pre- bivalstva v svoji socialni strukturi, ni mogoče prob- lemov kmetijstva in kmetij- ske politike urejati o okviru sveta za gospodarstvo, ki je bil vrh vsega še po svojem sestavu neugoden za to pano- go. Nov svet, ki ga sestavljajo člani iz družbenega in zaseb- nega sektorja kmetijstva v občini, vodi knt predsednik ing. Kari KraSek, ki pa je zaposlen pri KZ Laško. Ta ima iz vrst vodilnih delavcev v skupščini kar dva odbor- nika. Skupaj z odborniki — kmeti, ime področje kmetij- stva v tej obClni res solidno zastopstvo v skupščini. Ven- dar pa nov svet na začetku svoje poti, pa tudi v bodoče, potrebuje širše samoupravno zaledje in bíízo svojega de- lovanja. Nedvtitnno je kme- tij.ska zadruga prešibka, da bi bila osnovna opora za sa- moupravno delovanje sveta v okviru občine in občinske skupščine. Seveda pa to vpra- šanje ni odvisno od sveta in njegovih 01ап(Л', marveč od vseh občanov, ki Jim je kme- tijstvo poklicno In dohodkov- no torišče. Ne omenjamo KZ po nak- ljučju. Iz zapisnikov sestan- kov krajevnih skupnosti, kra- jevnih organizacij SZDL in z zborov volilcev pogosto izzve- neva določeno nezadovoljstvo nad uspešnostjo poslanstva kmetijske zadruge. Le-ta je tudi vsakokratni predmet raz- prav na sestankih obstoječih sekcij za kmetijstvo pri SZDL, tako v merilu občine kot v okviru nekaterih kra- jevnih organizacij. Vse te di- leme morajo v okviru sveta za kmetijstvo doseči izpiljen in dognan objekt tudi na rav- ni skupščine, zlasti pa v delu krajevnih skupnosti in kme- tijskih sekcij SZDL, ki se jim bo svet moral posei»ej posve- titi. V občini, ki sodi po kme- tijski plati med nerazvite, na- log in težav ne bo manjkalo. Prva priložnost za afirmaci- jo sveta bo brez dvoma na- povedana razprava o orogra- mu kmetijstva za leio 1972. Svet se bo prej ali slej soočil tudi s pred mesecem odlo- ženim problemom na seji skupščine, to je s problemom zahtev po odpravi pavšalne- ga plačila vnaprej za ople- menjevanje krav in telic. Področje kmetijstva v občini je tudi hudo deficitarno gle- de pospeševalne dejavnosti, kar dokazuje sklep skupšči- ne, da bo iz svojih sredstev prispevala za nastavitev pos- peševalca pri KZ, kar je re- dek primer v Sloveniji. Vloga sveta za kmetijstvo je torej odvisna od njegove lastne orientacije, predvsem pa od kmečkega dela obča- nov samih oziroma organiza- cij, v katerih se združujejo politično, samoupravno In tu- di po stanovski plati. JURE KRASOVEC Osnovno šolstvo Bliža se konec šolskega le- ta V šolske razrede se je na- selil nemir. Upanja, pričako- vanja otrok in učiteljev so vse večja. Casa za oceno de la v minulem letu še ni. Ven- dar pa so nekateri dogodki in pojavi v našem osnovno- šolskem življenju toliko pri- sotni, da zaslužijo vsaj bese- dno soočenje. Razvitost in problematika osnovnega šol- stva na celjskem območju — to je bilo izhodišče razgovo- ra z vodjo Zavoda za šolstvo v Celju, z Otom Pungartni- kom. NOVI TEDMK: Ugotovitve kažejo, da se celjsko območ- je lie more pohvaliti s seda- njim stanjem na področju osnovnega šolstva. Zlasti pri lem mislim na problematiko osnovnošolskega prostora, na starost šolskih zgradb, na o- premo šol, torej na material- ne razmere osnovnega šolstva na območju. Spomnimo se udrtega stropa na šmarski osnovni šoli ipd. Kaj menite, ali lahko zaznamo kakšne premike pri urejanju materi- alnih razmer osnovnega šol- stva na celjskem območju? Ш^О PUNGARTNIK: Pre- miki so. V zadnjih nekaj le- tih je bilo opravljenih več adaptacij šolskih zgradb, no- ve šole pa so do bih v Mozir- ju, Velenju, Grižah, na Pla- nini, v Rogaški Slatini, v Slovenskih Konjicah, a tudi drugod. Mnogo šol je v iz- gradnji (Podčetrtek, Rimske Toplice, Šemiieter). Poleg sredstev republiške izobraže- valne skupnosti in občin so za izgradnjo osnovnošolskega prostora mnogo pripomogli občani s samoprispevki. Za- nje so se odločili v vseh ob- činah na območju razen v Mozirju Kljub napredku pa prostorske kapacitete ne za- dostujejo. še vedno prevladu-' je izmenski pouk. Izredne te- žave s šolskim prostorom imajo v mestnih, razvitejših središčih. Najslabšo mrežo šol ugotavljamo na Kozjan skem, nerešeni problemi pa so še pri varstvu in pri pre- vozu otrok, s prehrano šol- larjev in z organizacijo do- datnega pouka. NOVI TEDNIK: In kako ocenjujete uspešnost osnovne šole in kvaliteto pouka, še posebej glede na podatek, da v vseh občinah celjske regije osip zna.ša čez 30%, material- ne razmere šol pa se iz le- ta v leto izboljšujejo? OTO PUNGARTNIK: Uspeh osnovne šole je v mogočem odvisen od razvitosti pred- šolskega varstva, od organi- ziranja dodatnega pouka, po- daljšanega bivanja otrok v šoli, od ustrezne preskrbe z učbeniki in seveda od ustrez ne kadrovske zasedbe šoi, to- rej od kadrov, ki poučujejo. Dodati pa moramo še nekaj, o čemer še nismo dovolj or- ganizirano razpravljali. Pre- den začnemo govoriti o osi- pu, o tem, koliko otrok ene generacije v osmih letih šo- lanja ne konča osnovne šole, moramo najprej ugotoviti, kako imamo urejene razmere na področju posebnega šolst- va in otroškega varstva. Pred- šolska vzgoja in varstvo pa sta zelo slabo razvita prav tam, kjer bi ju otroci naj- bolj potrebovali — v neraz- vitih občinah, v Šentjurju, Šmarju, Mozirju. NOVI TEDNIK: Ali se vam ne zdi, da slovenska šolska politika ne upošteva dovolj položaja v nerazvitih občinah in da zelo počasi dejansko izenačuje možnosti otrok za vstop in napredovanje v šo- li. V tisti osnovni šoli, ki ne more biti izbirna, ampak bi jo morali končati vsi otroci? OTO PUNGARTNIK: V ob- činah, ki jih dotira republi ška izobraževalna skupnost (Šentjur, Šmarje, Mozirje, Laško, Slovenske Konjice), se ta republiška sredstva pre ce j poznajo. Vsaj v tem. da v teh občinah uspešno izrav navajo osebne dohodke učite- ljev z drugimi v mestnih sre- diščih. Niso pa še stimulira Ш učitelji za delo na težjih delovnih mestih. Republiška izobraževalna skupnost da to- liko, kot ima. Vendar pa bi morali posebej za šole v manj razvitih občinah izdelati nor- mative vsaj za minimalno opremljenost učnih prosto- rov in oskrbo z učili. Zagoto- viti podaljšano bivanje otrok v šoli, spodbuditi ustrezno kadrovsko zasedbo in učite- ljem preskrbeti stanovanja. Sedanje stanje v teh občinah samo obnavlja socialno raz- likovanje in ne omogoča iz- enačevanje pogojev otrok za njihovo hitrejšo intelektualno rast. NOVI TEDNIK: V vaših odgovorih večkrat omenjate kadrovsko zasedbo šol in jo tesno povezujete s kvaliteto dela, pouka. Vprašanje o ka drovski problematiki v osnov- nem šolstvu v regiji je zani mivo tudi zato, ker letos de- cembra poteče rok, ki je bil učiteljem določen za dosego ustrezne izobrazbe. Kje smo v tem trenutku? OTO PUNGARTNIK: Na razredni stopnji je kadrovska zasedba primerna, saj v vi- šjih razredih uči le 12 učite- ljev z neustrezno kvalifikaci jo Moram pa dodati, da se na nižji stopnji zvišuje šte- vilo učiteljev z neustrezno izobrazbo in to nas mora skrbeti, še slabše pa je na predmetni stopnji. Od 529 učiteljev, ki učijo v višjih razredih osnovne šole, jih 165 (ali 31,2п/о) nima ustrezne izo- brazbe. Najslabša strokovna zasedenost je pri matematiki, fiziki, nemškem jeziku in slo- venščini, pri predmetih, ki zahtevajo najboljše učitelje, Res je, da organizacija pou ka včasih ne omogoča v ce- loti primerno zasedenost. Vendar je sedanje stanje ze- lo problematično. Tudi do konca leta 1972 se ne bo mno- go spremenilo. Veljavnost za- kona bodo verjetno morali odložiti. Sicer pa mislim, da smo pri sprejemanju zakona premalo jasno povedali, kje naj šole in občine dobijo sredstva, da bo učiteljem o- mogočen izredni študij (do- pusti. sredstva). NOVI TEDNIK: Ali to po- meni, da sedanje neustrezne kadrovske zasedbe v osnov- nih šolah tudi v nekaj letih ne bomo izboljšali, čeprav govorimo o notranji reformi osnovne šole, o boljši kvali- teti dela, o programiranem pouku, o modernizaciji učno- vzgojnega procesa, o učinkovi- tejši in uspešnejši novi šoli? OTO PUNGARTNIK: Per- spektive so črnoglede, šole so že sedaj v težavah z izva- janjem predpisanega progra- ma. S fakultet in akademij prihaja malo učiteljev. S pe- dagoške gimnazije se učenci ne usmerjajo v učiteljski štu- dij. Zanimanja za pedagoški poklic je premalo. Poleg tega pa predvidevamo celoletno malo šolo in oddelke podalj šanega bivanja. Ali načrtuje- mo tudi kadre? V oddelke po- daljšanega bivanja prihajajo učitelji z manj razvitih občin in v teh predelih se kadrov- ski deficit še povečuje. NOVI TEDNIK: Kaj bi mo- rali torej storiti? OTO PUNGARTNIK: Še na- prej bi si morali prizadevati za izboljšanje družbenega in materialnega položaja učite- ljev. PobKrütíti iiiuiamo za Urugacnu siipeadijsnu politi- ku Ш dijake, ki gredu na pe- aagušku akademiju, še dodat- no stimulirati. Dijake bi mo- rali načrtno usmerjati v pro- svetne vrste, spremeniti pa moramo tudi oblike šolanja pedagoškega kadra. Programi srednjih in višjih šol za us- posabljanje pedagoškega niso primerm. Prav tako ne skrbi- mo dovolj za dodatno stro- kovno usposabljanje učiteljev, ne omogočamo jim podiplom- skega študija in prav pn uči- tel j ih se premalo zavedamo, kaj pomeni stalnost izobraže- vanja. V Celju so z ustanovit- vijo oddelka pedagoške aka- demije odlične možnosti, da za celotno območje postopo- ma odpravimo pomanjkanje učiteljev za razredni pouk. Ob ustvarjanju še drugih po- gojev, seveda. Ne bi pa smeli čakati z odpiranjem možno- sti, da na oddelku v Celju študentje dosegajo višjo izo- brazbo tudi pri posameznih predmetnih skupinah. Za ma- tematiko in fiziko in še za katere predmete. Takšna od- ločitev bi bila pomembna za celotno območje. NOVI TEDMK: In za ko- nec — kaj je prineslo mi- nulo šolsko leto? Kakšni so delovni rezultati v šolah, kaj lahko poveste kot predstav- nik zavoda, ki je delo šol in učiteljev spremljal? OTO PUNGARTNIK: Učni rezultati v šolah bodo bolj- ši kot lani. V mnogih šolah se uveljavljajo nove oblike dela. Začeli smo s hospita- cijskimi oddelki (z izvedbo pripravljenih učnih ur). Uve- dli smo moderno osnovnošol- sko matematiko in rezultati dela so izredni. Otroci odlič- no delajo, čeprav pri tem moramo povedati, da so bili učitelji zelo obremenjeni. Z novim šolskim letom bomo verjetno začeli z oblikami in- tenzivnega pouka slovenšči- ne. Omeniti moramo tudi po- manjkljivosti dela v šolah. Po- nekod metode dela in pouka še niso najboljše. Kažejo se težave pri ocenjevanju. Učen- ci pa so pri pouku še prema- lo aktivni, kar pomeni, da moderne metode dela pri pouku še niso dovolj uveljav- ljene. Vsi skupaj se moramo truditi, da bomo šolam in učiteljem omogočili še boljše delovne in druge pogoje, saj bodo na ta način ustvarjene razmere, v katerih bo naša osnovna šola sposobna izve- sti potrebno notranjo refor- mo učnovzgojnega dela. Pogovor pripravil Jože Volfand Naši znanci piše. m.seničar RAZUMEVANJE ŠENTJURČANOV Tako, kot se je najin pogovor o bogati poti nje govega življenja bližal h koncu, toliko bolj sva se pogovarjala o ljudeh, med katerimi je ustvarjal, de- lal in živel dolgih dvajset let. Med šentjurčani! Ljud- mi, kot so p>ovsod, vendar z nekoliko posebnimi! Za- vzetimi, kadar gre za nji hovo, pa tudi za skupno stvar. »šentjurčani imajo smi sel za solo. To so dokaza И že 1909. leta, ko so zgra dili eno najlepših šol na spodnjem štajerskem. Ni- so se ustrašili dolgov, 2«ra- dili so jo. Zal, stagnirali smo. Namreč v tem smi- slu, da se šolski prostor od tedaj do danes ni po- večal. Vse drugo v Šent- jurju je raslo. Zdravstvo, trgovina, in ostalo. Ven- dar — šentjurčani so zno- va dokazaU, koliko jim po- meni šola in njegovi otro- ci. Le redko kje je refe- rendum za samoprispevek Pred šolo . . . ERNEST REČNIK o šolstvu tako uspel kot tu, pri nas. To je znova potrditev, da šentjurskim staršem ni vseeno, kje se učijo njihovi otroci, kdo jih uči in kako.« Z denarjem iz samopri- spevka bodo v Šentjurju îgradili telovadnico — pre- potrebno — in dozidali no- ve šolske prostore. »Roditeljski sestanki so zelo dobro obiskani, prav tako kulturne prireditve, ki jih prirejajo naši otro- ci. To znova in znova po- trjuje zainteresiranost star- šev v Šentjurju.« Dvajset let praznuje le- tos Emest Rečnik. Dvaj- set plodnih let šolskega dela v Šentjurju. »Bil sem zadovoljen s sodelovanjem ljudi tu, v Šentjurju. Nikdar mi ш bilo žal, da sem prišel v Šentjur. Moram reči, da bi ljudem v Šentjurju slu- žil še dvajset let, tako kot sem jim, ker vem, da bi zopet sodelovali.« Krepko sva si stisnila roke, točno poleg šolskega zvonca, tistega starega s »kembeljnom«, zvonca, ki mu je zvonil toliko let. Zvonil mu je delo, dobro voljo in uspehe Nato pa je njegova krep ka postava, kljub letom, mladostno odhitela v prvo nadstropje: novim šolskim problemom nasproti. Takšen je ERNEST REČNIK, ravnatelj osnov ne šole v Šentjurju. (Konec) št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 5, stran S KOLESI NA PAŠKI KOZJAK Na naši šoli že neikaj let dela prometni krožek. Člani krožka so v svoj delovni program vključili tudi izlete s kolesi. Namen teh izletov je, ¿a člani ob praktični vožnji v okolico Celja spoznajo cestnorpro- metne predpise. V počastitev rojstnega dne tovariša Tita in dne- va mladosti so člani prire- dili izlet na Dobrno in od tod na Paški Kozjak. Ш- hod štiriindvajsetih kole- sarjev je bil 25. 5. ob 7. uri zjutraj. Dan je bil sončen. Kolona je vozila do Dobrne eno uro. Tam je bil polurni počiteik. Ce- sta proti Kozijaku ni tako lepa kot do Dobrne. Vož- nja pa je bila zanimiva, saj nas većina še nikoli ni bila tu. Tovariš učitelj, ki nas je spremljal, nam je ineLovec« smo imeli kosHo, nato pa smo odšli na kopanje v bazen. Zvečer smo se od- peljali proti domu. Izlet nam bo ostal še dolgo v lepem spominu, čeprav je bila pot dolga in naporna. Spoznali smo, da je kolo dobro, hitro in zanesljivo prometno sred- stvo, seveda če je pravil- no opremljeno in če z njim pravilno ravnaš. Osnovna šola Franja Vrunča Celje-Hudinja Za prometni krožek: DANICA KREJAN OBOJESTRANSKA KORIST Tako malo, sKoraj nič sem poznal Slovenijo in Slovence, dokler nisem prišel v Celje na odsluže- nje vojaškega roka. Tud: nekega določenega mišlje- nja nisem imel o Sloveni- ji in Slovencih. Vse je bi- lo nekako neopredeljeno in normalno. Večkrat sean že tovari- šem ш Celjanom ponovil, da sem izredno vesel, ker sem prišel v Slovenijo, ker sem prišel v Celje, ker sem spoznal Slovenijo in Celjane. Mislim, da bi bi- la v mojem življenju ve- lika praznina, če ле bi spo- znal te čudovite in prisrč- ne ljudi, da nisem spoznal ta lepi kraj. Mnogokrat sem imel priložnost, da se prepričam in občutim, kot da sem v svojem Beogra- du. Na vsakem koraku vsestransko soaelovanje, pomoč, razimievanje. Tisto, kar me najbolj navdušuje, pa je sodelova- nje m nemalo kontaktov z raznimi družbenopolitič- nimi, Kulturnimi in šport- nimi' dejavniki, v sodelo- vanju z mladinskimi akti- vi, društvi in delovnimi organizacijami sem se pre- pričal, da je armija res sestavni deJ naše družbe. Na kateremkoli področ- ju sodelovanja obojestran- ska pomoč vsem koristi in pripvomore k razvoju našega duha in razvoja ter dopolnjuje koncepcijo vse- splcšnega Ijuidskega odpo- ra. Meščani Celja niti en- krat niso ničesar storili, da se mi iz ostalih krajev ne bi niti enikrat občutili kot nezaželeni tujci. Celo jezik za sporazumevanje ni problem. še enkrat bi se rad vsem zahvalil za pomoč in sodelovanje. Sporočam Ce- lju in Celjanom, da je nji- hovo mesto lepo in da so čudoviti ljudje hi da si že- lim ostati v tem lei>em mestu. Vojak MIODRAG NIKOLIĆ V. P. 4680 Celje ZAHVALA Redno preberem vaš ča- sopis. Komaj čakam, da pride četrtek in da ga dobim. Glavne stvari pre- berem kar med službo. ko je toliko zanimivega. Najbolj pa so mi všeč reportaže. Prosila pa bi -vas, če boste r^apisali v NT tole zahvalo. Vsem se lepo zahvaljujemo, ki so v tolikšnem številu spremili na zadnji poti mojo sestro Ocvirkovo. Najlepše se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, ki so ji v težkih urah po- magali in ji nudili po- moč. Še enkrat lepa hva- la. žalujoča sestra Zinka, bratje Ivan, Božo, Jože ter vsi ostali. Zinka z možem Francijem Novakom Odgovor: Zahvalo smo objavili izjemoma, zato, da vsem bralcem pove- mo, da zahval take vrste ne bomo objavljali. V uredništvu pa se seveda lahko oglasite. BORBA MED KMETI Nedaleč od Kozjega leži vas, o kateri bi človak mislil, da Ljudje uživajo raj. Hiše se stiskajo pod hribom, kot da bi od nje- ga skale zavetja, njive in travniki pod vasjo se pa tesno stiskajo drug k dru- gemu, kot da bi se bali, da bodo pozabljeni in ostali zapuščeni. Med lju- di pa je prišla neka na- lezljiva bolezen in se širi med njimi kakor kuga. Popotnik, ki bi šel skozi vas, bi dejal, da je to še hujše kakor kuga, saj gre sosed čez soseda, brat čez brata. Hiše po vasi se ža- lostno oûÉrajo druga pro- ti drugi, ker pač v sebi skrivajo sovraštvo in ne- voščljivost. Do vasi lahko prideš s katere strani hočeš, v glavnem pa sta do nje dve poti. Ena, občinska, ki je že uničena, tako da je skoraj neprevo2ma, ena i>ot pa je mejaška, za katero mnogi želijo, da bi bila občinska. Zakaj si želijo, da bi bila občinska, res ne vem. Mogoče zato, ker mislijo, da bo na račun občinske ceste lahko vsak vozil po njej, popravljal pa je ne bo nobeden. Ven- dar bi jim povedal, da smo občina vsi ljudje, saj če ne bi büo ljudi, tudi občine ne bi bilo. Dobro bi bilo, da bi se vsak, ki uporablja občinske ali mejašike ceste, zavedal, da če jih zna uporabljati, jih mora znati tudi poprav- ljati. Kdor se bo namreč popravijaíxju odpovedal, se mora še vožnji odpoveda- ti. Ceste, mejaške ali ob- činske, naj se popravljajo skupno, ker se le s skup- no močjo da kaj narediti. Tu živijo tudi ljudje, ki na račun svoje sebičnosti raje trpinčijo svoje doma- če živali (kokoši), kot pa da bi svojemu sosedu pu- stili uživati tisto pravico, ki jo je uživañ že rod pred njim. Ce uporabljate na- mreč kolovoz sami in če daste potem dovoljenje še drugim, da ga lahko upo- rabljajo pod pogojem, da vam bodo vsako leto po- magali, naredite pogodbo na občini s pričami in za- htevajte, da tudi vam na- redijo spisek iz pogodbe. Ce slučajno kdo pozabi, kaj je podpisal, da mu lahko dokažete in si s tem prikrajšate pot, ker ne bo potrebno iisikati pogodbe na občini. Ce pa že ne morete drugače, delajte pogodbo vsaj pred priča- mi. Mejniki se p>o njivah in travmkih potuhnjeno drži- jo, ker si skoraj ne upa- jo na dan, saj nimajo več svoje veljave. Čeprav so že 50 do 100 let m še več trdno strazili svoja pose- stva, se 2inajde kateri, ki počasi m previdno sega po tujem premoženju, ta- ko da lastnik tega premo- ženja niti ne opazi. Ko pa opazi, je že prepozno, ker le ta' zatrjuje, da je nje- govo, ker to on uživa. Res, nekam čuden je ta zakon, da si nekdo kar posvoji zemljo. Kot je že pred leti po- ročal šmarski radio, pu- stimo, naj peš poti upo- rabljamo samo za pešce, ne pa, da jo uporabljamo za živino in za različna motorna vozila. Zatorej bodite toUko mi-devni in upoštevajte peš poti za pešce, ne za živino, mejaške kolovoze za mejašike kolovoze in ne za občinske, občinske pa za občinske. Mejnikom pa pustite, naj služijo svojim namenom. Ce pfâ boste to upoštevali, mislim, da bo tista nalezljiva bolezen, kuga, kakor sem v začet- ku omenil, ozdravljena in hiše po vasi si bodo vese- lo mežikale druga drugi, saj bodo v sebi čuvale za- klad ljubezni in zadovolj- stva med sosedi. Saj pra- vi pregovor — boljši je dober sosed v bližini, ko pa brat v tujini. VA-LE ODGOVOR: Vsega rav- no niste čisto jasno zapi- sali, ste pa odkriti. Zato bodite drugič bolj korajž- ni in se podpišite. KAKO ZAPOSLO- VATI V TUJINI? Zakaj skleniti pogodbo za delo v tujini? 2e dalj časa sem na za- časnem delu v ZR Nemči- ji, od koder vam tudi pi- šem to pismo. S tem pi- smom želim opozoriti na slabosti, кд jih delajo na- ši zavodi za zaposlovanje v tujini. Jugoslovanski de- lavci pred odhodom na delo v tujino siklenejo po- godbo pri zavodu za po- sredovanje dela. Pred sklenitvijo pogodbe je de- lavec premalo seznanjen z delovnimi pogoji, kakor tudi z življenjskimi stro- ški v tej deželi. Drugače povedano, delavec ne ve, koliko bo moral odšteti vsak mesec za hrano in stanovanje. Delavec tudi ne ve, da s pK)dpisano po- godoo v domovini ne bo zaslužil toliko kot njegw poznejši nemški sodelavec, aeie Kasneje, ko se nauči plačevati z markami, zve, da je bil že doma preva- ran. Zakaj? Nemški delo- dajalci, ki kupujejo delov- no silo iiz Jugoslavije, pa tudi iz drugih držav, vedo, da so v Jugoslaviji niaki OD. Po tem znajo odme- riti tem delavcem tako nizke dohodke, da so sko-. raj nemogoči. Zato delo- dajalec, ki išče delavce v tujim, za svojo ponudbo in plačilo ne more dobiti nemških delavcev. Tudi vse druge firme, ki iščejo delavce preko Nemšikega biroja, so slabi plačniki. Morda bi bilo dobro, da k temu dodamo naš stari pregovor, ki pravi, da se dobro blago samo hvali. To bo veljalo tudi za nemške firme. Vzemimo primer strojnega ključav- ničarja, ki je prisei s ix>d- pisano pogodDO IZ Jugo- slavije in bo zaslužil bUO DM, medtem ko si bo nje- gov kolega, ki mu je že potekla pogodba, sam po- iskal delo m bo zaslužil do 1.500 DM. Ce takšne m podobdie delavce primer- jamo, potem vemo, koli- ko je stala pogodba, skle- njena v Jugoslaviji. S tem primerom bi ho- tel opozoriti naše biroje za posredovanje dela v tu- jim, kakor tuoi naše âe- lavce, ki nameravajo iska- ti delo zunaj jugoslovan- skih meja. In kako je s prostim časom naših de- lavcev? Na žalost več kot kritično. V Nürnbergu m njegovi okolici živi in de- la okrog 1.200 Jugoslova- nov. Kljub velikemu šte- vilu naših ljudi, nemške oblasti ne uvidijo potrebe, da bi našli kotiček, v ka- terem bi lahko preživljali zdomci prosta čas. Kljiib temu, da smo že veliko- krat prosili za pi^treben prostor, kadar smo se zbrali in iskali prava vra- ta, je bilo vedno zaman. OÓdgovor je bil vedno isti — finančnih sredstev ni! Za pomoč smo prosili tu- di jugoslovanski konzulat v Nürnbergu, kjer so nam IK)vedali, da ni prostora, pa tudi denarja ne. Kako je z vrnitvami na- ših rojakov v domovino? Kaj se je v tej smeri na- redilo v Sloveniji in na celjskem območju? MARKO KALEM, Nürnberg ODGOVOR: 'Pričakuje- mo, da se bo na vaše pi- smo kdo oglasil s Komu- nalnega zavoda za zapo- slovanje delavcev v Celju. VODA CURLJA Mislim, da Laščanom ni treba razlagati, pa tudi ne turistom in pacientom iz laškega zdravilišča (med katerimi mnogi- hodijo z bergljami in palicami), da imamo v Laškem hotel Savinjo, ki stoji ob naj- bolj prometni ulici. Da pa ima ta hotel na strešnem žlebovju luknjo, skozi ka- tero že več mesecev na- ravnost na sredino pro- metnega pločnika teče strešnica, tako aa se mo- rajo ljudje močnemu cur- ku vode umakniti narav- nost na prometno cesto, pa je mnogim tudi znano. Saj nas ob takih umikih krepko zaboli srce, ko človeka avtomobili po- škropijo do glave. Bo kaj drugače? Pošikropljeni Laščan ZLATA POROKA V našem živahnem me- stu živita tiho m neopaz- no zakonca Rafko in Ma- rija Rednak, ki bosta ta mesec slavila 2ilato poro-~ ko. 21. maja 1922 sta si obljubila zivestobo, ki jo še do danes nista pretr- gala. Med okupacijo sta bila izseljena v Srbijo in to verjetno zaradi sina. Ker sta bila celjska rojaka, sta se po vojni vrnila nazaj v svoje rodno mesto, kjer živita še danes skupaj s svojo hčerko, ki pa ni poročena. Ker preveč lju- bi in spoštuje svoje star- še, se je odločila za takš- no pot in se ni poročUa. S svojo plačo preživlja se- be in starše. Po prihodu ia Srbije je mož kmalu začel bolehati na pljučih. Po zaslugi dobre in skrb- ne žene, ki ga neguje, se še danes drži pri življe- nju. Bil je privatni tapet- шк, zato ne dobiva nobe- ne pokojnine, ampak sa- mo skromno podporo. Za- to bi se jih bUo dobro spomniti ob tako visokem jubüeju, kl so pri nas že bolj redki. Rednakovi sta- nujejo v Ulici 29. novem- bra 25/1. BRALEC RAD BEREM NT Sporočam vam, da Novi tednik zelo rad berem. Jaz ga ne morem ijti ku- pit, pa mi ga vsak teden prinese zet. Lepo pišete O mnogih ženah in materah, kar bralci radi beremo. Z ženo sva zelo ostarela. Ona je 77 let stara, jaz pa 75. Tudi zdrava nisva in sva sama na posestvu, kajti mladina gre v doli- no. Pri nas je mnogo pri- merov, da so stari ljudje sami. Oglasite se kdaj pri meni, bo novinar mnogo zvedel. In tudi lep raz- gled je tu Od nas. Prosim vas še, da mi začnete re- dno pošiljati tednik in da objavite besedilo oglasa, ki ga prilagam. J. OJSTERŠEK, Rimske Toplice POJASNILO Prosim za kratko pojas- nilo. V NT št. 18 ste obja- vili, da namerava Izletnik ukiniU tri avtobusne pro- ge. V št. 20 pa direktor piše, da ne nameravajo ukiniti prog. Prosim, če mi lahko pojasnite, kako je prišlo do pomote. MARTA GOLE2, Proseniško ODGOVOR: Zelo prepro- sto — informacija ni bila preverjena. V uredništvu sedaj verjamemo, da Iz- letnik avtobusnih prog ne t>o ukinil. NERESNIČNE GOVORICE Ob gradnji hitre ceste so začeli nekateri zlobneži govoriti, da sem jaa kri- va, ker bo preko našega kraja peljala hitra cesta. To ni res in naj si tega ne zmdšljujejo. HELENA SKALE, Hudinja NISO POTRKALI Ob letošnji zbiralni ak- ciji Rdečega križa sem tu- di jaz pripravila obutev in oblačila, a zaman. Če- prav sem čakala, se na mojih vratih ni nihče pri- kazal. Zanima me, zaikaj. G. M., Cankarjeva 11, Celje KRIŽANKE IN GORENJE Zelo rada berem Novi tednik, saj je zelo zanimiv. Novinarji dajejo v NT to, kar ljudi res zanima. Ve- liko mladih in odraslih ljudi si želi, da bi bila v vsaki številki NT nagrad- na križanka. Vsak časopis ali revija ima že kopico križank, le v NT se tu in tam pojanri nagradna kri- žanka Tkanine. Zanima me, do kdaj je treba po- slati kupone nagradne igre, ki jo ima Gorenje Velenje? Ali pri vsakem žrebanju podelijo te na- grade, ki so navedene v Novem tedniku? In ali je tjeba imeti yse kupone ali samo enega? Prosim vas, če mi odgovorite. Zvesta bralka VIKICA ODGOVOR: Draga Viki- ca, križank bo več. In to nagradnih. Boste videli. Gorenje bo seveda pri vsakem žrebanju podelilo nagrade, in vi morate za vsako žrebanje poslati ku- pon. Jasno? — Jaz sem inšpektor z občine. Gre za naš socialni program ... 6. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 Izobraževalne skupnosti PREMIKI V SPOZNANJIH Izobraževalne skupnosti so se po nekaj letih izkopale iz svojih začetniških — lahko bi zapisali finančno-matenalnih spon. Res je, da dosedanji čas vzgojno-izobraževalne de javnosti ni bil preveč naklo njen. To se je na kraju od ražalo v stališčih, uradnih ah poluradnih, mnenjih in sod bah, ki so jih na račun svo jega dela pač poslušali vsi zaposleni v vzgoji in izobra zevanju. Ta odnos se je pred dvema letoma z zvezno »Resolucijo« o vzgoji in izobraževanju in še temeljiteje v preteklem le tu z 19. sejo CK ZKS bistve no popravil. Od takrat naprej ni več trditev o izdatku ce lotnega gospodarstva za vzgo jo in izobraževanje; vzgoja in izobraževanje sta obravnava- na kol sestavni del celotnega spleta družbenoekonomskih in političnih dogajanj pn nas. O tem nas je prepričal tudi projekt dolgoročnega razvoja Slovenije ter sedanje pripra ve na vrsto dokumentov s te ga področja. Moramo priznati, da se je ob teh premikih spremenil tudi odnos zaposlenih v vzgo ji in izobraževanju. Sedanja prva faza urejevanja materi alnih vprašanj, ki je resda pustila nekaj še žgočih in od prtih problemov (prava raz merja, napredovanaje, minulo delo, financiranje B programa itd.) kaže, da se je večina zaposlenih le okrenila navzno ter, k sebi. Bolj aktivni so postali v vnašanju novih so- dobnih pedagoških načel in oblik dela v pouk. Pogovarja- jo se o napreaovanju in oce njevanju. Sodobnih družbeno ekonomskih dogajanj ne sli kajo samo črno-belo in še bi lahko naštevali. Iz tega logič no izhaja, da urejeni materi alni odnosi tudi vodijo h kva- liteti dela, k dobrim učnim rezultatom, zmanjšanju osi-* pa m vsemu tistemu, kar si celotna družba močno želi. Ob teh vsebinskih zaokre- tih znotraj šol pa bo tudi veliko bolj preprosto delo v interesnih samoupravnih skupnostih, ki združujejo vse v vzgoji in izobraževanju. Organi teh skupnosti, izvršni ali pomožni, bodo lahko veliko bolj konkretno obravnavali vsebinska vprašanja in tako šele sedaj z vsebinskim delom opravičili obstoj interesnih skupnosti. Posebne komisije izobraževalne skupnosti ima- jo obilo možnosti za delo Posebno socialna komisija lahko razpravlja in sklepa o zelo konkretnih problemih s tega področja. To so vpraša nja o prevozih, o prehrani, o letovanju, o podaljšanem bivanju in še bi lahko našte- vali. Komisija т.а telesno-kul- turno in zdravstveno delo lahko na podlagi zdravstvenih pregledov svetuje m ukrepa o vseh potrebnih spremem bah. Organizira tekmovanja, športne dneve in šole v na ravi. Komisija za samouprav Ijanje naj aktivira delo samo upravnih organov in družbe no političnih organizacij na šoli. Izredno skrb pa mora posvetiti samoupravi učencev. Tudi posodabljanje pouka, kadri in štipendije so potreb ni skrbi izobraževalne skup nosti. Zapisali smo le neka tere vsebinske možnosti, pa že tu je dela več kot dovolj. Razumljivo pa je, da v tem izredno zanimivem spletu vsebinskih vprašanj ni nujno, da bi se v vsaki izobraževalni skupnosti pogovarjali o vsem. Tu je veliko možnosti za medobčinsko — regionalno ob- ravnavanje vprašanj, kar lah- ko na eni strani prevzame medobčinski sindikat — pri tem mislim na sindikat pro- svetnih delavcev, na drugi strani pa zavod za šolstvo Slovenije, organizacijska eno- ta Celje. J. Zupančič Srednješo/stvo UGODEN VPIS? Zaostajanje razvoja sred- njih šol za potrebami in inte- resom učencev je v lanskem letu v Celju povzročilo velike težave. Znano je, da več sto učencev, ki so končali osnov no šolo, ni našlo svojega se deža v celjskih srednjih šolah. Morali so spremeniti bodisi želeno smer šolanja ali pa poiskati mesto v šolah zunaj Celja. Kaže, da bo letos situacija glede vpisa neznatno ugod nejša. Tako so ocenili ravna- telji srednjih šol na seji svo- jega aktiva, kjer so ugotovili, da bo na razpolaga okrog 1800 vpisnih mest. V primer- javi z lanskim letom, ko se je lahko v 1. razrede vpisalo 1670 dijakov, torej napredek Podrobnejši pregled pa kaže manj ugodno sliko. Povečanje števila vpisnih mest gre pred- vsem na račun poklicnih šol, kjer bo na razpolago okrog 210 učnih mest več, zato pa bo v 4-letnih srednjih šolah 5 oddelkov manj, kar pomeni 150 manj vpisanih dijakov. Zaradi pomanjkanja prostora bodo manj dijakov vpisale naslednje šole: Ekonomski šolski center 60 dijakov, Pe- dagoški Šolski center 30 dija- kov in Gostinska šola вО učencev. Kritično stanje ostaja tudi pri šolanju kadrov za trgovi- no, kjer bo šolski center za blagovni promet tudi letos moral odkloniti vpis 50 od- stotkov učencev. Novost v letošnjem letu pa bo vpis dveh oddelkov za po- klicne voznike pri šolskem centru B. Kidriča in štirih oddelkov pri šolskem centru v štorah, od tega dva za spe- cializirane delavce kovinske in metalurške stroke. Kme- tijski izobraževalni center Medlog bo vpisal tudi en od- delek gospodinjske šole. Pričakujemo lahko, da bo na 4-letne šole letos še večji pritisk, zato predstavlja ko- ristno novost preliminarni vpis, ki ga uvaja služba po- klicnega usmerjanja Zavoda za zaposlovanje Celje. S tem vpisom se bodo učenci, ki končujejo osnovno šolo, še pred dejanskim vpisom od ločali, kam se želijo vpisati po končani osnovni šoli. To bo omogočilo zavodu, da sve- tuje učencem najprimernejšo smer in vrsto šole glede na njihove sposobnosti ter inte res, šolam pa lažje odločanje pri sprejeirm in seveda boljšo organiziranost vpisa. M, P. Celje iSTANOVANJIH NA JUTRIŠNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE Jutri, v petek, 9. junija, bo 43. skupna seja članov obeh zborov skupščine občine Ce- lje. V predlogu dnevnega re- da je devet točk, med njimi tudi dve, . ki sta ostali od prejšnje seje. V središču pozornosti bo- do prav gotovo nekateri pred logi sveta za urbanizem, grad- bene, komunalne in stano vanjske zadeve. To še pose- bej velja za investicijske pfo- grame nekaterih komunalnih dejavnosti in ne nazadnje za vprašanja, ki zadevajo stano- vanjsko gospodarstvo. Več razprave pričakujemo o predlogu finančnega načrta sklada za kmetijstvo. Svet za zdravstvo pa je pripravil po- ročilo o delu zdravstvenega doma lam, zatem nekaj vpra- šanj okoli zobozdravstvene službe in izvajanja zdravstve' nega varstva in končno tudi poročilo o cepljenju proti čr nim kozam. V VSAK DOM NOVI TEDNIK DRAGO PRESKAR- DANILO Stlači v trideset vrstic šestdeset let življenja člo- veka kot je Drago Pre- »kar, č* moreš?! Komaj, tkati ie, č* je življenje tako pisano m raznovrst- no, kot je Preskarjevo. Ko so ?nu letos podelili pri znanje OF, je bila obras- iozitev suha, kratka: Za zasluge med ljudsko revo lucijo in aktivno delo v vseh povojnih letih. Pre- malo za portret. Drago Preskar se Je ro- dil na tujem, ko je oče, rudar, delal v Nemčiji. Potem, ko se je družina vgnezdila v Rečici, je Dra- go, ko je odrastel, tudi šel v Hudo jamo. Bil je knap, pa kurjač, mašinist, po vojni, do upokojitve nad- zornik rudniške separacije. Knapom se je zapisal tudi sin Darko, danes Hef avto parka. Drago Preskar je bil naj- boljši prijatelj Dušana Po- ienela, ki je leta 1932 pri- bežal čez mejo iz Primor- ske. Bil je vnet Sokol, ta- ko vnet, da je s skupino fantov, ki jim je presedal politični pritisk klerikal- nih krogov, prestopil v pravoslavno vero in se tu- di poročil v celjski pravo- slavni cerkvi. Ta prestop je bil politični upor, ne verski. Med okupacijo je Drago Preskar-Danilo od leta 1942 bil obveščevalec in je kma- lu potem, ko je Poèenel padel, odšel tudi sam v partizane. Bil je med or ganizatorji OF v predelu med Rečico in Zidanim mostom. Po vojni je postal nad- zornik na separaciji, bil je orvi predsednik upravnega odbora v rudniku, nepre- stano prevzemal zelo od- govorne funkcije, ki jih ima še danes, saj je pred- sednik ZB v Rečici. Pred sedmimi leti je močno zbolel. Od takrat ni poskusil niti kapljice alkohola več. Ostale pa so posledice bolezni. Ne da bi bil hudo bolan. To ne. Posledice so v njegovem žepu. Zaradi bolniške, bol- nišnice in zdravilišča mu je osnova obtičala precej nizko, da je zdaj pokojni- na precej skopa. Ker je imel dovolj let, ni uveljav- ljal sodelovanja od leta 1942, kar . ->4 seveda naro- be hodi. V svoji temnici hrani stekleničko konjaka, ki mu ga je sin dal ob odho du v bolnišnico. Ostala je nedotaknjena od decembra 1965. leta. Ah, ja. Omenil sem tem- nico. Ko je bil na zdrav- ljenju v Topolšici, se je navdušil nad fotografijo. Nikoli prej ni fotografiral, zdaj pa ima v kleti tem- nico, ki bi je bil vesel marsikateri poklicni foto jraf. Toda za konjička ima zelo malo časa. Vča sih se z aparatom spreho- di po hribih, rad namreč hodi v hribe. Peš, seveda Sin in obe hčeri, vsi ima- jo avtomobile, on ne Do volj, da je postami hišo. se mu zdi. In na koncu. Mislil je, ia sem prišel k njemu za- radi praznovanja dneva borca v Rečici, ki ga pri- pravljajo. Zabičal mi je. da bo hud. če o tem ne bomo pisali. Bližnji praz- nik je zanj važna stvar, ne on sam. Tako misli on mi pa seveda drugače J Kr Fedor Gradišnik Premnogi prijatelji m spoštcvalci magistra Fe- dorja Gradišnika se danes poslavljamo od nji'ga — umetnika, kulturnega m javnega delavca Skoraj ђг se nam — globoko pretresenim ob tem bridkem slovesu — iztrgal vzklik. »Danes grofje celjski in nikdar več!«, kakor ga je izrekel klicar celjskih gospodarjev ob Ulrikoveni poginu l. 1456 Gradišnik nam je na domačih odrskih deskah z lju- beznijo upoaabl;al mogočnega Hermana 11.. kar v treh dramah o celjskih knezih v Novačanovi, Zu- pančičevi In Krejtovi. Na zunaj, od daleč so bile na njem opazne neke poteze aristokrat stva. a te je oblikovala le njegova plemenita zadržanost, s katero je hkrati bil resni čen demokrat m širok ljudski človek. Njegovo življenje je docela izpolnilo dovolj dol go dobo. ki je Celju in Slovencem m svetu prinesla velike prelome in preobrazbe, nov napredek гп raz- voj. V ta čas je vseskozi aktivno posegal, borben, kakor je bil že po svojem očetu. Njegova celjska leta so tekla od I 1897. ko je kot deček s startni prišel v Celje in že desetleten prvič stopil na gle- dališki oder kot palček v Sneguljčici, pa vse do zdaj — s presledki torej 75 let! Poleg farmacevtskega poklica je ljubil predvsem gledališče. Bil je ustvarjalec tekstov zanj, režiser m osvajajoč igralec V gledališki umetnosti je is- kal in našel svoj osebni izraz in sredstvo, ki je moglo uspešno služiti kulturni aktivizaciji ' našega človeka. Dosledno ravna in tudi tvegana pot Gradišniku m mogla biti lahka. Zaradi svoje napredne usmerjeno sti je bil izključen z gimnazije v času, ko je s teda- njim starim Celjem v rokah tujega gospodarskega kapitala slovenski iivelj bojeval trd boj. Toda bil je med prvimi prevajalci ruskega Gorkega v slovenšči- no. Farmacijo je študiral v tedaj najnaprednejšem slovanskem mestu, v Pragi. Razmere v času po 1. 1918 nisc omogočile ures- ničenja Gradišnikovih lepih teženj kljub njegovim nenehnim naporom ob vztrajni gledališki dejavnosti v skromnejših oblikah, ko je zanjo angažiral tudi mladino šele velika osvoboditev je Celju prinesla pofclicno gledališče. Sam mu je postal prvi uprav- nik in mu nakazal nadaljnjo pot v službi umetnosti in delovnega človeka. V tem je bil eden vrhov nje- govih življenjskih uspehov. Pri volitvah 1.1938 so ga slovenske politične sku- pine, nasprotne protUjudski, fašizmu naklonjeni vla- davini postavile za kandidata v državno skupščino. Nacistični okupator ga je pregnal v Srbijo, kjer se je uveljavil med politično vodilnimi Slovenci kot organizator m govornik. Hkrati pa je že januarja 1945 dal v Beogradu pobudo za uprizoritev Cankar- jevega »Kralja na Beiajnovi« in v njem prepričeval- no nastopil kot Kantor, Kakor se je mlad posvečal pisanju romana m novel, tako je skoraj do konca bil delaven kot pu- blicist, vnet zlasti za pregiede celjske in slovenske kulturne preteklosti. Zbrano gradivo, le deloma že objavljeno, je nedvomno vredno natisa. Davno je že minila prehodna doba v naše dni. Oh ranilo pa nas je le dejstvo, da smo imeli ljudi, na- predne, nesebične in ustvarjalne, povezane z našim delovnim človekom, z našim ljudstvom po lastni no- tranji potrebi m dolžnosti. Fedor je bil svetal, zlat človek. Prijateljem je bit prijatelj z odprtim srcem in ¿obrodejno roko, veder in duhovit, a tudi pogumen optimist Plodovi Gradišnikovega dela bodo Celju in Slove- niji še dalje ostali živi. Kar se bo v naši kulturni sferi zgradilo v prihodnosti, bo moralo sloneti tudi na temeljih, postavljenih v skromnejši preteklosti. Cenili bomo vrednost in pomen kulturnega ustvar- janja in izživljanja tako visoko in še više, kakor je to bilo lastno staremu rodu. Napredek tudi v tem bodi usklađen z našim celotnim razvojem, saj vemo. da le kulturna, humana skupnost more biti resnično socialistična Spoštovani magister Fedor Gradišnik! Iztekla se ti je ravna, čeprav tudi težavna, vendar lepa pot, ki si na njej služil svojemu poslanstvu in ga v polni meri opravil. Celje in Slovenija sta ti hvalež- na za vse. kar si nam dal, in tega je bilo mnogo Dal pa si zgled pravega ljudskega mteligenta, da ga sprejmemo poleg vsega drugega v zapuščino po te- bi. Tebi čast, slatta, hvala in spomin! FRAN ROS št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 7, stran „Poletne prire- ditve" v Ločah v mujunem kraju pod Pu- horjein v Lucali ph Puijčanan se ze vesino pripravljajo na velike Poletne prireditve, ki se bodo začele a. julija, traja le pa bodo do 2. septembra letos. Letošnje Poletne prireditve boüo namenjene posebej praz- novanju 80. obletnice rojstva predsednika Tita. Naj samo omemmu nekaj zaiumivih prireditev, ki so v prugramu: slavnostna otvori- tev Poletnih prireditev bo 3. julija ob 19.30 uri z nasto- pom najboljših pevskih zbo- rov m narodnozabavnüi an- samblov iz konjiške občine Obenem bo nastopila tudi ko- njiška godba. Nato bo premi era jugoslovanskega filma »V gori raste zelen bor«. Po kon- čam prireditvi bo sodelo- valo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Sosedovim si- nom, prosvetno društvo Tr- novo pa bo uprizorilo spevo- igro Pri belem konjičku. Za najmlajše so namenili lutkov- no igrico žogica marogica. katero bo izvedlo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Ob- Uiicia pa 0OÜO uabtupiu se raziii znam narodiiozabavm anbumbli. Pričakujejo še na- btup Dubruvačkih truoadur- jev, v kolikor seveda ne bodo preveč zahtevni. V času prireditev budu v kinudvorani predvajali naj- boljše filme, kateri so prejeh številne Oskarje ter predikate. V prustorih TVD Partizan bodo pripravili zanimive raz- stave. Pripravljalni odbor je tudi letos zaprosil mnoga podjetja v Sloveniji, da prireditev fi- nančno podprejo in upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa. Kot se je izvedelo, bo pokrovitelj teh Poletnih pri- reditev občinska skupščina Slovenske Konjice. Prosvetno društvo Loče pa se posebej zahvaljuje Občin skemu svetu Svoboda in pro- svetnih društev Slovenske Konjice, ki so prvi, čeprav jih tarejo finančna sredstva, namenili 7.000 din za Poletne prireditve v Ločah. Vse prire- ditve bodo na gradu Pogled v Ločah. M. B. Mozirje in likovniki Preteku teden je bila v pro- storih gostinskega podjetja Turist v Mozirju otvoritev razstave amaterskega slikarja Vinka Prežlja, doma iz Ljub- lajne. V tem zapisu nimam namena govoriti o slikah mladega slikarja, ki ga sreča- mo v Mozirju, saj slike sa- me zgovorno izpovedujejo njegovo željo, da bi slikal in slikal. Ob veliki meri talenta mu to nedvomno zelo uspe- va, vendar je v razgovoru omenil, da morda predstavlja jo zadnja razstavljena dela prehod na nova iskanja, ka ko mu bo to uspelo, bomo lahko videli na naslednji raz- stavi. Tokrat bi predvsem rad o- menil to, da sta v mozirskem Turi?tu našli pod skupno stre- ho dve različni dejavnosti skupen jezik. Gostinstvo da- je prostor likovnikom in to v Mozirju ni ravno nov po- jav, saj je v istem prostoru že stalna razstava likovnih del amaterskih slikarjev do- mačinov in iz okolice in se- veda dela »njihovega« Jaki ja. Direktor podjetja Turist Ivan Zupane je spotoma omenil, da je to pri njih že nekaj časa ustaljen neposreden na- čin povezovanja umetnosti z ljudmi, ki povsem prosto pri- hajajo v lokal. Na ta način je bil v Mozirju ustvarjen med občani določen odnos do likovnikov in njihovimi deli. Sprejemajo jih medse in tako tudi na drugih pod- ročjih izostrujejo odnos do novih in novih iskanj duhov nih vrednot v našem vsakda- njem življenju. Vsekakor hvalevredna pobuda Turista, ki bi morala biti vzor tudi drugim. D. MEDVED 2 razstave v celjskem likovnem salonu: l-Ojze Logar; .Figura P«, 1971. Ne župnijski cerk\/i v Loki, ki Izvira še iz zgodnjega trinajstega stoletja in potemtakem sodi med naj- starejše tovrstne objekte na naših tleh, obnavljajo fasado že nekaj časa Spričo spomeniškega pomena tega objekta je pri delih od vsega začetka sode- lovala spomeniškci služba, ki je opozorila na mož- nost da se pod starimi ometi utegnejo skrivati tudi presenetljive starine. In res, ko so delavci odklepali stari omet, so bila pričakovanja uresni- čena. Na zunanji strani zidu se je pokazala stenska slikarija, ki jo strokovnjaki postavljajo v čas okoli leta 15Ü0. Freska je nenavadno kvalitetna in učin- kovito in sodi po tej plati med najlepše srednje- veške umetnine, odkrite v zadnjih desetletjih na celjskem območju. Najdba nas opozarja, koliko umemostnegr: gradiva je še skritega po naših sta- rodavnih stavbah in kako nas lahko vsak hip pre- senetijo odkritja, ki utegnejo pomembno obogatiti našo siovensko kulturno dediščino Revija v L^marju Na koncertu v Šmarju pri Jelšah, ki ga smatramo za revijo mladinskih ^/oorov ob- čin Šmarje in Šentjur, so nastopili mladinski zbori os novnih šol Šmarje z zboro- vodjo Vladom Modicem, Vin- ski vrh — Dragica Horvatič, Kozje — Elfrida Prešiček ter Dobje — Jožica Salobir. Kot gost je sodeloval iz so- sednje krške občine zbor iz Koprivnice pod vodstvom An- tona Moškona. Prireditev je bila posvečena 80-letnici roj- stva maršala Tita. Vsi zbori so s svojim le- pim petjem navdušili in os- vojili polno dvorano hva- ležnih staršev. Otroci teh krajev imajo izrazito lep in zdrav glasovni material, pred- vsem pa toplo in pristno čustvujejo, kar daje vsaki pesmi polnost in poseben čar. Pri vseh zborih je bilo slišati izrazit občutek za či- sto harmonijo. škixia, da na reviji niso sodelovali zbori ostalih osemletk, ki jih je v šmarski občini 10, v šent- jurski pa 5. Kaj tam nič ne p>ojo?! Pogrešali smo tudi enoglasnih zborov nižjih raz- redov, ki na reviji sploh ni so nastop>ali. V prvih razre- dih pa je vendarle začetek temeljne in temeljite poev- ske vzgoje. ...in Žalcu Nasprotno Od revije v Šmarju so na podobni prire- ditvi v Žalcu nastopili štir- je enoglasni zbori, en dvo- glasni in trije troglasni mla- dinski zbori. To pa seveda prav tako še zdaleč ni za- dovoljiva udeležba. Sicer pa so na tej reviji otroci lepo in doživeto prepevali. Prisr- čen je bil nastop 9noglasne,2:a zbora iz Galicije (Milica Br- var), ki je nastopil prvikrat na reviiji, pa enoglasnega zbo- ra iz Andraža (Marija Žagar) ter prav tako enoglasnih zbo- rov posebne šole Žalec in os- novne šole Griže (Jerca In- kret). Prijetno je presenetil pevski zbor iz Petrovč (Vera žužej), medtem ko se je triglasni zbor osnovne šole Griže (Jerca Inkret) izkazal z dokaj težkim in zahtevnim programom. Lepo sta se slednjič predstavila tudi zbo- ra osnovnih šol iz Šempetra (Mi'lan Kasesnik) iz Žalca (Tanja Anžej). Za vse velja, da so imeli skrbno izbran program, primeren njihovim zmogljivostim, lep naraven zvok, da pa jim manjka v precejšnji meri še glasovna izobrazba, ki je osnova tudi za čisto intonacijo. Potrebno je omeniti tudi prispevek gojencev žalske glasbene šole, ki so s svo- jim programom precej po- pestrili celotno revijo. Lep primer sodelovanja! J. V. in E. G. Prijeten koncert Da uprava Zdravilišča Ro- gaška Slatina lepo skrbi tu- di za prijetna kulturna do- živetja svojih gostov, je do- kazala tudi minulo soboto. V goste so namreč povabili pevski zbor iz Trsta, ki je v lepi Zdraviliški dvorani pel narodne pesmi. Slovenski kmečki punti Dve znameniti obl-jlnici sta pred nami: po petsto letih se spominjamo sloven- skih kmečkih puntov, velike revolucionarne dobe našega naroda, ki je takrat zajela celotno slovensko etnično ob- močje. Po besedah 1олаг1ба Edvarda Kardelja je »... to razen NOB edino gibanje, ki je tako enotno združilo vse Slovence v enotnem bo- ju...« Potrebno je približa- ti našemu človeku celotna dogajanja tiste.ga slavnega ob- dobja naše zgodovine, ki so nas uvrstila med naj- pomembnejša revolucionar- na gibanja v takratui Клто- Pi. V ta namen pripravljamo v Sloveniji vrsto proslav in prireditev, ki bodo pred- vsem s svojo vsebino na no- vo ovrednotile zgodovinski pomen vseh kmečkih puntov v naši domovini. V zavesti naših delovnih ljudi na» bi tudi čvrstile prepričanje, da z enako samozavestjo ulrju- jemo nadaljnji sam4>upravni razvoj socialistične družbe Pisana beseda bo kot ved no imela pri tem pomein- ben delež. Naj pri tem opo- zorimo na izredno kulturno dejanje, ki ga pripravljajo založniške hiše PARTIZAN- SKA KNJIGA iz f.jubljane, SPEKTAR iz Zagreba .n ZA- LOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA: izdale bodo trideset najboljših slovenskih in hr- vatskih leposlovnih del s kmečko tematiko, z^ijelo iz zadnjih sto let. »Gubv^va knjižnica«, kot se novi iz- bor imenuje, bo letos na Slovenskem najpomemonej- še založniško dejanje, ze ja- nuarja 1973 bodo naročniki dobili hkrati 30 okusno ve- zanih knjig. Kar na 9000 straneh bo v njih opisano vse, kar sodi med najpo- membnejša zgodovinska m družbena dogajanja naše starejše in novejše preteklo- sti. Knjige bodo hkrati izšle v slovenskem in hrvatskem je- ziku. V njih bo več kot .'i20 tiskovnih pol dragocene- ga branja, ki ga potrebuje vsaka družina: potrebno bo slehernemu učencu, kmetu, delavcu in izobražencu. Med slovenskimi pisci so Josip Jurčič, Ivan Tavčar, Fran S. Finžgar, Ivan Cankar, Ivan Pregelj, Prežiliov Vo- ranc, France Bevk, Anton Ingolič, Ciril Kosmač, Karel Grabeljšek, Ignac Koprivec, Ivan Potrč, Pavle Zidar, V!a dimir Levstik in drugi, pet- najsta knjiga pa bo izbor pesmi o slovenskem kmetu »Zemlja hrani korenine«. Med hrvaškimi deli so ro- mani in povesti, ki so jih napisali Avgust šenoa, Eu- gen Kumičič, Ante KovaC-ič. Josip in Ivan Kozarai". Joža Ivakič, A. G. Mat oš, Fran Mažuranič, Vladimir Nazor, Slavko Kolar, Miroslav Kr- leža, Avgust Cesaree, Mihovil Pavlek Miškina, Ivan Goran Kovačič, Novak Siniič in dru- gi. Tudi v hrvatsiveni dem zbirke bo 15. knjiga posve- čena izboru hrvatske lirike. Dela so prevedli naši naj- boljši pisci, izbor del s pre- vodi vred pa je iikrati dra- goceno kulturno dejanje za oba bratska naroda. Založniki hočejo z »Gub- čevo knjižnico« uresniči- ti enega izmed osñovnih na menuv socialistične kulture: umetnost naj bo del narodo- vega življenja in njegovih potreb. Temu plemenitemu namenu ustreza tokrat tudi cena nove zbirke: vsaka knji- ga bo stala samo 30 dinar jev. Vseh 30 knjig bo stalo v prednaročilu samo 900 di- narjev (kasneje v prosti pro- daji pa 1200 din). Tako ce- nene in hkrati Kvalitetne knjižne zbirke na Sloven- skem in Hrvaškem še ni bi- lo. Zato toplo priporočamo našim bralcem: naročite si Gubčevo knjižnico neposre( - no na naslov: Partizanska knjiga, 61000 LJUBL.L\NA, Vodnikova 43. Vsak naročnik bo ob pre- jemu celotne zbirke dobil tudi brezplačno barvno re- produkcijo znanega hrvat^iie- ga slikarja Krste Hegediiši- ča, ki je naslikal bitk^ pri Spodnji Stubici iz 1573. T. ,G. Kot smo že poročali, je bila prejšnjo nedeljo v Bras- lovčah revija odraslih zborov žalske občine. Med številnimi moškimi In dvema mešanima zboroma je nastopil tudi edini ženski zbor iz Grlž pod vodstvom Jožeta Gostečnika. (Foto T. T.) NOVI TEDNIK Št. 23 — 8. junij 1972 8. stran ODLIČNO ZA GOSTINCE Prireditve kulinaričnega tedna od 2. do 10. junija se bližajo koncu. Kulinarična razstava je prav gotovo opozorila na visok nivo nekaterih sto- ritev. To velja tako za ku- linarične izdelke, slaščice kot tudi za pogrinjke. Iz- redna kvaliteta v vseh po- gledih. Kaj pa praktičnost, morda tista, ki bi prišla prav gospodinji doma? To smo pogrešali. Razstavo je ocenila stro- kovna komisija, ki je raz- Jelila zlate, srebrne in bro- naste krožnike. Zlata od- ličja so dobili: za pogrinj- ke — vila Herberstein, Ve- lenje in hotel Evropa; za kuharske izdelke — hotel Celeia, hotel Evropa ain kolodvorska restavracija; za slaščice — hotel Ev- ropa. Razstavo je odprl pred- sednik celjske občinske skupščine inž. Dušan Bur- nik, ki je gostincem tudi čestital za uspehe, ki so jih pokazali. O pomenu tedna pa je spregovoril predsednik prireditvenega odbora Miloš Planinšek. Otvoritvi razstave so sle- dili kulinarični dnevi v ne- katerih gostinskih lokalih v Celju, Velenju in Ro- gaški Slatini, ki so prav tako opozorili, da znajo v teh kuhinjah pripraviti marsikatero izbrano jed, tudi takšno, ki bi lahko dobila na tem območju svoj domicil in postala turistična zanimivost. Pa tudi kulinarični teden bi lahko postal tista privlač- nost, ki bi lahko privabila goste iz širšega zaledja in tudi iz tujine. Toda. kot kaže, so pobude premajh- ne, morda tudi zaradi pre- velike organizaciiske raz- drobi ieno.st j TOstinsfva na našem območju. M. B. SEDEM SOKOLOV MILANA GORJANCA Na dvoz'išču vojašnice je odmevalo. Od korakov, raz govorov, šklepetanja pušk, ostrih komand. Uniforma pn uniformi. S činom in brez njega. Vojaško življenje. Dol gi hodniki celjske vojašnice, zloženo orožje, čevlji v vrsti, urejene postelje, skratka vse tisto, kar je vsakdo, ki je že služil rok, doživel. Pa vendar je bilo pred dne vi v celjski vojašnici na Ma riborski cesti nekoliko druga če. Med vojaki iz raznih kra jev Jugoslavije je bilo na enomesečnem praktičnem po uku tudi sedem fantov v of i cirskih oblekah z rdečimi pro gami na hlačah. Kadeti! Tako so rekli ne kateri. Drugače pa gojenci vojaške akademije v Sarajevu. Pri- šli so, da bi po končanem šolanju preživeli mesec dni »na praksi«. Sami postavni, močni fantje. »Pravi sokoli«, je dejalo de- kle, ki jih je gledalo oreko ograje. Strumni, rdečelični, urejeni, strogega, pa vendar mladeniškega, navihanega po- gleda. In zakaj ne navihane- ga, saj je bilo za njimi štiri leta trdega, vendar prijetne ga šolanja na akademiji. V civilnem pogledu na fa kulteti. Vsi so pred tem končali gimnazijo. Vsi, razen enega. Ta je hodil na učite Ijišče. Danes mu ni žal. »Kapetan prihaja!« je tedaj šepnil eden od njih. Zravna li so se. Prišel je njihov uči tel j, predavatelj s sarajevske akademije, Milan Gorjanc. predavatelj taktike. Milan Gorjanc je eden — na žalost — redkih Sloven- cev, ki so se odločili za vo jaško suknjo. Danes mu ni žal. S prav takšnim entuzi- azmom, kot je odšel po kon čani celjski gimnaziji v voj sko, se sedaj vrača, z gojen ci, živa in ponosna priča vzgoje in možnosti napredo- vanja v naši armadi. Fant s Teharja, nekdanji mladinski aktivist, brigadir in kaj vem kaj še vse, je danes kape- tan, kljub svojim 28. letom. Srečen v svojem poklicu, sre- čen v dmžini. Vojska ni bau, bau, kot mislijo nekateri. Takšna je samo za biste, ki gredo vainjo že s tem mišlje- njem m prejšnjprešarska« sezona, se Martin vrže na izdelavo osi za krožne žage. Te osi imajo neskončno mno- go priključkov in se z njimi da ne samo žagati, pač pa še marsikaj dru- gega. Tudi tukaj je me- stinski Martin dodal pre- cej svojca in zadevo iz- popolnil, kolikor se je najbolj dalo. »Zakaj mečejo v,se obrt- nike v en koš? Niso vsi slabi in goljufi. Poštene- ga obrtnika naj pKKlpro, naj mu, za vraga, dajo možnost poštenega dela. rudi občina bo imela ko- rist od takšnega človeka, iMislim, da bj morali spro- stiti zakon. Saj ne gre toliko zame, toda za dra- ge. Poglejte na primer to: tisti fantje, ki gredo v tu- jino in delajo za tujce, bd lahko delali moje preše. Ne bi jim bilo slabo.« Tako se je razhudil Mar- tin in Se tAJd] hitro umi- ril. Povedal je, da lahko z njegovimi presami ravna vsakdo, otrok ali starček, lahka je aa ravnanje, pre šanje je hitrejše in kva- \lartin med svo.Mmi presami, ki bi jih lahko patentiral a jih še ni. .litetnejše. Pritisk se vrti takole od desetih do dvaj- setih ton za nizliko od klasične preše, ki ima ve liko manj pritiska, pa še prostorninsko je bolj ne rodna. Prav kmalu bodo navali li na njegove priprave, je- sen se bliža in saj vaste, kako je to: ne veš kdaj in že jo ima.š pred vrati in že so odprti hrami in se cedi mošt. Takrat se spomnite na Martinove preše, če pa jo boste po- trebovali, ne zavlačujte. zakaj Martin jih naredi le sto na leto. Kar tako, mamogrede, sva poklepetala z mestinj skim mojstrom, popolno ma nenačrtno, lahko bi dejal, da sem skoraj pa del v njegovo bivališče Nič hudega, prijetno sva se pomenila in kar je še važnejše: če bom imti kdaj kakšen vikend s kr- pico vinograda, se bom .spomnil na Martina. .Sva se že zmenila. MILENKO STRAŠEK št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 9, stran Njihovo življenje je materinstvo SAMA Med potokom in cesto, ki se vije nekoliko više, izvira studenček in sklo- njena ob njem je HELE- NA VODLAN, kljub temu, da je kar precej deževalo, spirala žehto. Pustila je delo in stopila sva proti nizki in čedni hiši. Sivkast pes se je renče zaganjal na verigi, kot da bi hotel pokazati, da je on tisti, ki bedi nad varnostjo gospo- darice, ki že tretje leto sama prebiva v svoji hiši, v Ločici 51 pri Vranskem. Ko sem ji povedal, da sem jo prišel obiskat in da bi malo pbkramljala, je bolj zase kot zame dejala: »To je pa vnukinj ino maslo ...« Sedla sva v kuhinji, za nizo in veselo razpoložena mi je pričela pripovedo- vati svojo življenjsko zgod- bo. Doma je bila v Raki- tovcu nad Blagovico, od koder je prišla v Ločico k svoji sestrični in je pri njej na kmetiji služila. Tu je spoznala Gašperja. Vne- la se je ljubezen, z ljubez- nijo je prišel zakon, z za- konom pa deset otrok, od katerih jih osem še živi. Mož je bil zaposlen pri Cestnem poo.ietju, kjer je dočakal pokojnino, pa jo jp užival le leto m nekaj mesecev, ko ga je pred šestimi leti pobralo. Da ni pri njej živela vnukinja, bi bila Helena že šest let sama, tako pa je čisto sama že tretje leto. Otroci, ki so se razkropili po sve- tu, eden je celo v Avstra- liji, pa jo seveda pridno obiskujejo. Nekateri tudi po dvakrat na teden, tako da ji ni preveč dolgčas. Vsemu se človek privadi, mi je dejala in pristavila, da je včasih bil tak živ- žav pri hiši, da so kar drug po drugem hodili, se- daj pa je vse mirno in tiho. In tudi temu se je kaj hitro privadila. Spo- minja se, da so nekateri od šestih sinov polet: ho- dili spat tudi na hlev, v mrvo. Hiša je bila tesna, toda pomanjkanja pri hiši pravzaprav nikoli ni bilo. Nekaj je zaslužil mož, ne- kaj malega pa je zrastlo na zemlji okoli hiše, sejali pa so tudi pri sosedih, kjer so vzeli zemljo v na- jem. Spominja pa se tudi te- ga, da je bilo pravzaprav najhuje pri hiši med voj- no. Po špecerijo je hodila v Žalec, pri hiši pa so se oglašali tudi partizani. Ra- zen kriiha m tobaka, ki so ga fantje več ali manj na skrivem sejali povsod oko- li hiše, jim niso mogli dati, pa tudi s tem so se zadovoljili. Posebno tobak je bil dobrodošel. Nekoli- ko više ob potoku je spo- menik 28 talcem, ki so jih Nemci ustrelili decembra 1944. Videla jih je, kako so jih, obkoljene z močno stražo, peljali mimo hiše, kmalu zatem pa so odjek- nili streli... Sicer pa je Helena vese- la, celo šaljiva je in ven- dar ženska 67 iet,ki je ju- laško prenašala vse tegobe življenja in dovolj ima moči in volje, da bo uča- kala še visoko starost. To pa ji od vsega srca tudi želimo! ' B. Strmčnik ZGODAJ OD HIŠE Pravzaprav sem imel po- sebno srečo, da sem MA- RIJO PUNGERŠEK našel na naslovu v Dobriši vasi pri Petrovčah, kajti tod ži- vi le nekajkrat na leto in še to le po največ teden, do štirinajst dni. Tu je dom njene hčerke, ki jo zelo rada obiskuje. Sicer pa ima Marija Pungeršek svoj mali in tihi dom v Malih Grahovčah pri Vrhu nad Laškim. Tu sta leta 1936 s pokojnim možem p>o dolgih letih preseljeva- nja iz kraja v kraj in sta- novanja pri tujih ljudeh, kupila majhno hišico z enajstimi ari zemlje. Po dolgih letih tavanja je dru- žina tod našla svoj mirni kotiček. Sedem let je bilo mali Mariji, ko je odšla od do- ma, kjer je bilo dvanajst otrok, šla je k svoji teti na Kalu, kjer je sprva pasla živino, z leti pa, ko je porastla, pa opravljala tudi vse drugo delo. Pol- nih sedemnajst let je bila tu, ko je spoznala moža ш sta se vzela. Mož je pre- življal družino, ki se je večala iz leta v leto s tem, da je žgal apnenice. Toda ne tako, da bi imel svojo apnenico, temveč je le-te zlagal pri posameznih kmetih, zato se je družina z očetom selila iz kraja v kraj. Rodilo se je deset otrok, pet fantov in pet deklet. Danes jih živi še devet in vsi, razen enega, že imajo svoje družine. Kot povsod, kjer smo do- slej obiskali naše mamice, so se tudi tu otroci raz- kropili vsepovsod. Nemči- ja, Avstrija, eden pa je celo drugi oficir na ho- landski trgovski ladji in z zadnjim pismom se je ja- vil iz Kanade. Družino ima v Rimskih Toplicah in ko je plul še pod domačimi zastavami, je enkrat celo ženo vzel s seboj in kar pol leta je brodarila z možem po vseh morjih sveta .. . štiriinšestdeset let ima Marija, pa jih dobro skri- va. Ob pomoči otruk in ob več kot bonu socialni podpori, ki znaša enajst starih tisočakov, ne živi ravno v izobilju, toda, kot je sama rekla, je to danes čisto nekaj drugega, kot je bilo nekoč. Dokler je bil mož še pri močeh, je bil pri hiši še kak dinar, potem je zbolel in vsi pri- hranki so šli za zdravila. Po moževi smrti je bilo pri hiši zelo hudo in več slabega, kot dobrega je užila družina. Mati je ho- dila na taverh in znašala skupaj, da je preživela šte- vilno družino. Vse življe- nje le garanje in delo od zore do mraka, ob petkih in svetkih. Vsa leta do- slej je plačevala kmečko zavarovanje od skromne socialne podpore, tako da ji je ostanek komaj za zdravila zadoščal. Sedaj je že poldrugo leto zavaro- vana po hčeri, pa je lažje. Povprašal sem jo po že- ljah, pa je odvrnila, da jih pravzaprav nima, zdravja da si še najbolj želi, kajti noga ji precej nagaja. Ra- da bi še nekaj let, saj je pravzaprav šele sedaj na stara leta okusila nekaj skromnega življenja, živ- ljenja, ko jd ni treba skr- beti za druge, ko drugi mislijo nanjo. Nikoli ji ni bilo žal, da je imela toliko otrok, čeprav je bi- lo marsikdaj »«lo hudo, toda obupala ni nikoli. ZMAGOVALEC OTO Potrkati ni bilo treba. Niz- ka vrata na dvorišče so bi- la široko odprta. Drugače bi bilo prevroče, čeprav je bi- lo še pred deveto uro do- poldne. Oba Ota, oče in sin, sta me povabila naj sedem. Nasmehnil sem se in de- jal: »Verjetno vesta, zakaj sem prišel?« Oto Pestner starejši me je pogledal izpKKi čela in rekel: »Imaš odločbo za stanova- nje?« Nisem se začudil vpraša- nju. Ota Pestnerja mlajšega danes obiskujejo od povsod. Tisti majhen prostor, urejen le zaradi skrajnih naporov matere, nikakor ne mere reprezentirati enega nedvom- no naoboljših slovenskih pev- cev. Pa pustimo stanovanje, če- prav je njihov problem ta- koj vrgel rahlo senco na raz- govor z mladim gimnazij- cem, OTOM PESTNER- JEM, ponovnim zmagovalcem Slovenske popevke oziroma interpretatorjem med občin- stvom zmagovite popev- ke »Mati, bodiva prijatelja«. »Oto, kako si se počutil na festivalu, kako ocenju- ješ svoj uspeh?« »Lahko bi rekel v splošni oceni festivala, da se pri nas trudimo odpraviti neka- tere ,pesmice', ki so v velja- vi še na drugih festivalih. Melodijo moje pesmi sem dobil tri mesece pred Slo- vensko popevko. Takoj mi je bila všeč melodija, čeprav tekst še ni bil popoln. Jože Privšek me je prej vprašal, kakšen aranžma bi ,urezala'. Hotela sva nekaj ne v sta- rem stilu, ampak morda po sistemu Love story. Rezultat tega je tudi nagrada za naj- boljši aranžma.« »Odkrito! Si pričakoval prvo mesto?« »Pričakoval sem kakš- no tretje mesto in še to pri oceni strokovne žirije, ne pa ptri občinstvu. Namreč, to je težka pesem, ni komercialna. Zato sem bil resnično prese- nečen in seveda vesel.« »Kolikšen je delež pevca pri uspehu tako dobre pes- mi kot je »Mati, bodiva pri- jatelja«?« »Mislim, da je delež pev- ca več kot petdeset odstot- kov.« »Si sprejel že veliko če- stitk?« »Zdaj prihajajo prve. Rož je že polna soba.« Mimogrede povedano, v ne- deljo se je zbralo pri Pest- nerjevih nekaj deset sorod- nikov in najbljižjih prijate- ljev. S ponosom so stisnili Otu roko. »česa si v zadnjem ca,su poleg uspeha na popevki naj- bolj vesel?« »Najbolj sem vesel tega, še bolj kot uspeha na popev- ki, da sem pel tovarišu Ti- tu za njegov 80. roj.stni dan na internem sprejemu. Pel sem v naši skupini New swing quartet. Bil sem uiu čisto blizu. To mi veliko po- meni,« Med pogovorom je zavrtel svoje pesmi iz najnovejše kasete, mati pa je pokazala vabilo tovarne Jugoton, ki ga vabi na proslavo 25-let- nice obstoja. Na tej proslavi bo dobil srebrno ploščo. Gotovo ne bo zadnja. MILAN SENICAR VI. nadaljevanje Tako kot človek ne more živeti sam, tudi mesta ne morejo biti izolirana drugo Od drugega. Mesta si pomagajo, ne samo z izmenjavo blaga, mnenj,» temveč tudi z menjavo ljudi, ki pa je bolj kot ne enostranske. »Našpuka« se- veda vedno manjše mesto. Ceytonovce srečaš povsod. Tako na primer tudi v Bostonu (to je glavno mesto ožje domovine, kjer imajo med drugim tudi Maxi market in nekaj ži- valskih hotelov). Cesta med Gey tonom in Bostonom ni preveč urejena, vse- kakor pa je dobrodošla za obojestran ski promet. Tako iz Bostona prihajajo predpisi, ideje in kritike — le redko je obratno — v Boston pa odhajajo kadri — tu je vračanje še redkeje, ozi- roma šele p>o tridesetih letih, ko člo- vek, poln energije, izgubi moč, pridobi pa na iakušnjah. Te pa ponekod tako trosijo, da če bi jih uporabili za umet na gnojila, kmetje sploh ne bi imeli več problemov z moderno obdelavo in- tenzivnih kmetijskih površin. Sicer pa dovolj o kmetijstvu. Osta- nimo pri Ceytonovcih, ki v Bostonu talîo radi pozabijo, od kod so prišli. Pomislite, celo tisti, ki so odšli preko »velike luže« v Evropo, se radi pobaha jo; ja, jaz sem pa iz tega in tega kraja. Naturalizii ani Ceytonovci v Bostonu — ki so že bolj redki — prevzamejo celo bostonski naglas kot na primer »fnt, kua ga pa lomš?«. Sicer pa se kompletna reč začne največkrat z servilnostjo, konča pa s senilnostjo. Res pa je tu- di, da po dolgih letih v Ceytonu ne vi- dijo preveč radi »(povratnikov«. Vraga, vse je že zasedeno. Kam pa jih naj damo? X Steven se je končno le poročil z Betty. Komaj pa sta se odpeljala iz Ceytona pO Bostonski cesti, je Steven opazil, da ima avtomobilska guma luk- njo. Ustavil je pri prvi črpalki na Bo- stonski cesti in jih zaprosil, da mu za- krpajo gumo. »To že, ampak sami morate odmon- tiratd kolo.« žalosten je pogledal Steven svojo poročno obleko in pričel z »odmonta- žo«. Ko so gumo zakrpali, je opravil še montažo. Pomislite, in to še pred poroč- no nočjo. Na »Benzinpump« pa so ga prijaz- no potolažili: »Veste, dvigalo se nam je pokvarilo pred tremi meseci, v Bostonu ga po- pravljajo. Kmalu bo tu. Sami pa ne smemo delati z vašim dvigalom, ker lahko pade avtomobil z njega,« ,x Nič koliko je bilo prepirov zara- di vma. Redkejši, zato pa toliko ostrej- ši so, kadar jih povzroči — voda. Pa ne, da bi komu voda v grlo tekla. Ne, premalo jo je, zato pa mnogo preveč izjav, ki jih dajejo posamezniki tako kot kozarec vode žejnemu popotniku. Res je hudo, če so ljudje brez dobre, pitne vode Vendar, ali je mogoče, da pride zaradi nje do tolikšnih nespo- ra2ximov in obtoževanj med dvema so sedoma? Mnogim to ne gre v glavo. V grlo tudi ne. Lahko pa bi komu kaj ob tičalo. No, pa boste rekli — ne bo mo- gel poklakniti. Res je, navadno velike bes€>de obtičijo v grlu. Pa zalogaji tudi. (Nadaljevanje sledi) Ležim v postelji in pre- mišljujem dolgo v noč. Nekatera doživetja čez dan ne dado spati. Zasidrajo se v globino in puščajo globoko sled ... Naša soseska je polna »ključarčkov«, otrok, ki so sami doma in so za- znamovani tako, da nosijo okoli vratu obešen ključ od stanovanja. Zjutraj starši odidejo, otroci osta- nejo sami in se odpravijo v šolo. Da ne izgube klju- ča, si ga obesijo za vrat. Ko se vrnejo iz šole, star- šev še vedno ni doma, za- to so spet sami. Ko pride- jo starši, se začne družin- sko življenje. Očeta zani- ma, kako je bilo v šoli, mamico, kdaj bo šel sine na izlet, povpraša ga, kdaj bo imel čas, da bosta šla kxipit nove čevlje itd. Živ- ljenje doma terja različne obveznosti, pomoč v go spodinjstvu, domača nalo ga, večerja, še hipec tele- vizije in dan se je preve sil v noč. »Ključarček« je varno spravljen in čeprav je oropan celodnevnega družinskega ali družbene- ga varstva, je nekaj topli- ne le vžil. Ce se potrudijo starši in v pičlih uricah nudijo tisto, kar bi morali ves dan . . . So pa tildi »ključarčki«, ki staršev ne vidijo ves dan. Spijo, ko oni odide- jo in že spijo, ko oni spet pridejo. Ves dolgi dan so sami. Tako sami, da ne vedo, ali je danes petek ali svetek, ali imajo dom ali ga nimajo. Njihovo živ- ljenje pozna dvoje prosto- rov, kjer so spravljeni, kadar dežuje, kadar je mrzlo, šolo in stanovanje, če je takšen fantič kdaj v škripcih (zgodi se, da iz- gubi ključ, pa zvečer ne more v stanovanje), si ne upa prositi sosedo za po- moč, ker se boji matere. Naučila ga je, da ne sme prositi, da ljuUJe ne bi imeli pripomb in sitnosti z njenim sinom Ona ima veliko dela, preveč, da bi skrbela še za sina. Gradi hišo, kmalu bo vseljiva, pa mora še popirljeti. »Ključarček« naš pa pred vrati ihti in trepeta. Bilka v vetru je in ne naj- de izhoda. Jok, čeprav je zadržan, se čuje daleč na- okoli in Tie da spati. Pri- poveduje o otroku, ki mo- ra biti velik! Z. S. GEMINI Novak УШ, bohni; Vlado Čuvan, bas kitara; Bogdan Baburski, solo kitara in Saško Beccari, orgle, vsi skupaj pa sodelujejo pri vokalni izvedbi. Foto: D. Medved Dve leti bo, odkar skupaj igrajo. Vi- li, Bogdan, Vlado in Saško. Pravzaprav je čudna usoda ansamblov, ki igrajo samo po zabavnih lokalih in hotelih, čez poletje pa so sploh ločeni od domačega kraja, ker pač igrajo »dopustnikom« ob morju. Tako se bodo tudi letos od- pravili v Izolo, kjer bodo do konca septembra igrali v parku Arigoria, la- ni pa so jih imeli priložnost spoznati v Starem gradu na Hvaru. Njihova zelja je, da bi več igrali do- ma in to predvsem na zabavnih prire- ditvah in plesih, saj je njihov repertoar tako sestavljen, da zadovolji vsem že- ljam, pa tudi z domačo publiko bi bili veliko bolj povezani. Do nedavnega je bil njihov menažer Pero Dimitrijevič in Gemini je eden redkih ansamblov, ki so najdlje »vzdržali« pri Slovenija kon- certu. Trenutno delajo z Marjanom Starcem pri Mladinskem biroju v Kop- ru. Morda bodo pozneje odšli v Svico, toda to so zaenkrat samo še načrti. Ves svoj čas porabijo za glasbo, kolikor jim ga seveda ostane od študija. Nam- reč, Vili je urar, Bogdan študira eko- nomijo, Saško medicino, Bogdanu pa je že skoraj potekel absolventski staž pri študiju psihologije. Torej — fantje bi radi bili več v Celju, Morda jim bo to jeseni bolj us- pelo — do takrat pa mnogo uspeha v Izoli! Srečanje llAJLEPŠA MELODIJA ANSAMBEL VIKIJA AŠIČA V ŠTEVERJANU Preskromni so, da bi se sami »pobahali«. In vendar si zaslužijo priznanje. Po- membnega so dobili tudi na drugem zamejskem festivalu narodno zabavne glasbe v Steverjanu pri Gorici konec maja letos. Beseda velja članom doma- čega narodno zabavnega an- sambla Vikija Ašiča iz Celja. »Kako ste se odrezali,« smo vprašali vodjo ansambla. »Več kot odlično. Dobili smo tudi prvo nagrado za najlepšo melodijo. Strokovni komisiji je bila najbolj všeč naša polka »Rom, pom, pom ... «To je delo našega dmgega tenorista Ivana Kne- za, tekst pa je napisal Franci Jurkovnik.« »Koliko ansamblov je sploh sodelovalo na festivalu in od kod so bili?« . »Bilo jih je nekaj nad dvaj- set in to iz Slovenije, Italije in Koroške. Po številu smo prednjačili slovenski ansam- bli in pobrali tudi vsa prva mesta v vseh treh skupinah. Kot rečeno, smo mi osvojili odličje za najlepšo melodijo, »Dobri znanci« za naibolišo instrumentalno izvedbo ter »Briški fantje« za besedilo.« »Kako pa je z vašo prvo gramofonsko ploščo?« »Te dni smo jo posneli v Beogradu. Na njej bodo štiri skladbice, ovitek pa bo imel naslov po polki »Rom, pom, pom...« »Kako pa je sploh bilo v števerjanu?« »Ni besed, s katerimi bi pohvalil organizacijo in vzdušje, ki je vladalo. Bilo je nadvse lepo in zato organiza- torjem naše največje prizna- nje!« M BOŽIČ V tovarni kovinskih izdel- kov in livarni že daij časa ugotavljajo, da imajo pre- majhne proizvodne prostore, ker prihaja v podjetje vse več naročil. Zato se je poka- zala nuja po razširitvi proiz- vodnje, ki pa bo terjala od delovnega kolektiva veliko na- pora. Na sedanjem mestu se ni- majo kam širiti, zato so od- kupili ob cesti Vitanje—Dolič okoli 3 ha veliko zemljišče, ki je od Vitanja oddaljeno le kilometer. Najprej bodo tu postavili večjo proizvodno dvorano, v kateri bodo sestav- ljali in proizvode dokončno opremili. Za tA proizvodni proces Jim je zdaj primanj- kovalo prostora. Načrti za novo halo bodo kmalu izdelani, potem pa bodo začeli z gradnjo. Hala bo montažnega tipa, zato bo lahko fKistavljena v treh do štirih mesecih, kar pomeni, da bi z deli začeli že ta me- sec, pod streho pa naj bi bila do zime. Izračuni kažejo, da bi za to investicijo potrebo- van 1,200.000 dinarjev. Polovi- co zneska bi krili iz lastnih sredstev, za ostalo pa je de- lovni kolektiv prosil za po- moč občinski sklad skupnih gospodarskih rezerv. Zato hi- tijo z načrti, da jih bodo predložili upravnemu odboru sklada kot ustrezno dokumen- tacijo. Postavitev nove proizvodne hale v vitan j ski livarni pa odpira nove perspektive za zaposlovanje. Tu se bo na no- vo zaposlilo 20 do 30 delav- cev, kar je veliko za te kraje, kjer praktično ni nobene in- dustrije. Z osvojitvijo proiz- vodnje, kmetijskih strojev in delov zanje, kar ima to pod- jetje v načrtu, pa se jih bo lahko zaposlilo še več. 2e sedaj morajo odklanjati po- samezna .>dročila, ker ne mo- rejo ustreči vsem kupcem. To pa hkrati kaže, da je no- va ivesticijska naložba za razširitev upravičena V. L. mali intervju' Sprašuje: Milenko Strasek Odgovarja: Kari Volavšek Kari Volavšek živi v Pod- rebri, zaselku nedaleč od Kozjega, sredi strmin m skromne zemlje, ki ne nudi dosti, vse, kar pa daje, ji je treba z muko iztrgati. Mno- go jih je s te zemlje odšlo v svet, v tujino, Kari Volav- šek, nekdanji mladinski ak- tivist, pa je ostal doma, na zemlji. Kljub davkom, gara- nju in hribovju. »Zakaj si pravzaprav ostal na zemlji?« »Tu sem doma, to je mo- ja zemlja, privezan sem na- njo in bom tukaj tudi ostal. Saj je ni veliko, te zemlje, le osem hektarov in še ta je bolj neprimerena, pa ven- darle. Nekaj malega sem se naučil ravnati, da bo pride- lovanje bolj uspešno, dva te- čaja sem naredil, kmetijska, marsikje sem se udeleževal, če sem se le mogel. Bil sem predsednik mladinskega ak- tiva Kozje in še danes de- lam v več družbeno politič- nih organizacijah. Letos sem šel v Zvezo komunistov. Pred- vsem zaradi tega, ker bom lahko še bolj aktivno udele- žen v našem snovanju, ker bom lahko tako še bolj po- magal ljudem. »Kdaj si prevzel kmeti- jo?« »Dokaj let je že tega. 1960. leta so mi prepisali in kar takoj sem se odločil za pride- delovanje črnega ribeza. Po- stopoma smo elektrificirali vas in dobil sem še elektri- ko. 1964 smo začeli z grad- njo ceste Kozje—Podre ber— Zdelo in zajeli preko 50 go- spodarstev. Lani so bila de- la končana. Zdaj je lažje bi- ti na kmetiji. Cesta mnogo pomeni, kakor kruh je.« »Kaj meniš o bodočnosti kozjanskega kmetijstva?« »Ne vidim posebne bodoč- nosti, a bom kljub vsemu ostal, ker me veže tradici- ja. Poskusil bom, kot se mi zdi najbolj pravr nasadil bom jagodičevje, to je čmi ribez, dopolnil pa bom to pan .;go z vinogradništvom in živinorejo. Pri tem vem, da bom naletel na težave, ker so kreditni pogoji zelo težki, prevelik polog je, naši kmet- je m tudi jaz pa tega ne zmoremo. »Kot človek, ki ga zanima okolica in delovanje ljudi v organizacijah, v katerih si največkrat tudi sam, imaš prav gotovo svoje mnenje o tem, kaj je dobro in kaj ni?«' »Trenutno se mi zdi naj- bolj problematično starostno zavarovanje. Osebno sicer mislim, da se bodo razmere v kratkem popravile, da bo- do kmetje dobili solidno po- kojnino in ne samo podpo- ro. Starostno dobo bi bilo treba premakniti od 65. le- ta na 60.« ZA VODOVOD Krajevna SKupiiost Strani- ce je pred tremi leti imeno- vala režijski odbor za grad- njo dveh malih vodovodov za naselje Stranice in Bukovlje Vodovod uporablja okrug 8U gospodinjstev, vendar je še ostalo mnogo hiš in kmečkih gospodarstev brez higienične vode. Občani razmišljajo o gradnji centralnega vodovoda, ki bi napajal vsa naselja v kraju Stranice. Na Cretevžu pri Bukovljah namreč še se- daj vozijo vodo vsakodnevno iz ribogojnice na svoje do- move. Dela pri prvih dveh vodovodih so končana. Načr- ti za centralni vod že naro- čeni. Nedavno so se na Br- škem travniku v naselju Za- burk zbrali na zaključno pri- reditev vsi, ki so sodelovali pri gradnji prvih dveh vodo- vodov. To je priljubljena iz- letna točka, posebno za mla- dinske aktive, saj se tu zbira- jo vsako leto za 1. maj mla- dinci iz Zreč, Vitanja in Stra- nic, da praznujejo prvomaj- ske praznike. Nato so ob žaru. čebuli in pečenih ribah veselo zapeli stare pesmi. ZAPOSLITEV V PALACE HOTELU Pretekli teden je )z Sloven- skih Konjic odpotovala v Portorož skupina 19 deklen, kjer se bodo zaposlile v Pa- lace hotelu. Tu bodo oprav- ljale manj zahtevna dela v strežbi. Pri domači delavski univerzi so opravile dvome- sečni tečaj. Skupaj so imele 250 ur predavanj in praktič- nega dela, 40 ur pa so pora- bile za najosnovnejše znanje nemškega in italijanskega jezika. Pri izvedbi celotnega tečaja je sodelovalo več pre- davateljev, največ zaslug pa ima pri organizaciji tečaja profesor Jože Novak, pred- sednik turističnega društva v Slovenskih Konjicah. Vse stroške tečaja, zdravniških pregledov in zdravstven9ga zavarovanja je plačal komu- nalni zavod za zaposlovanje Celje. Vsa dekleta, ki so od- potovala na novo delovno me- sto v Portorož, bodo morale ostati tam do konca sezone, po želji pa se bodo lahko tu- di stalno zaposlile. PTIČJA SVATBA To srečanje otrok bi mo- ralo biti že prejšnji teden, pa je bilo zaradi slabega vremena preloženo na jutri, petek, m na soboto, 10. tm. V organizaciji društva pri- jateljev mladine na Otoku bo jutri na Gričku ob šti- rih popoldne ptičja svatba, v soboto pa se bodo za že- lezničarskim blokom na Oto- ku zvrstila razna tekmova- nja. Ob devetih dopoldne se bodo srečali mladi risarji, za njimi pa še kotalkarji, tekači in ne nazadnje otro- ci, ki se navdušujejo nad papirnatimi zmaji. »VRTNICA« — ODPRTA »Vrtnica«, novi lokal ko- lektiva gostinskega podjetja Nana, je od sobote odprta. Uredili so jo v pritličnih prostorih najvišje celjske stolpnice na začetku Malga- jeve ulice. Za celjske navade je biu njena otvoritev malce пеец^ vadna. K slavnosti, na kate^^ pa m bilo govorov, niti гм zanja vrvice ali podeljevj nja šopkov nagel jev, so ; ^ zbrali le tisti, ki so sode!» ^ vali pri njeni graditvi ^ ^ opremi. y V novem lokalu sta dv oddelka — bistro (bife) ¡ ¿ bonboniera. Notranja ure^ tev je izredna, takšna pa ђ tudi postrežba. 'j Kolektiv Na-na je za nov , lokal v celoti potrošil oko 150 milijonov starih dina ' jev, kar je zelo -nalo. Ra meroma nizke stroške je i¡ kati v dejstvu, da so vs ' dela in vso opremo plača [ pred leti, ko so bile tu( I cene nižje od današnjih. Novi lokal bo odprt sarti „ ob delavnikih od 7. do 2l ure. V njem je sedežev ¡ J okoli 40 gostov, dodatn i zmogljivosti pa bodo pride bili z ureditvijo vrta ozirc ma ploščadi ob cesti. ^ PRVI KORAKI KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE , PREMOŽENJA y Komisija za ugotavljanje i ^ vora premoženja pri sku] ' ščini občine Celje je imel ^ konec maja prvo sejo. N " njej so obravnavali poroči) ^ o delu davčne uprave p' uvajanju in vodenju posel ' nega postopka za odmer ' davka od nenapovedanega d( ' hodka. Večji del seje pa s ' posvetili nalogam komisij Î in načrtovanju programa de' la pa tudi načinu dela kj ' misije. Î Na pobudo komisije b f predsedstvo skupščine občin i Celje pripravilo razgovor ' vsemi predlagatelji posebni ' ga postopka, člani komisij ! so tudi sklenili, da bod pri svojem delu sodelova in izmenjali izkušnje z dni. gimi komisijami na širšeu celjskem območju pa tudi j komisijami večjih občin republiki. ZA RUDARSKI PRAZNIK Pri kolektivu velenjskeg rudnika se je že sestala p( sebna komisija za priprav sporeda praznovanja rudai skega praznika, tretjega ji lija. že v soboto, 1. julija, b več športnih tekmovanj. Zve čer tega dne bodo pogosti li in obdarili vseh 87 rudai jev, ki so v jami dvajset let Nagradili pa bodo tudi tist člane, ki delajo v reševalD četi več kot deset let. Spri jeli bodo upokojence in obi skali bolne. Osrednja proslava bo 3. ЈЧ lija — sikok čez kožo. Tj bo praznik za 73 mladih ni darjev, absolventov tretjeg< letnika poklicne rudarske šo le Velenje. OSEMDESET TOLIKO KOT OSEMSTO Na seji komiteja v Šentjur- ju je zvezni poslanec ing. Jože Bučer takole zaokrožil razpra- ro o rentabilnosti pospeševalne dejavnosti v kmetijskih organi- zacijah in občinah: »Ali je pospeševanje katego- rija, ki daje dohodek? Na to vprašanje odgovarjajo žal S« preredke usmerjene kmetije- Za primer bi omenil mozirsk" občino. Tam »2 preusmerjeniH kmetij daje tržišču milijon io pol litrov mleka letno. Enak" količino je pred leti zmogl" šele 800 kmetij v isti občini- Vabimo tiste kmetijske org»' nizacije in posameznike v njih' da ta dokaz spodbijejo in op" ravičijo svoje ravnanje, ko se posp^vanja izogibajo kot m*" čka vrele kaše. NOVI TRAKT NRAVSTVENEGA DOMA dm so pričeli prva dela rraditev novega trakta pn ^jem zdravstvenem domu elenju. Novo gradnjo je" ja velika prostorska sti- v sedanjem domu. novem traktu bo v pri- j reševalna postaja in fi- irapija, v prvem nadstrop- azne specialistične ambu- 3, v drugem pa prostori jocialno zavarovanje, edvidevajo, da bodo za lela odšteli osem milijo- dinarjev, novi trakt pa bi predali namenu maja lodnje leto. v VELIKO RAZUMEVANJE e dni je odšlo na De- , rtič devetsto šestdeset jk iz obeh šmarskih šol. Debelem rtiču bodo de- dni letovali po znižanih ah v taboru republiškega xetariata za notranje ža- re, ki jim je dal svoj ta- ■ brezplačno na razpolago, oške prehrane bo krila aeljna izobraževalna skup- it. ¡ole v naravi, ki jo bodo eli mladi šmarčani na De- lem rtiču, ne bi bilo, če bi bil republiški sekreta- it za notranje zadeve iz ibljane tako razumevajoč širokogruden, zato so larski pionirji skupaj s svo- (š pedagogi srečni in se i^retariatu lepo zahvaljuje- za to humano gesto. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZMS Pred nedavnim je bila v iškem seja občinske konfe- исе ZMS, na kateri so kri- 6ao ocenili svoje delo in liazali smerrHce za nadalj- џ delo. Zanimivo je, so piovili na seji, da mladin- É aktivi v manjših krajih pecej boljše delajo, kot pa Kiv v samem centru obči- t. №adi iz delovnih organiza- ij so imen v preteklem ob- pjju več seminarjev, namen jfc seminarjev pa je bil, da f mladi pridobijo osnovno BKije, ki jim je potrebno Dt samoupravljalcem Konferenca je med drugim Ispravljala še o vključeva- li mladih v priprave na iSošni ljudski odpor. Vodja *ba pohoda po poteh Koz- aškega odreda je seznanil I* prisotne s potekom pri- N na pohod, ki bo ob Wetnàci prvih partizanskih Kad na Slovenskem. ¡ Na zaključku konference je N posebna skupina zadol- za izdelavo akcijskega Kgrama za naslednje ob- Ne. ■ 330 MILIJONOV ZA CESTO letošnjem letu bodo v '^'^ini Šmarje pri Jelšah po- 330 milijonov, kolikor ^је odobrenih za dva kilo- ^tra ceste Podčetrtek—Pre- usko, ki so jo nehali re- ^stniirati lani. Projekt je ^ izdelan, projekt za celot- ^ traso, to je do Bistrice ^ Sotli, pa bo do konca iz- ^^ain že letos. ,'^radnja ceste se je zavlek- tUdi zaradi sporov, ki so jih imeli pri odkupu zem- po katerih naj bi tek- . Rekonstruirana trasa. Na odnosno sporazume, so ^^itelji naleteli predvsem v j^öi Sedlarjevo, vendar u- IjjJ^. da bodo stvari v naj- ^ííem času uredili Pred nedavnim je v Podčetrtku, tik nad šolo, začela obratovati restavracija, namenjena gostom, ki bodo stanovali v vikend hišicah, stoječih nedaleč vstran. Vseh hišic je 39, skupna kapaciteta naselja pa je 80 ležišč Do samega naselja je dobro urejena cesta, v naselju pa so zgradili sanitarije V času sezone, ki se bo v Atomskih toplicah začela vsak čas, bo do naselja, kjer boste za 55 ND lahko dobili celoten penzion, vozil poseben kombi za goste, v soboto in nedeljo pa bo v prostorih restavracije glasba Naselje, ki spada pod upravo TTG Ljubljana, ima čudovito lego tik pod gozdičem, strmo nad njim pa se dviga dobro ohranjeni podčetrški grad. Iz naselja, v katerega so že prišli prvi gostje, je lep razgled na trg Podčetrtek. — mst — Na sliki: Za gozdom naselje, na skrajni desni restavracija z vrtom. V času, ko življenjski stro- ški tako skokovito naraščajo, je dragocen vsak dinar, še posebej za tiste, ki jih imajo malo. Med njimi so prav go- tovo študentje, večinoma s skromnimi štipendijami, mno- gi pa tudi brez njih. Nekaj podobnega je tudi z dijaki srednjih šol, ki se šolajo zu- naj rojstnega mesta. Zato štu- denti prevzemajo najrazlič- nejša dela za razne ustanove, uprave in zavode.. Ena pomembnih institucij študentske zveze so prav go- tovo študentski servisi, ki organizirano prevzemajo naj- različnejša opravila in tako dajejo zaslužek velikemu š^^e- vilu študentov. Tako kot gre študentom za zaslužek, so na drugi strani študentski servi- si izredno praktični, saj v svojem bogatem repertoarju prevzemajo stalna in občasna dela, za katera je drugje le težko dobiti ljudi. Pa še ce- nejši so. Takšen študentski servis obstoja že dalj časa v Mari- boru, te dni pa pripravljajo mariborski študentje servis, kot podružnico mariborskega, tudi v Celju. Začasen prostor — seveda s telefonom — bi imeli v celj- skem Mladinskem klubu, od- prli pa ga bodo 1. julija. Poslovni predmet servisa so razne storitve in drobna de- la. Naj naštejemo samo ne- katere od teh: dajanje pomo- či pri pouku in instrukcije, čuvanje otrok, prevajanje tek- stov, priložnostna strežba v lokalih, razmnoževanje skript, pomoč pri negi bolnikov, či- ščenje zgradb, oken, vrat in tal, pomoč pri selitvah, iz- delava napisov, dekoriranje, montaža radijskih in TV an- ten, popravilo radijskih in TV aparatov, pomoč pri in- venturah, bilancah ter knji- govodski in statistični obde- lavi podatkov in podobno. Na kratko, ogromno opra- vil, ki jih v redu opravijo preko svojega servisa. Poglej- mo še nekoliko cene: instruk- cije so od 15 do 25 dinarjev neto, selitve od 10 do 20 di- narjev, pisarniška dela 9, tež- ka fizična dela 15 do 20 di- narjev in tako naprej. študentje pričakujejo, da bo njihov servis v Celju do- bro zaživel, saj dosedaj še ni bilo takšne, vendar potrebne, ustanove. M. S. Zakaj ni v Šentjurju Za začetek tega leta lahko rečemo, da je pri mladih v znamenju usta- navljanja mladinskih klu- bov. Povsod, tudi v celj- ski okolici, se je mladina organizirala in se poveza- la v mladi pjskih klubih. Tu gojijo potem razne športe, prirejajo plese, bolj sposobni in pogumni pa prirejajo celo kultur- ne programe za širšo jav- nost. Ta pojav samoorga- niziranja mladih in nasta- janje mladinskih klubov je mladim seveda v ko- rist, saj si na tak način ustvarjajo družabne pri- reditve, ki so jim všeč. S tem odpravljajo tudi mladinsko prestopništvo; skratka, opravljajo druž- bi koristno delo. Tudi v Šentjurju so imeli mladi svoj klub, ki je bil dobro organiziran in je navezoval na sebe precejšen krog mladih. Organizirali so mladinske plese in celo pripravih oddajo »Pokaži kaj znaš«. Toda to ni trajalo dolgo. Klub se je kmalu razfor- miral. Vzrok za to je bil odhod najbolj aktivnih mladincev k vojakom, ostali pa se niso pobrigali za nadaljnjo usodo kluba in vse se je razšlo. Po- tem so prevzeli organiza- cijo plesov posamezniki. Poleti je to uspevalo, ko je bil ples na kopališču, pozimi pa, ko ni bilo pro- storov, so bili mladi zo- pet prikrajšani. Zdaj, ko so se mladin- ci na Hudinji, v Skofji vasi Ш drugod organizi- rali, so se začeli tudi v Šentjurju mladi ljudje spraševati, zakaj nimajo tudi oni mladinskega klu- ba. Spuščajo se v različ- ne polemike, se obtožu- jejo in se na nikakršen način ne morejo sprijaz- niti s tem, da bi imeli svoje družabne prireditve. Pravijo, da so se mladi v klubu vedli nedostojno. Mladim . v Šentjurju manjka samo rjekaj: niso organizirani. Z res pravo organizacijo in mnogo vo- lje bi lahko v klubu za- čeli znova s svojim de- lom, bi pokazali starej- šim, da so sposobni kaj narediti. Klub bi jim pa lahko bil v ponos in ko- rist. Branko Oset Človeku, ki se že tam od marca ukvarja z mislijo, kje na morju bo preživel letni dopust, se nehote vsiljuje mi- sel, da bo v tistih desetih dneh »dopustovala« ob plavem Jadranu vesoljna Jugoslavija m pol Evrope. Izbira m iz- bira! Človek, namreč! Plažo za otroke, dobre gostinske usluge zase, pa še za ženo kaj »pogrimta«. Hkrati pa kri. tizira, kako je vse zasedeno. Da cen ne omenimo. Vendar, tistim, ki so se že v začetku leta odločili, da preživijo dopust ob morju, še novice o cenah ne morejo do živega Bo že! Hudiča, za kaj pa delam celo leto? No, marsikdo pa že na začetku leta točno ve da ne bo videl morja. Da pust je dopust, ni treba v službo. Dela je dovolj doma, denarja pa nikdar. Ljubček moj, pivo za .šest dinarjev, če ga pa v trgovini dobim za dva in pol. Raje ostanem doma. Takšna ali pyodobna je tolažba vseh, ki razlagajo, zaka.i ne na morje. Pri mnogih je reánica samo ena — težko si ga glede na materialne možnosti privoščijo. Zarad] osebnega dohodka, domačih njiv, hiše. ki jo gradijo, več- jega števila otrok in podobnega Kam letos na dopust? To je vprašanje, ki smo ga med malico v soboto zastavili petim delavcem tovarne ALPOS Šentjur. Sklepno besedo si ustvarite sami. M. S.-D. M. VLADO ARZENšEK, 23, ključavničar, Alpos: »Mislim, da bom tri dni na morju. Moped imam. Pet nas je, ki se bomo z mopedi odpravili do slovenskega primorja. Človek bi ostal dalj, vendar, ko je vse tako drago. Jasno je,, da bi raje ostal dalj časa. V Aiposu smo dobili regres 600 dinarjev.' Pravijo, da je podjetje kupilo nekakšno le- tovišče, vendar še ni ure- jeno.« ALBIN HERIC, 41, delavec s Ponikve, Alpos:' »Doma bom. Veste, dovolj dela bo doma. Dopust, če si ga ho- češ vsaj kolikor toliko privo- ščiti, je drag, zaslužimo pa malo. Pred leti sem bil dva- krat na morju. Pred leti! Zdaj je drugače. Mislim, da si vsakdo želi morja, le uži- vati ga ni mogoče vsem. Drugače pa imam osemnajst dni dopusta. Ni veliko, od- visno pa je, kako ga preži- viš.« SLAVKO 2AVSKI, 21, üe- lavec z Javorja, Alpos: »Od- krito povem, da bom doma. Zemlja potrebuje pridne ro- ke. No, ne vem, morda bom šel kam, ampak trenutno še ne vem. Ja, na morje bi šel, če bi bilo dovolj denarja. Za- služim 1.200 dinarjev meseč- no, morje pa ni za takšen osebni dohodek. Je res?« JAKOB KOLAR, 33, dela- vec iz Šentjurja, Alpos: »Kam bom šel? Nikamor! Zato, ker nimam toliko denarja, da bi šel. Kam pa češ, če imaš 1.200 dinarjev plače? Rad bi šel v hribe, ker vem, da bi se v redu zabavali. Tudi sam imam osemnajst dni dopusta, vendar pri gradnji hiše bom imel dovolj dela. Imam dva otroka. Razumljivo, vesel bi bil, če bi lahko šla v k.oio- nijo. Vsaj ona dva.« MILAN KAJTNA, 20, dela- vec iz Šentjurja, Alpos: »Na dopust? Domov, na travnik, na njivo! Dela je še in še dovolj. Doma! Dela dovolj, denarj л malo. Ne vleče me na morje, ampak v hribe. Res pa je, da bi si privoščil deset dni ' morja, če bi bila tudi plača temu primerna. Zal, ni.« POPRAVEK Pri zadnji Mali anketi ob sprejemu mladih v ZJ-I se je vrinila neljuba pomota. Namreč, na šoli za zdravstvene delavce v Celju imajo organizacijo ZK, ki deluje uspešno že dolgo vrsto let in vsako leto pripravi večje š.ten7ilo mla- dih za ¡sprejem v Zveeo komunistov. 12. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 Šentjurski komite ZK o kmetijtstvu Minuli teden je imel komite ZK v Šentjurju na dnev- nem redu seje analitično oceno in razpravo o tem, kako v tej občini uresničujejo stališča in zaključke II. konfe- rence ZKS, posvečene nadaljnjemu razvoju kmetijstva in kmetijske politike. Poleg članov komiteja je na seji sode- lovalo v razpravi tudi več vodilnih komunistov s področja kmetijstva, prav tako pa oba gosta; član zvezne konfe- rence ZKJ Kristijan Hrastelj in zvezni poslanec ing. Jože Bučer. Iz poročila predsednika posebej imenovane komisije Petra Hlasteca in iz razprave povzemamo nekaj važnejših ugotovitev. Zavzetost komunistov v šentjurski občini za uresni- čevanje stališč in zaključkov II. konference ZKS, ki je bi- la posvečena problemom kme- tijstva, je spodbujena pred- vsem iz objektivne nuje. Zato je ta problematika v ospred- ju in daleč od bojazni, da bi bila vnešena v partijsko dejavnost le v discipliniranem pomenu opravljanja naložene dolžnosti. Drugače tudi biti ne more, kajti v občini, kjer 49 odstot- kov občanov še vedno pripa- da kmečkemu sloju, kmetij- stvo je in bo še v bodoče os- rednji problem. Na seji so komunisti usmerili svoj po- gled tudi v bodočnost, ko so ugotavljali, da ima v tej ob- čini od 600 do 800 kmetij po- goje za preusmeritev na bla- govno proizvodnjo, predvsem pa za proizvodnjo mesa, mle- ka, plemenske živine, deloma pa tudi za sadje in jagodičev- je. Sedanje razmere kažejo, da večje število zasebnih kmetov naglo in uspešno na- preduje v preusmeritvi, res precej oprezno in postopoma, še več kmetij pa nazaduje, ostaja brez naslednikov in propada. Vmes so takoime- novane mešane kmetije, trda in neizogibna resničnost je to, kmetije polkmetov, ki so hkrati tudi delavci. Mnogi med temi spričo takšne kom- binacije uspevajo dajati za trg celo več kot čiste kmeti- je, čeprav mnogo večje, a s tipičnim naturalnim gospo- darstvom. V želji, da bi ugotovili po- litično razpoloženje kmečke- ga prebivalstva, da bi ugoto- vili, ali kmetje spričo večjega zanimanja družbe za njihove probleme čutijo večjo var- nost in perspektivo, so se v razpravi temeljito lotili tudi tega. In kakšne so bile ugo- tovitve? Dejstvo, da nekateri zmo- rejo in hočejo, nekateri pa niso kos ali nočejo, razlike na vasi se povečujejo. Med- tem, ko na eni strani v obči- ni deluje komisija, ki bo ugo- tavljala, kdo res ni zmožen plačati davkov, še manj pa prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, so na drugi strani že kmetje, ki so pripravljeni plačati več, ker se jim zdi obetana pokojnina preskromna. Na seji v Šentjurju ni bilo razprave o tem, ali je pred- log izenačitve zdravstvenega zavarovanja delavcev in kme- tov v redu ali ne. Da pa stvar ne bo brez težav, se je poka- zalo kar na seji sami, ko je sekretar komiteja Vinko Ja- godič v točki razno opozoril na problem, kako je v obči- ni problem zdravstvenega kadra pereč. Posebno pozornost so na seji posvetili vprašanju stro- kovnega izobraževanja kmeč- kega prebivalstva in pospeše- valnim službam. Čeravno so tu lahko s pospeševanjem bolj zadovoljni kot marsikje, se zavzemajo, da bi le-to bi- lo v bodoče še bolj učinkovi- to in manj obr emery eno z ra- čunico trenutne rentabilnosti za izvajalca te naloge. Zavzeli so se za čimprejšnjo ustano- vitev šol za mlade kmetoval- ce, pa tudi za to, da bi svet za kmetijstvo v občini prera- ščal iz upravnega organa v študijsko in načrtovalno telo. Splet problemov, ki so jih na seji obravnavali, je bil se- veda mnogo obsežnejši kot bi iz tega zapisa sklepali. Zelo veliko so razpravljali tudi o kmečki samoupravi v okviru kooperativnega odnosa s KK, o pobudi regijskega aktiva komunistov-kmetijcev za inte- gracijo kmetijskih organiza- cij itd. In zaključki seje? Komisi- ja, ki je, izdelala analizo, bo izdelala tudi zaključke. J. KRAŠOVEC Včasih se pri nas, odnosno največkrat, spom- nimo, da bi bilo, že skoraj v polni sezoni, dobro tu in tam še kaj ponarediti, popraviti, stepsti prah in umiti, kar je umivanja potrebno. Tako so se tudi v Rogaški ondan spomnili, da ne bi bilo slabo, če bi očistili hišico, v kateri so barometer, termome- ter in tako naprej. Hišica sicer res ni ne vem kako stara in znamenita, je pa kar prijetna na pogled. »Restavratorskega« dela se je lotil kar zdraviliški vrtnar Jože Kovačič ob radovednem opazovanju mimoidočih gostov. — mst — Pok se je razblinil v noč, nadomestilo ga je dolgotrajno, obupno kričanje ranjencev in vseh, ki so se bili zibrali na mostu. Obča 2¡meda, katero je povzro- čila eksplozija, je preprečila pravočasno gašenje, vnelo se je suho tramovje in most je zgorel. Hasan paša razstreljenega in požganega mostu ni zgradil na novo, tudi oaiega preko Odre se ni lotil, pač pa je kaznoval s smrtjo stražo, ki je spregledala nočni napad na petrinjski most. Toplišekov junaški čin je storil mnogo za povzdigo srčnosti med sisačko posadko in prebivalci. Oba kanonika — poveljnika trdnjave sta pridno obveščala Zagreb o vseh dogodtdh v trdnjavi in iz njene okolice. Pošiljala sta kapitlju goreče prošnje, naj skrbi, da ne bo zabila krščanska vojska preveč časa z zbiranjem in dolgo- veznimi vojnimi pohodi. Sisak bo lahko kljuboval ogromni turški premoči le nekaj dni. Hasan je zbral strahovito moč. Z njim gre vse, kar zmore iz njego- vega pašaluka nositi orožje. S seboj pelje strahovalko trdnjav — Kacijanarico, dolg top iz Krupne in bogvedi koliko lažjih kanonov. Kanonika — branitelja sta prejemala zatrdila, da hite pod orožje Hrvati, Slovenci in Nemci, da pre- ženejo pravočasno Turka izpred Siska in mu iztrgajo ključ Zagreba in Ljub- ljane. Na dan sv. Vida, 15. junija 1593, se je pojavil šiba božja — Hasan s strani Petrinje pred Siskom, že pohod k oblegi je bilo zmagoslavje v naprej. Paša si je bil tokrat svest zmage nad Siskom in je pustil, da je njegova vojska na ko- njih in peš vpila, ko je zagledala Sisak, streljala in se obnašala divje navdušeno, kakor bi že bila trdnjava padla. Hasan je jezdil obdan s številnim spremstvom najvišjih oficirjev naprej in odrejal postavitev tabora na desnem bregu Kolpe, prav pn izlivu v Savo. Da bi nagnal branilcem trdnjave že pred oblego strah v srca, je zapovedal, da je korakala cela turška vojska tako, da so jo lahko šteli iz Siska. Povsod zmagoviti paša je zbral tokrat 18.000 rednih vojakov in 20.000 nalašč za ta pohod vpoklicanih spahijev in Vlahov, Turški tabor je bil kmalu gotov, in sicer tako, da se je dotikal tudi že prej obstoječega mostu, ki je vodil na levi breg Kolpe in na takozvani ,>otok« ali prav za prav polotok, ki ga tvorijo: Sava, Kolpa in Odra. Most je bil za Turke velikega pomena, ker so spravili po njem čez topove. Kanone so postavili na nalašč za to zgrajeni nasip na levem bregu Kolpe, od koder so obvladovali trdnjavo. Na nasipu so bili razvrščeni predvsem težki topovi, ki bi naj razrah Ijali obzidje Siska in omehčali trdnjavo za splošen napad, ki bi se moral po srečiti pri toliki premoči. S strahom so opazovali Si,ščani turške priprave za oblego, ki je obetala biti kratka ob tako mnogoštevilni in z vsem izborno preskrbljeni Hasanovi armadi. Majhno trdnjavsko gnezdo je štelo 300 bojevnikov pod poveljstvom dveh za- grebških kanonikov-jtmakov; Blaža Gjuraka in Matije Fintiča. Bilo je še nekaj prostovoljcev-vitezov in med temi Pavel. Ko je postavil in uredil paša tabor in ukopal topove na levem bregu Kolpe, je poslal proti trdnjavi konjenika z belo zastavo in s pozivom na talcojšnjo pre- dajo, predno prične topništvo svojo pesem. Hasanovega odposlanca so Siščani opsovali in mu zabičali, da se bodo gostili oni v taboru paše in ne on, izdajalec s svojimi pesjani, v Sisku. Dne 17. junija zjutraj je oznanil prvi strel iz turškega topa pričetek krva- vega plesa. Iz trdnjave se je pognalo po tedanjem običaju nekaj jezdecev proti taboru. Na čelu drznih izpadnikov je drvel velik bojevnik v svetlem oklepu, z bogato okrašeno čelado in z belim plaščem po hrbtu. S turške strani so bili brž na konjih najbolj vročekrvni begi. V primerni oddaljenosti sta pričela na- sprotnika z zbadanji in z zmerjanjem. Turški begi so bili skoraj sami poturčeni Bosanci in so razumeli hrvaščino bolje kot turški jezik. Najkrepksjše psovke, kletvice, grožnje in baharije so imele namen, nasprotnika razdražiti in ga izzvati na dvoboj Taki dvoboji pred bitkami med najbolj izurjenimi borci so bili splošna navada. Obe sovražni bojni sili sta zasledovali z največjo napetostjo posamezne bojevnike, jih podžigali s kriki k hrabrosti, že iz izida dvobojev so sklepali na zmago ali poraz v glavni bitki. Begi, .ozmerjani z vražjimi izdajalci, pasjimi sinovi itd. so bili hitro razka ceni in so se pognali protj vrsti vitezov, še predno je pogledal prvi besneči Turek nasprotniku v oči, se je skotalil s konja s preklano glavo! Meč viteza ve likana z belim plaščem je bil izredno dolg. En zamahljaj je zadostoval, da je odbrzel prvi turški izzivač po tedanjem izražanju v pasjo posmrtno gmajno Zagnali so krik obleganci in oblegovalci ter podkurili ostale Turčine, da oči stijo prvo sramoto s krščansko krvjo in zboljšajo slabo mnenje za bodočnost. Vitezi so bili skrbno na straži zaradi znane turške verolomnosti, prevare in zahrbtnosti. Da bi ne mogli posameznikom na pomoč celi oddelki iz tabora, so se umaknili s širne ravni na ozki pas med obema kanaloma, ki sta obdajala trdnjavo poleg Kolpe od severa in juga in puščala le ozek jezik za prehod po suliem. Tukaj se je mogel boriti le mož proti možu, poseg v dvoboj od strani je bil izključen. Umik je bil spremljan s kriki o babjih bojazljivcih, ki spadajo h kolovratu in za svinjske pastirje in ne med branitelje trdnjave! Turški pro- stovoljci so zdirjali takoj za vitezi, da se jim maščujejo zaradi ubitega tovariša. Tokrat se je postavil s prehudo bojaželjnostjo eden najhrabrejših in najboljših bojevnikov turške armade, Osman beg iz Banjaluke. Izognil se je dvema Pavlo- vima udarcema, šele tretji je oplazil Osmanovega žrebca po glavi, da je klecnil na kolena, pokopal pod seboj bega in mu polomil rebra, da je obležal v neza- vesti in so ga morali odnesti. Osmanov poraz je razburil Turčine, da so vpili kakor na sodni dan. Sam Hasan se je prikazal iz tabora na belem vrancoi in zmerjal v turščini oficirje. Na ukaz vrhovnega poveljnika je rinil vsak v vitezovo bližino, da bi ga potipal na smrt. Beli vitez se ni nič kaj veliko trudil. Par slo- vitih švistov z goljatskim mečem po zraku in med obema jarkoma na bojišču je bilo dovolj prostora še za nadaljnje bege, kjer so že pulili prvi travo v zad- njih stresljajih. (Dalje prihodnjič) št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 13, stran Uspeh Ludvigove •ed dnevi se Končalo v tu letošnje svetovno pr- it vo v kegljanju, Katerega se v ženski ekipi Jugo- ije udeležili tudj predstav Partizana Kovinarja Sto- Eva Ludvig in Magda Ur- a. Obe sta precej pripo- jil k uspehu ženske repre- :ance, ki je zasedla odlič- drugo mesto, saj sta bili prezentanci kot tretja, ozi- la peta najboljša tekmo- :a. Obe sta potem nasto- še v tekmovanju p?rov, • sta skupaj podrli 808 Ijev ter zasedli še vedno 1 dobro 14. mesto med >lasiranimi dvojicami Ta- sta popolnoma opravičili запје vodstva državne re- pentance, ki ju je uvrsti- ned elito šele po mnogih petijah in kvalifikacijskih novan j ih. .in Vanovška i tekmovalec pa je dose- odličen rezultat in sicer la občinskem prvenstvu, dar ga je treba omenit hkrati z najboljšimi keg- i. Podrl je namreč v dveh topih po 200 lučajev 1966 Ijev (981 in 985), kar je )go boljši povpreček. kot je dosegel celo nov sve- li prvak na minulem pr- stvu v Splitu. Ta je imel ireč (Zagrebčan Dragas) preček 967 kegljev, cer pa je na občinskem snstvu nastopilo 227 keg- ev, zvrstili pa so se ta- 1. Vanovšek 1966, 2. Jk 1848, 3. Marinček 1845, :.ubej 1828. 5. Kranjc M. 6. Grum 1797, 7. Tiso- 1792, 8. Veranič 178Ü, 9. , 1768, 10. Lešek 1762 itd. Šentjur vodi ezultati V. kola medob- ke košarkarske lige: I Atletika itwtnega ilanžekovJčevega me- ala .se je udeležila tudi manj- kipa celj.4kih atletov in atle- Celjani tokrat niso posegli najvišjih mestih, saj je bila turenca na tem tekmovanju v nekaterih di.sciplinah dokaj ^ Odličen jr bil Svet v teku poo m. Kjer je zasedel 3. me- V slabših skupinah sta na.-4lo- Urankarjeva v teku na 800 bei je zmagala v času 2:10,2 tocuvan v teku na 400 m, kjer magai v času 47,5. Ta tekač je fn prl.speval še svoj delež pri lavitvi di-žavnega rekorda v fti 4 X 400 m. Z večjim ali pšim uspehom so na tem tek- iju nastopili še Pečelova ( 100 Vire 15,0), Derlomova 100 m I daljina .566 cm). Zalokar m 1:.'5(2.6), Mijač (Disk 45,82 Л PovSerjeva 1200 m 25,4 .sok.). Ob koncu meseca TEDEN TRIMA Občinski svet zveze sindi katov v Celju in Občinska zveza za telesno kulturo pn pravljata v dneh od 19. do 25. junija v. Celju veliko športno manifestacijo. Gre namreč za organizacijo tako imenovanega TRIM tedna, v katerem bo na voljo vf-em občanom cela vrsta športno rekreativnih dejavnosti: sre- čanja biših športnikov, aktiv nosti za značko TRIM, otvo ntev TRIM, steze, .štafete, izleti itd. Pn sestavljanju programa »Tedna TRIMA« je bilo glav- no vodilo geslo »Za vsako- gar nekaj«. Namen tega »Tedna TRIMA« je pred- vsem vzpodbujanje k vest nejšemu izpolnjevanju obeh kartonov — rdečega za znač- ko TRIM in modrega za športno značko. Marsikje se je namreč že izkazalo, da po- samezniki dokaj neredno \тз1- sujejo svoje aktivnosti v te kartone, čeprav ne moremo reči, da so neaktivni, iako bodo občani v »Tednu TRI- MA« lahko opravili tudi vr- sto nastopov za športno značko TRIM ■— zlasti tek in kolesarjenje pa tudi vzpon do Mozirske koče. Seveda so te aktivnosti namen.jene vsem, ki želijo prei/,ku.siti svoje sposobnosti, saj gre vendar za rekreacijo v pro- stem času in s tem v zvezi za zdravje in boljše počutje vseh delovnih ljudi. Cilj »Tedna TRIMA« ni samo iz- polnjevanje TRIM kartonov, ampak predvsem pridobiva- nje kondicije in rekreacija v naravi. Slednjič gre tudi za pridobivanje rekreativnih navad. Rekreacija in sprosti tev v naravi naj ne bi bila v bodoče le rezultat kakršne- koli organizacijske sposobno- sti posameznih komisij za rekreacijo in oddih, ampak predvsem plod lastne inicia- tive vsakega posamezni- ka. Aktivna rekreacija naj bá postala obvezen del člove- kovega vsakdanjega življenja. To pa pomeni tudi boljše zdravje in počutje po napor- nem delu za pisalno mizo ali strojem. Poleg aktivne udeîe.t'be v »Tednu TRIMA« si bomo lahko ogledali tudi vrsto zanimivih športnih srečanj »starih asov«. Naj pri tem omenimo nogometno sreča- nje nekdanjih nogometašev Celja, Olimpa in Kladivarja, srečanje bivših rokometašev, vaterpolistov in drugih. Po- sebno zanimiva bo tudi »TRIM štafeta« s sodelova- njem ekip nekaterih sloven- skih kolektivov — skratka aktivnosti in prireditev bo precej in res za vsakogar nekaj. Pri tem .seveda ne gre prezreti tudi otvoritev nove TRIM steze na tîriéku, ki bo potem na voljo za vsakodnevno rekreiranje ob- čanov. Tudi tistih pri kate rih njihova sindikalna orga- nizacija morda v pogledu le- kreacije in oddilia ni preveč delavna. Saj smo že zabele- žili, da gre pri tem tudi za samoiniciativnost posamez- nika. S tem pa ni rečeno, da na iO 1, 4. Žična <>, 5. Kovinotehna 3, 6. Železarna 3, 7. Klima 2, 8. (.Cinkarna i, Izletnik 1. II l iga — Prosveta : Libe- la 0:3 bb. Mers : Elektrosig- nal U:0. Ingrad : Telmonier- kator 2:1, Prevozništvo : Gra- diš 3:0 bb iti Savin.ja : C^estno podjetje 1:1. Vrstni red po |)e- tem kolu je: 1. Ingrad 10, 2. Vterx 10. 3. Telinomercator 6, 4.Libela 4 itd. F. PrNÍÍERClí: Sindikalno nogometno te^hniovanje gre h koncu. D\oboji pred vrati so vedno eslre.iSi. Naš razgovor Kot je " znano je v lanski razvrstitvi najboljših šolskih društev v Sloveniji društvo iz osnovne šole Podčetrtek o.svojilo četrto mesto. Pred dnevi smo obiskali marljive- ga telesnovzgojnega delavca in učitelja telesne vzgoje v Podčetrtku Srečka Remiha, da nam je nekaj povedal o športni dejavnosti tega kraja. Ф Kako ste sprejeli to zad njo uvrstitev na četrto me sto med najboljšimi ŠŠD? »Odkrito povedano, tega ni smo pričakovali in je bilo zato naše veselje t«m večje. Ta uspeh nam je gotovo dal še večjih spodbud za nadalj- nje delo. Sam sem vesel tega najbolj zato, ker pravzaprav ŠŠD v Podčetrtku vodijo učenci sami, sam sem le mentor. Kot je znano imamo namreč tudi pri drugih de- javnostih na na.ši šoli zelo dobro razvito samoupravlja- nje.« Џ Kak.šni pa .so pogoji za delo? »Ko sem prišel pred štiri- mi leti sem službovat, smo ustanovili ŠŠD in TVD Parti- zan, da mladina, ki zapusti šolo, lahko še naprej orga- nizirano goji športno dejav- nost. Pogoji so bili v začetku Srečko Remih slabi, telovadnice pa itak še sedaj nimamo in je tudi v novi šoli, ki jo gradimo, ne bomo imeli, ker za to ni potrebnega denarja. Igrišče pa so nam pomagali zgraditi vojaki, ki so takrat gradili tu v bližini cesto. Pogoje za red- no delo ovira tudi sorazmer- no visoko število učencev vo- začev in pa seveda staršd, ki rabijo otroke za pomoč pri delu na polju. To je vseka- kor precejšnja škoda, ker je talentov veliko.« # Kakšni so glede na to iz.gledi pn nadaljnjem udej- stvovanju? »Letos smo uvedli novost v nižjih razredih in sicer splošno telesno vzgojo, oziro- ma gimnastiko. Stem v zve- zi hočemo preiti še v večjo množičnost, ki jo že itak do- kazuje tudi Število članov ŠŠD v katerega ni včlanjenih le 8 učencev, ki so oproščeni telesne vzgoje. Se pa ti učeči udejstvujejo kot organizator ji pri raznih tekmovanj.ih Vsako leto priredimo tudi .šo- lo v naravi s smučanjem — imamo svojo vlečnico — in plavanjem na morju Ko bi le bila še telovadnica. V.saj montažna!« Ko smo ob koncu pc^leda- dali še prostore v katerih po- učuje telesno vzgojo Srečko Remih, se nismo mo^li na- čuditi, od kod taki uspehi, ko vendar vsaj ob slal^em vremenu sploh ni mogoče iz- peljati nalog, ki jih zahteva učni načrt. Da ne govorimo tudi o tem, da so učenci pri »notranjem« pouüíu telesne vzgoje izpostavljeni celo ne- varnosti in se zaradi tega ukvarjajo največ s šahom. Delo v takih pogojih vseka- kor zasluži posebno nagrado. E. G. Športne vesti ROKOMET Celj.ski rokometaš- so se копбг^о razigTali. V soboto so na .Skalni kleti «nasali« ekip' Mlado.st? iz Banja Luke 24 golov, obramba pa je klonila le de.setkrat. Rezultat b b : 1цћко še višji na obeh straneh, če bi bili Celjani malo bolj spretni ir! nasprotnih napadih in če ne m bilo vratiji C'.(.niíií.^n(iv uličnega Marguča Tako je po dolgem času v igr' uživala tudi sicer maloštev !na publika. Upajmo, da doi)i-a igra v .sobotni tekini n bila le »preblisk«, ampak da so Ce- ljani končno le ¡>пбИ v fonro. Sicer malo zozno, pa vendarle. Ostajajo pa ie vnaprej na 3 mestu zahodne skupine II. zvezne lige. KOŠARKA Tudi po .sedmem kolu v republiški košarkarski ligi so Celjani ostali še neporaženi. Tokrat so v škofn Loki premagali domači Kroj z reeultatom i)0.77 <43:42) Čeprav so domačini zadnji na lest- vici, so .se moral Celjani krepko potrudit, za zmago. Začetek teknie je obeta! neenakopravno borbo, saj so Celj^i vodili v 10. minuta že za 12 košev so pa potem močno popustili, tako, da so jih doma- čini kmalu ujeli V drugem polča.su so domačini držali minimalno razliko vse do šes' minu» pred koncem, ko so Celjani spet zaigrali odlično in s: ustvaril, razlik i5 košev k je t>ila za utrujene do- mačine nedo.segIjiva Pri Celjanih se je tokrat najbolj odlikoval Miloš Sagadin, poleg njega pa -.o dobro zaigrali Se Zmago Sagadin, Jerič in Erjavec, ko.5e pa so dosegli; M loš Sagadin 34, Jerič žl. Zmago Sagadjn 18, Erjavec 11 in Tone Sagadin 6. Danes zvečer pa bo na igrišču ob Iti. osnovni šoli zanimiva prija- teljska tekm" med Celjem ir ekitx) zverai^ga ligaÄa Borca iz Cačka. J. CEPIN NOGOMET v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v celjski nogometni podzvetii so .se srečanja končala z na-slednjimi .zidi: Vojnik — Stra- ža 1:2, Šmartno — Brežice 3:1, Ljubno -— Celulozar 6:1, Opek-ar — Osankarica 1:1. Papimičar - Žalec 0:?. Re-zuitati II. .чкирапе 'i kola; Polzela — Ponikva 4:1, Gotovlje — OplotaicA 5.0 iu Bo.: - Pivivai 3:0 brez tekane. Gostje niso prišli na srečanje ne da bi piej obvestili podzvezo. T. TAVČ.AiR Nogometaši Olimpa so do.segu svojo osmo zaporedno zmago v tekmovanju za nogometno prvenstvo Slovenije. Toki'at so v Ga- uerju premagali P-oic^nce 2.;' i(.:0) Zadetka sta doseglf Hojnik in Koštomaj. Na razpredelnici so se celjski nogometa.ši sedaj približali vode- ćemu Kovinarju iz Maribora na eno samo točko razlike. Ce v ne- deljo v gosteii u.spejo ie pioti R-.kičanu, lahko pričakujemo celo naj- večje presenečenje prvenstva, kajti Olimp je bil pred pričetkom spomladanskega prvenstva celo še.sti. V nadaljevanju pa ni izgubil niti ene točke, temvt-^ samo dvakrat renv^iral. Ostal: predstavnik so dosegli slede(":e lezu.tate: Dravinja — Šo- štanj 0:1, Kovinar — Steklar pa se igra v četrtek v štorah. Na raz- predelnici je Olimp drug\ Steklar tretji, Kovinar štore četrti, Dra- vinja -šesta m Šoštanj deset' jk Nogometaši KLADJVARj* m RUD.-VRJA ,so sa v tekmi SNL v Ve- lenju podelih točki. Tekma je bila bolj prestižnega pomena za oba ligaša, ki svojih pozicij na prvenstveni lestvici nista spremenila. Celjani so nastopili brez KOBLENCEHJA ш poškodovanega HBI- BEiRNIKA. Napadalna peterka je bila tako prešibka, nogometno znanje Celjanov pa se je končalo v kazeruskem prostoru brez konč- nii udare;; na gol DEVIO.-. Tudi RUDARJI so zapravili nekaj ugodnih priložno.sti Premajhna zbranost TOPÜICA in BIZJAKA pri zaključnih udarcih je pokopala upe Veienjčaflov, da bi se z ugod- nejšim rezultatom častno poslovili od republiške lige. Rezultat'0:0 je realen. Na lestv.ci je KLADI VAR .še naprej šesti, velenjski RUDAR enaj.sti. V nedeljo gostuje na Glaziji IZOLA, Ve- ienjčani pa igrak v Mariboi-u z Branikom. G. BADtURA HOKEJ NA TRAVI Celjski hokejisti na travi so zaključili svoje tekmovanje v zvezni ligi — zahod. V zadnjem kolu so doma na Skalni kleti premagali iaiiskoletnega prvaka ,1е.Д-isi.u iz Zagreba z rezultatom 2:0 (0:0). Prikazali so mnogo boljšo igro in preko Bona m Zupanca dosegli d-vra lepa zadetka M'mo tega pa so 'meli .še nekaj priložnosti za dosego zadetkov. Na razpredelnic; so Celjani sedmi. ODBOJKA Ker je ženska ekipa bila tokra prosta, smo videli v Gaberju ,samo enojni program. Mo:íK:i vis,a Gaberja je premagala Izolo visoko s 3:0 a5:7, 15:12, 15:3). Domačin, so prikazali na mreži odlično igro in niso dovolili nobenega presenečenja Ker pa v zadnjih dveh kolih igrajo proti slabšim nasprotnkom prot. Trebnjem doma in v gosteh proti Novemu mestu, lahko še kljub temu Cabenîani osvojijo tretje mesto na republiški razpredelnici Dekleta se bodo v soboto pomerila v odločilnem srečanju za na- -3iov prvaka na Ravnah. Necielja prinaša težko srečanje proti Ljub- ljani v go.steh V zadnjem kolu pa, tudi v gosteh, igrajo proti Kamniku. TENIS v nadaljevanju republiške moèivene lige so celjski igralci teniasa Igrali doma proti vrsti Triglava iz Kranja. Pokaisali so dobro ^го, toda kljub temu izgubil: proti gostom. Rezultata: Celje I — Triglav И 1:2 (Stojan - Jokovič 3 6 Simončič - Dovjak 6:2, 3:6 в;2- dvo- jici 1:6, 3:6). Celje II. — Triglav I. 0:3 (Jazbec — Mtilej 5:7, 6:2, 4:«, Leetoo- var — Furlan 0:6. 1:6. dvojici - 2:6, 1:8). № TENIS v soboto in nedeljo bomo videli v cei.skem Mestnem parku naj- boljše slovenske mladinke Te se oodo ponsenle na republiškem mladinskem prvenstvu. Najbolj.ša bo vsekakor Mima Jav.ševec .sliu- oaj s .svojimi kolegicami i7 Braniča. Celjani mnogo pričakujejo od Blanke Godnik. jk STRELJANJE Celjski strelec Tone Jager je sodeloval na velikem etrelsJcem tekmovanju v Hannovru. Do&egel je izreden uspeh. V olimpijskem mat«hu je osvojil v konkurenci 66 tekmovalcev ìb trinajstih evrop- skih dećel odUíno peto metüto. Resultat: -ЈвЗ krogov od 600 moèrtlb. 14. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 Solčava Ntì pripuli se vsak dan, da bi kdo komu poklonil avlomobil. Pa se je kljub temu zgodilo. Nü zgodi se vsak dan da bi se proti Solčavi vila kolona avtobusov, osebnih avtomobilov In gasilskih vozi', kolono s katero se je vozilo proti Solčavi preko 500 ude- ležencev partizanskega srečanja se je vendar'e zgodilo. In ne pripeti se vsak dan, da bi bil promet skozi Solčavo za več kot uro pttjklnjen, pa se je vendarle zgodilo Pa tudi golaža v treh vojaških kotlih ne kuhpjo vsak dan m vendar so ga minulo nedeljo kuhaÜ v Logarski dolini Kuhali sg qa vojaki in to pravi partizanski golaž Vse to se je pripetilo in še marsikaj drugega minulo nedeljo v Solčavi, nedeljo, ki bo mnogim neizbrisno ostalo v spominu . Ljudje, ki ŽIVIJO v gorah, zatrSjujejo, da sta človek in gora eno, da sta zrastla za vse dobro in vse slabo. Re- kel bi, da je temu resnično tako, kajti minulo nedeljo so se tudi okoliške gore solčav- skega kota obdale v praznič- no obleko. Raduha je raz- kazovala svoje oprane stene, pa tudi Olševa ni zaostajala. Povsod je bilo čutiti pravnik, praznik vseh in vsega. Dolina je že zgodaj oživela. Praznično odeti so tudi dalj- ni kmetje ostajali v vasi. Dan je bil namenjen praznovanju. Srečanju borcev, mladine, dan ko bo Solčavan iz rok doslej popK)lnoma neznanih ljudi sprejel darilo, darilo, ki si ga sami pravzaprav še dolgo ne bi mogli kupiti. Vse je bilo nared. Veselo so plapo- lali trobojni trakovi v ve- jah in vrhovih vitkih mlajev. sra.mež1nvo se je skrival med stene m prvo travo, na nitro roko napisani »dobro došli«. Skromna pisava, pa velika ljubezen. Tiha, toda iskrena dobrodošlica. Malo besed in topli stiski rok in radost v očeh. Drug za drugim so prihaja li borci, postrojeni taborniki in strumni gasilci. Bleščala se je svila praporov v po- nos zastavonoš in ča.st praz- niku. Godba je trobila korač- nico in zvoki bobna so glo- boko odmevali od bližnjih •Sten. Govor, pozdrav! Kratek in prisrčen, malo besed, ki pa so povedale vse. Ponosni in srečni ljudje žive tod svo- ie skromno življenje Besede, spomini, preteklost, seda- njost, borci, mladina, enot- nost, Tito, ljubezen, zahvala. »Darilo Solčavi« — na veza- no ploščo napisan napis in z žico pritrjen na prednji del gasilskega a.-'.'tomob.'la ki so ga vsi občuuovali, avtomobila, ki je povezal mnoga srca dveh tako različnih in tako bddalje nih krajev: Solčavo in Ljub- ljano, točneje krajevno skup nost Posavje občine Ljublja na Bežigrad. Darilo, ki naj bi vedno netilo plamen pove zovanja, plamen solidarnosti, plamen plemenitosti ljudi, ki jim pomoč drugemu pomeni dejanje, ne frazo . . . Iz Ljubljane, Gornjesavinj ske doline, Kumrovca in Ko- roške so prihiteli v Solčavo nekdanji borci naše revoluci- je, da bi obudili spomine, da bi dan izkoristili tudi za po- membno politično manifesta- cijo. Na zborovanju so pre- brali odprto pismo slovenski javnosti, v katerem apelirajo na vse Slovence, da bi en del dali га izgradnjo doma borcev in mladine v Kumrov- cu, doma, ki bo kot pomnik simboliziral enotnost in soli- darnost j ugoslovanskih naro- dov in narodnosti. Poslali so pismo — pismo TITU. Bučno je odjeknil buren aplavz, ko je bila prebrana vsebina. Naj živi Tito! Naj živi enotnost jugoslovanskih narodov. Pa role! Da, toda parole izpisa ne v srcih, parole borcev, pa- role mladine. Spomin na dni, ko smo v skromnejših raz merah kot danes, v teh izpi- sanih besedah, po ožganih zi- dovih opuščenih domov, vi- deli lepšo prihodnost, prihod- nost, ki jo danes zajemamo s polnim prgiščem . . Vsega je bilo tisto nedeljo v partizanski Solčavi, največ pa je bilo veselja in sreče. Pristne in sposobne, gorm ške, partizanske, nenarejene in domače. Besedovah so mnogi o davnih dneh, besedo- vali ob mnogih spominih in opazovali srečne ljudi, ki jim sleherno srečanje z borci, z mladino pomeni praznik. In minula nedelja je bila za Solčavo velik praznik! Ostal je gasilski a,vtoinobil in z njim je ostalo spoštova- nje do ljudi, fci so z dejanji pokazali, kako in kakšne je treba med našimi ljudmi ustvarjati človeške odnose. Vsi .so bili veseli, vsi radost- ni. Obdarovanci ir. darovalci. Vsi, prav vsi! Partizanska Solčava je zo pet en dan postala borcev ski kraj, saj so se tu zbrali z vseh vetrov možje in že- ne revolucije, zbrali so se v kraju ki je toliko dal za skupno stvar, v kraju, ki je žrtvoval tudi samega sebe Naj ne bo zadnja nedelja poslednja! Naj bo tak.šnih srečanj še veliko, kajti to so dnevi davnih in sedanjih dni . . . B, STRMĆNTK MLADI GLASBENI Glasbena šola »Frana Kq na-Koželjskega« iz Velenja po dveh internih nastopih tem šolskem letu pnpra^ še pet javnih nastopov prej so se mladi glasben predstavili v Smartnem Paki. zatem v Šoštanju pa Velenju in končno še v Г,' njem gradu in Mozirju V i lenju je nastopila tudi sku] na za izrazni ples, PLAZ POIZI že lani smo poročali gradnji ceste preko klan Skopečno, ki jo je gradila J goslovanska ljudska arma( Poročali smo tudi o plazu, je potegnil novo zgrajen o sek. Sedaj je stanje na e takšno, da je trasa nep vozna, občani pa morajo i rediti širok lok, če hočejo p ti. v Bistrico ob Sotli ali Kozje. Tako morajo na p mer občani Podsrede nan sto, da bi šli naravnost p ko klanca Skopečno v strico ob Sotli. nared.it p cejšen ovinek preko F-vozji skega in Prelarskega Tredsednik krajevne sikupnosti in krajevne organizacije ZB Pos¿ivj»i občine Ljubljana Bc/igrad .I.^NEZ DREMELJ (desno) čita darilno listino o poklonitvi gasilskega avtomobila. levi .je Ivan Kosmač, predsechiîk KS Solčava, ki se .je v Ernenn občanov zahvalil za darilo. Izjava direktorja lugobanke Prav gotovo velja ¿apisati, da je v celjski občini precejš nja politična in tudi gospo- darska aktivnost v zadnjih mesecih. Delovne organizaci- je ter dejavniki v občini od skupščine, njenega predsed stva do družbeno političnih organizacij v občini, se moč- no angažirajo zlasti ob re- ševanju aktualnih gospodar- skih vprašanj. Ugotoviti ve- lja, da večina naporov velia ravno gospodarstvu, ki kljub močnemu oživljanju pr-estaja nekatere hude pretrese, že zlasti se to nanaša na ркз samezne delovne organizacije. Pa vendar. Stvari ne mi- rujejo. Odgovorni si na moč prizadevajo, da bi se čim prej in na čim primernejši način uredila vsa vprašanja, ki so odprta. O prizadeva- njih in močni angažiran isti pri reševanju teh problemov pričajo tudi številni obiski predstavnikov posameznih oblastnih, političnih in go- spodarskih institucij tako na nivoju zveze kot republike. Med pomembnejše obiske v Celju velja omeniti obisk prejšnjega tedna, ko se je na razgovoru z gospodar- stveniki mudil v Celju gene- ralni direktor Jugobanke iz Beograda dr, LINHART BO ŽIDAR. Na sestanka pri predsedniku celjske občinske skupščine, so bili nivzoči tildi direktorji nekaterih več- jih celjskih delovnih kolek- tivov, ki so sicer dolgoletni komitenti Jugobanke. Po končanih razgovorih smo na- prosili za kratko izjavo dok- torja LINHARTA, ki je pove- dal naslednje: »Glavna tema razgovorov v Celju je bila posvečena problemom likvid- nosti, blokadi žiro računov in še posebej položaju v EMO in Cinkarni. Z zaio- voljstvom lahko izjavi.m, da bo naš denarni zavod vse prevzete obveznosti do go- spodarskih organiza,c;ij s celj- skega območja zagotovo rea- liziral. Potrebno je le dolo- čeno razumevanje, kajti tu- di mi imamo težave, še zla- sti glede na neporavnane dolgove, ki jih ima pri nas federacija. V razgovoru je pokazalo, da lahko i katere obstoječe celjske pi bleme v kratkem času r< mo. Za nekatere od teh, primer za Cinkarno smo tudi konkretno dogovon ostale pa bomo še nada reševali Obiskali smo tudi Aa kjer smo se pogovarjali nadaljnjem razvoja te de'J ne organizacije, že v prilj njem tednu bomo ugtji rešili nekatere manjše iri stici j ske zahtevke. Od )lj ga sodelovanja AERA г п govimi poslovnimi partnj pa je odvisno tudi ravnal Jugobanke glede nadaljn večjih naložb pri tem koi tivù, Jugobanka vodi ' raz vore tudi z nekaterimi ti mi partnerji, ki bi lahko : zitivno vplivali, na ustvai nje možnosti za reševanje katerih turističnih p blemov. Predvsem misli: tu na Zdravilišče v Lašk oziroma na vlaganje tufi kapitala na področje tu ma.« B, STRMCEM ZALJUBLJEN SEM Star sem 16 let in sem zaljubljen v dekle enake starosti. Prosim, povejte mi, kako se ji naj pribli- žam in ji povem, da jo ljubim? Ali jo-naj peljem v naravo na sprehod ali v kino? Oto Pripis: Nesrečen sem tudi, ker moj spolni ud ni do- volj velik in tudi dlake okrog njega so zelo redke. Kaj naj storim? Oto l.jubi Olo. I)»'klctu se lahko pribli- žaš lia oba luqiìsana nači- na. Laliko si izbereš še tret.jega aH pa kombiniraš vse skupaj. Tret,ji bi bil lahko takle: neskončna vr- sta klepeta o v.sem mogo- t-em, kar vaju zanima, kar va.ju bo še bol.j zbližalo Potem pa deklico lahko pelješ v kino in na spre- hod ¡U kadar si bosta na,j- bli/.je. .¡i povej, da ,jo imaš rad. Sa,i ni treba pasti pred n.io na kolena. Pre- prosto ji povej, da jo ce- niš in si želiš njene bliži- ne. Ona. verjemi, bo razu- mela takoj, kaj ji misliš povedati. Se nasvet k pripisu: da boš manj nesrečen, upo- rabi mažo, ki ji je ime — potrpi,jenje. Po par le- tih boš videl n,jen učinek! ŽIVA ŽENA — ŠE ENKRAT v zvezi z vprašanjem, na katerega sem prejel vaš odgovor pod naslovom živa — mlada žena, vam za obrazložitev mojih po- manjkljivih spolnih od nosov z ženo, pojasnjujem. Star sem 60 let in mi orimanjkuje spolne moči Če nisem z leti že prerasel zdravljenja, se priporočam za nasvet, za obrazložitev oa se zahvaljujem, tlragi tovariš, verjetno ste se pozabili nodpisati. kar ni lepo, hu- do pa tudi ne. Pa k stvari' Prvo, kar morate storiti ori upadanju spolne moti ie to. da o (em ne raz- mišljate. Sprostite se, sku- šajte se ženi približati / nežnostjo, ne l mislijo, kakšen bo konec. Vem. težko je to, a morate po- izkusiti, morate ohra- ni čimveč moči, ki si jo naberete med spolno ig- ro. Običajno je tako, da .spolna moč začne pojema- ti okoli 60. leta, a z aktiv- lostjo, zdravim življenjem. spt Gstit\ ijo, se lahko ohra- ni še dal,j časa. Zdravil za nojemanje te življenjske funkci.jo pri teh letih ni. Го .je naravni pojav, ker ali Ijnhimo ali ne Ijiil)imo < tako pravi srbski prego- vor, on patle. Resnica je itoleča, zlasti ob mladi že- ni, vem. Skušajte ji nuditi namesto velike spolne za- dovoljitve tudi kaj druçe ga. Véa'ili razumevajoč jiristop do njenih proble- mov oiUehta marsikaj. Na i iz vaimela zakona veje sreča na drup: način. Pod- laga na na i ii ho soošto- van.ie in ra^itmevanie. Nataša V večernih poletnih urah boste rade oblekle dolge hla- če in suknjiče s kratkimi ro- kavi Za oba modela izberite platno. K jopiču, obrobljenem z rdečim ali modrim trakom na rokavih, ovratniku in na ■jpodnjem delu suknjiča, boste rade nosile hlače s širokimi zavihki Na zavihke si našijte jadrnice, ki bodo hlače še bolj osvežile. Nekaj posebnega bo prav gotovo kostim, kjer imajo ro kavi, hlače in suknjič ra/po- rek Ob razporkih našijte ve- lika sidra. Pod jopičem lahko nosite enobarvne in črtaste majice Sonce, voda, dobra volja, modra barva, sidra, črte — vse to naj bo letošnje po- letje! Vizjak Jana št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 15, stran 16. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 Sredi zastav zelenih gričev, v majhnem trgu ob po- točiću Bistrica pod Bohorjem je praznovalo zadnjo nedeljo Kozjansko ali še bolje rečeno, Kozje, središče zadnje čase nadvse znanega p edela, katerega slava je vse prej kot dobra. Kljub temu je Kozjansko praznovalo, praznovalo svoj praznik in Titov in vse, kar je imelo lepo, je podarilo Titu Za njegov roistni dan. Tisti dan, bila je sončna ne- delje in vreče je bilo, da so si očanci brisali zgubana čela in so otroci z bregov porabili zadnje dinarje, prislužene v »tavrhih«, za sladoled in platnene znake »KOZJE 72«, se je v trgu, ob spomeniku padlim in na livadah okoli Bistrice in športnega igrišča nabralo mimogrede čez dva- tisoč ljudi Prišli so, da bi jih videli, junake telovadbe, oni, ki so vajeni motike in prekletih strmin, oni, ki se jinri je vse skupaj zdelo čudno, mnogi pa so ostali doma in tisti sončni dan Kozjega niso videli in ne telovadcev ter vseh tistih tisoč mladih, ki so na telovadišču vihteli POZDRAVLJENI V KOZJEM Ostali so doma, zakopani v blatne ogone in najbrž je marsikateri otročaj rinil z mo- tiko v breg, vedoč, da je v Kozjem lepo .., Kozje zna in Kozje ve, kaj hoče. Ljudje so delovni in se znajdejo. Tudi tokrat so se. Telovadni nastop na .i;portnem igrišču je bil do- živetje zase. Telovadci z vseh \"^trov, pomešani z gasilci in pionirčki, so pokazali Koz- iancem, kaj vse se da nare- diti z mišicami. Kozjanci pa so iim v zahvalo priredili kratek, toda prisrčen pro- gram na trgu. Nikoli ne bo in ne more biti pozabljen občutek, ko je med kozjan- skimi skoraj meščanskimi hi- šami donela Internacionala in se izgubljala v obronke Bohorja. To je treba doživeti, napisati je težko, tudi je tež- ko opisati sicer včasih res okorne, toda z ljubeznijo na- študirane vaje, ki so jih na kozjanskem travniku izvaja- li mladi telovadci iz Obsote- Ija in domačih telovadnih društev. Travnik ob Bistrici, ki se mimo Podsrede izgublja pro- ti Bistrici ob Sotli je bil gostitelj vrste vrhunskih športnikov, izbrancev, ki so že nekajkrat zastopali naše državne barve na raznih tek- movaniih. Utihnila je množi- ca in zadržala dih, ko je te- lovadil Miro Cerar, ki ga po- zna sleherni slovenski otrok, četudi ga ni nikoli videl. Koz- janci so ga. V KOZJE ŠE PRIDEMO Tako so govorili ljudje, ho- deč po cesti, edini ulici v majhnem kraju in prišli so bog ve od kod. Enostavno — prišli so. Na trgu je igrala godba, vrstili so se govorni- ki, bilo je slovesno in Koz- inni cn 7.агр]л AvfnmnHili vseh mogočih registracij, od Ljubljane do Zagreba, so si iskali prostor povsod naokoli, zastave so plapolale, otroci prepevali. Bil je res lep dan, poln mladosti in zanosa, po- klonjenega Titu za rojstni dan. Končan je bil kulturni pro- gram na trgu, otroci so se zapodili na športno igrišče, starejši počasi in trezno za njimi. Minute so minevale in kmalu so omahnile še za- stavice najmanjših, odšli so gasilci, modre trenerke pa so se še dolgo pomikale po travnati ploskvi. Padla je noč in iz gasilskega doma. skozi okina in odprta vrata, je v temo planila poskočna muzika, vsa pripravljena za ples. Kozje se je preselilo v dvorano, zaplesalo in veselo zaraialo v prihajajoče jutro. KOzijE 72. MST Iz mnogih krajev so se zbrali v Kozjem. Prišla je tudi JLA, staro in mlado se je poklonilo jubileju svojega maršala. Na sliki: nastopajoči pred odhodom na športno igrišče, zbrani na trgu v Kozjem. O HIŠNIH SVETIN v ponedeljek zvečer sg v krajevni skupnosti Otojj Celju sestal izvršilni 0(Ji| krajevne konference socj stične zveze. Govorili predvsem o progra:nu ^ v prihodnjih dveh letih menili, da je potrebno ^ žiti vse napore za aktivtj še delo hišnih svetov, p cejšnje število blokov Otoku sploh nima hiši svetov, tam, kjer so, pa predsedniki v velikih te vah, ker imajo nadvse or jene možnosti, da bi lah kaj več storili. Razgovori, so jih opravili člani sv krajevne skupnosti Otok, pokazali, da pripravljen za delo obstaja. Zato se izvršilni odbor krajevne ki ference socialistične zveze i ločil, da bo še v tem mes( opravljen razgovor s preds niki hišnih svetov, o nji vih problemih, delu in p gramih pa bo spregovoi še druga seja krajevne k ference socialistične zveze Otoku, člani izvršilnega bora so zelo izpostavili v go hišnih svetov pri urei vi okolja. Izvršilni odbor socialis ne zveze na Otoku je še p pri vsejugoslovansko akc ki se je začela na pred tovariša Tita, da se usta vi sklad za šolanje oti delavcev. Izvršilni odbor i ni, da bi morali v vseh lovnih organizacijah v c ski občini ugotoviti, ali deljene štipendije prejem študentje, ki jih potrebi jo. Prav tako pa bi moi v vseh organizacijah spi buditi načrtno akcijo za| pendiranje otrok iz deii skih in kmečkih družin. JOŽE VOLPAI Celje v okviru kulinaričnega te- dna je bilo v torek dopoldne v Celju regijsko posvetovanje gostinskih in turističnih delav- cev. Po uvodnih besedah Sta- neta čuješa in prof. Zorana Vudlerja se je razvila živahna razprava, ki je opozorila na številne probleme, s katerimi se srečujejo gostinski in tu- ristični delavci. V tej zvezi so zlasti opozorili na nevzdrž- nost zamrznjenih cen, še po- sebej, ker so se cene nekate- rim prehrambenim artiklom, komunalnim storitvam, ener- giji in drugemu zvišale. Gostin- stvo tare majhna akumulativ- nost, poseben problem pred- stavljajo kadri. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki je bil lani je sprejemljiv, 10 pa že terja temeljite popr ke. Na seji so znova opc rili, da je graditev gostins šole v Celju neizogibna n nost in da ob močnejših vestici j ah pa tudia adapti j ah sedanjih objektov in čimati na večje izboljšave turističnem gospodarstvu. NOVI TEDNIK stran 17 Vransko Po ugotovitvi Uprave javne varnosti iz Celja obstoji f utemeljen sum da je J02ICA DIMEC, do nedavnega rav- I nateiiica osnovne šole v Vranskem, zlorabila uradni polo- t ža, i? koristoljubja in se pri tem tudi materialno okoristila. Na zahtevo kolektiva je že bila suspendirana, pri komiteju I obč'nske koníerence ZKS v Žalcu pa je na zahtevo sekre- tarja že podala ostavko na mesto člana komiteja. Kadrov- ska komisija je razpravljala o tem. ali je po vsem, kar ie stiirila. še lahko članica ZK. Javnemu tožilstvu bo podana tudi ovadba zoper BRAN- KA PEPELA, ki je bil do nedavnega ravnatelj podružnične šole v Taboru, ker obstoji utemeljen sum, da se je podobno kot Dimečeva tudi on materialno okoristil. Govorice o tem, da na vranski šoli nekaj ni v fe- so se pojavile že pred •Oeseci. In po pregovoru '•fjer je dim, je tudi ogenj«, ^ ob podrobni raziskavi stvari le prišle na dan. Pri- eto se je pravzaprav z očit- ^ o visoki kilometrini m •^evnicah. Dimčeva je to *'temeljevala, da je Vransko najbolj oddaljena šola ^ občinskega centra, zato ^ stroški za službene vož- tudi večji. Toda stvar le bila či,sto taka ... Inšpektorji UJV, ki so za- ц^о raziskovali, so ugotovi- ^ da obstoji utemeljen sum zlorabi uradnega položaja koristoljubja ■ in material- okoriščanje, zato bodo v .ghodnjih dneh podali îj-^szno prijavo javnemu to- v nadaljni postopek. ^^Sih podrobnosti na UJV ^nio izvedeli, vendar lah- v osnovnih obrisih zapi- tole: na šoli so že šti- Ijj^leta nazaj pobirali tako- ^j^novano »šolnino« to je ki so ga Л začetku çj ^'^ega leta plačevali učen- ja' tega denarja naj bi ijj Plačalo zavarovanje otrok lijj '^^^va nekaterih manj- 'ißil oziroma učnih pri- pomočkov. Od začetnih 1.000 starih din je ta prispevek letošnjem letu narastel na 5.000 starih dinarjev v viš- jih razredih Večina tega de. narja, ki so ga prispevali starši, je bila porabljena za omenjene namene, okoli 40 odstotkov pa si ga je prisvo- jila Dimčeva in ga porabi- la za svoje »potrebe«. Mimo- grede bodi povedano, da se resno postavlja vprašanje, ali obstoje zakonske osnove za pobiranje takega prispev- ka in v taki obliki, čeprav Vranska šola pri tem ni edi- na, ki je tako ravnala in je od otrok pobirala všolnino«. Poleg neupravičeno zaraču- navane kilometrine in dnev- nic, denarja od »šolnin«, pa se je Dimčeva okoristála tu- di z denarjem šolske kuhi- nje. Vsega skupaj naj bi poneverila okoli dva milijo- na starih dinarjev. Ugotoviti velja, da je ko- lektiv na vranski šoli hitro in ostro ukrepal ter obsixiil ravnanje nekdanje ravnatelji- ce, ki je poleg tega v kraju opravljala tudi pomembne družbeno politične funkcije. Suspenz in moralna obsod- ba sta pogojila tudi druge konsekvence, to je razrešitev fimkcije v komiteju, prav gotovo pa bo prišlo tudi do izključitve iz Zveze komuni- stov. Naj ob tem povem še to, da so popolnoma neosnovane govorice, da se je Dimčeva okoriščala z denarjem iz sa- moprispevka, ki ga občani žalske občine plačujejo za adaptacijo in izgradnjo šol- ske mreže. S tem denarjem gospodari poseben sklad pri občini in v upravnem odbo- ru sede mnogi vidni druž- beno politični delavci. Vse govorice o tem .so izmišlje- ne! Slo je res za denar, ki so ga tako ali drugače zbri- rali starši (šolska kuhinja, »šolnina«), vendar ne za to, o čemer smo zapisali zgo- raj. Podobno, le da gre za ^manjšo vsoto, se naj bi oko- ristil tudi BRANKO PEPEL, do nedavnega šolski upravi- telj podružnične šole v Ta- boru. Tudi on je bil suspen- diran, o njegovem deliktu pa bo svoje izrekla tucli or- ganizacija ZK. Oba primera sta v žalski občini vzbudila veliko govo- ric, tudi neutemeljenih m zlonamernih. Tudi takšnih, ki so blatili učitelje vse pov- prek. To ni pošteno in te- mu je treba narediti konec. Dimčeva in Pepel, bosta, če bosta spK>znana za kriva, za svoje nepošteno ravnanie odgovarjala, neljubi dogodek pa ne sme metati sence na prosvetne delavce, ki si kar najbolj prizadevajo izpolnje- vati vse številne naloge svo- jega odgovornega družbenega poslanstva. -nik NAGRAJENI REŠE- VALCI TKANINE 2reb je nagrade razdelil ta- kole: 1. nagrada: 100 din — TON- ČKA HANUŠ, Otok 11, Celje 2. nagrada: 30 din — EK)- MEN, VERDNIK, Liptov- ska 8, Slov. Konjice 3. nagrada: 30 din — TATJA- NA FILIFIC, Tomšičev trg 17, Celje 4. nagrada: 30 din — JER- NEJ KIŠEK, Krnice 14, Hrastnik 5. nagrada: 30 din — FORTO TURK, Celje, Okopi 13. 6. nagrada: 30 din — BABI FELICIJAN, Velenje, Pre- šernova 9. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Če- stitamo! REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: EJ, vinopivka, karp, brat, LU, Erato, rov, agar, Bevk, egida, RTV, naj- denec, ata, koran, oka, fra, apel, on, TS, košar, E, ica, RSM, MI, RL, park, čakalec, OA, ON, Iowa, Aare, Clay, zgradba, čvekač, avdio. Lome, fric, Narta, Ema, jagode, re- le, Inn, revolta, anis, fosil, aker, Danka, um, cepin, SJ, parati, Aarhus, akant, TE. ANEKDOTA Shawa so nekoč prosili, naj imenuje deset oseb, ki jih najbolj spoštuje. V od- govor je Shaw navedel tale seznam: i 1. George Bernard Shaw 2. G. Bernard Shaw 3. G. B. Shaw 4. G. B. S. 5. Bernard Shaw George 6. Shaw Bernard George 7. Bernard George Shaw 8. George Shaw Ber dard 9. G. S. Bernard 10. Shaw George Berdard. 18. stran NOVI TEDNIK St. 23 — 8. junij 1972 št. 23 ~ 8. junij 1972 NOVI TEDNIK 19, stran Najboljši in najpopolnejši Povsem razumljivo, da gre za ma- turante celjske gimnazije in nasploh za vse maturante sitaroveske Evrope, ki ji dela zelena drhal samo sramoto. ToLiiko v vednost. Dvesto maturantov celjske gimnazáje, se ve, da je bill eden lepài od drugega, ter da so vsi bili lepi, še posebej njihove kolegice, se je te dni poslo\41o od mu- čilnic in rabljev, ki so jim štiri leta krojili usodo, nekaterim pa še dalj. Zbra- li so se pred gimnazijo, slovesno in mo gočaio kot se za takšno priliko spodobi, prebrali precej dolgo pisanje in ožigosa- li nekatere probleme, združene s prob- lemčiči, vključno z ljubezenskimi, profe- sorjev pa se zaradi ljube previdnosti ra- je niso krtili. Saj veste, -kako je: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. Ma- tura namreč šele pride in rii, da bi se človek zameril Medtem, ko so imenitni, najboljši, najpop>olnejši, najpametnešji in sploh naj maturantje sloa'esno stali okoli žrtveni- ka in je vodja ceremoniala pomilovalno gledal na zeleno dir hal tretješolsko in o- stalo, se je zelenjava, preimenovana z vsemi vrtninami in poljskimi pridelki o tožno ozirala v svoje starejše tovariše, ki se bodo tokrat izognili kajenju na stranišču in prvič svobodno prižgali ci- gareto na cesti, saj smo vendar v svobo- dni državi, krščenduš, ne? Končno je bilo trpinčenoa in podcenje vanga zelencev dovolj in vsi skupaj so odšli pO celjskih ulicah, lepo pod rokico z družicami, sprehajaje se skozi celjske lokaJe, kjer so špricali šolske ure in se stiskali po koteh s svojinu velikimi, ro mantienimi ljubeznimi, še prej so zelen oi sprejeli v svoje roke ključ in ga po nesli novi slavi nasproti. Množica Ce Ijanov je spremila na zadnji poti ma-tu rante na celjski giimnaziji m skoraj sc dobili solze v oči nad vso t^ Jepoto in pametjo. Stare mamice in očki so vzdi- hovali nad svojimi mladimi leti, profe- sorja pa so, vsi razočarani nad veJiko izgubo, sklenili roke na prsa in ostaJd — brez besed. Milenko Pred predajo ključa so morali zelenci položiti poseben izpit iz vseh predmetov. Jasno Je, da so Se odrezali izredno slabo. Sicer pa, kaj naj člove4c pričaku.je drugega od taksne neodgovorne zelen.iave? Povabili so me sosedje. Poslali so mi pismo, naj obiščem Ivana in Amalijo Zim- ska v Panečah, kjer imata mlin. Sosedje so tudi obljubili, da bodo vsi brali v Tedniku zgodovino »njihovega« mlina. Odpravil sem se na pot in ko sem v kuhinji pozdravil gospodinjo Amalijo, je bila v črnini. Zla slutnja je bila v meni, Gospodar Ivan je umrl pred sedmimi dnevi. Tako je dejala njegova žena Amalija. Mučna tišina je zavlada- la v prostoru in le od mlina sem so prihajali monotoni glasovi kamnov. Od grape se je stekal po- tok, ob cesti zajezen in speljan pod cesto. Na dru- gi strani ceste pa iz be- tonskega bloka, ki ima na sredini odprtino, voda po- novno »izvira« in se usmerja v veliko okroglo cev, ki vodo točno pripe- lje do rake, odkoder se zliva na zelo široko in ve- liko mlinsko kolo. Povsem neslišno se obrača, kot bi ne gnalo kamnov in ta dan, ko sva s kolegom Edi jem stala pri brajdah in opazovala to mogočno gibanje, se mi je zdelo, da bi ne mogli prešteti vseh vreč, ki jih je s svo jim vrtenjem napolnilo. Gospodinja Amalija nas je popeljala po hiši, da sva si ogledala kar velik mlin, še svetal v notranjo- sti. Takole sploh ni kazal nobenih znakov, .da bo kmalu utihnil, kajti mati Amalija pravi, da bo miela pač toliko časa, kolikor bo mogla. Sinovi p>a nima- jo veselja z mlinom češ, da ta posed danes ne ne- se. V Panečah rojena Ama- lija in v Lahovem grabnu rojen p>okojni gospodar Ivan sta se sposatala 1936. leta in poročila dve leti po2jnege. Ivan je že v La- hovem grabnu dobil ve- selje do mlina in tako se je kmalu naučil ravnati z vejavnico in drugimi pri- pomočki v mlinu. To je bi- lo v Praporcih. še od tam je pripeljal s seboj v Pa- neče majhne mlinske kam- ne, kamor sta prišla iste- ga leta,, ko sta se vzela. To je bilo o veliki noči, ki je bila taikrat v torek, de- lati pa sta pričela že v sre- do in sicer sta začela iz nič. Za hišo sta naredila sama izkop, Ivan je že sam žgal opeko in celo hišo sta posta\'ila sania, samo eden zidar jima je poma- gal za dva dni. Ni bàio de- narja, da bi plačevala de- lovno süo. Tako sta si do- besedno s svojimi žulji po- stavila streho nad glavo in mlin, ki jima je dajal kruh In zaslužek, da sta lažje preživljala družino In da so prišli lep>ái časi. Ro- dili so se jim trije otro- ci, Najstarejša je hčerka Albina, nato je Dušan in najmlajši je Drago, ki je ostal tudi doma. Utì se za mizarja, vendar je katego- rično izjavil, da bo na me- stu, kjer je zdaj mlin, po- 2?neje, ko mama ne bo mo- gla več mleti, postavil av- tomehanično delavnico in sploh so mu avtomobili bolj simpatični od mlin- skih kamnov. Vojni čas je prinesel grožnje ustašev, da bodo požigali in streljali, kajti pri Ivanu in Amaliji so partizani vedno dobili mo- ko. Ivan se je moral ne kaj krat celo skriti, da ga ustaši niso našli. Po voj- ni je bilo treba marsikaj popraviti in 1952. sta zgra- dila še žago. Vendar jih je močno prizadela poplava pred osemnajstimi leti. Po- pK)lnoma jim je podría hlev, žago sdcoraj celo, družina pa je pobegnila k sosedom, k Horjakovim. Mati Albina s hvaležnostjo govori o svojih sosedih, saj pravi da so resnično dobri in res pravi sosedi, ki 2!пајо pomagati v naj- hujši sili. In ko sem jo povprašal po veselih časih v mlinu, mi je s ponosom in nasmehom na ustih — p>o dolgem času se je pri- kradel tja — povedala, da je mlada Horjakova ona spravila skupaj, ko sta ho- dila v mlin in ila se rada videla, pa je vedno tako uredila, da sta lahko pri- šla skupaj. Kolega Edi je kot glasbenik že prej opa- zil na mizi cel kup pesma- ric. Tako smo zvedeli, da je bil gospodar Ivan velik veseljak, rad je igral po veselicah in ohcetiih, za njim pa so ostale stare kromatične harmonike, na katere zna zaigrati naj- mlajši Drago. Tako se končuje pripo- ved Zimškovega mlina, še bolj pa ljudi, ki so celo življenje vezanj nanj in ki bo utihnil s svojo gospo- darico, ki ga je složno s svojim življenjskim tova- rišem Ivanom v najhujših časih z gohmá rokami p>o- stavila ob vodi v dolini div- je Gračnice. Ropot kam- nov bo zamenjal hrup av- tomobilov. Gospodinja Amalija bo v mlinu do zadnjega. Spo- min na moža Ivana je neuničljiv. Otroci gredo po novih poteh. Tu bo mehanična delavnica 23 NOVI TEDNIi. - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laàko, Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predai 161; Naročnina ш .jglasi; Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Edi Goršič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek Bemi Strmčnik, — Izhaja vsaJj četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke I din - Tekoči račun: 501-1-167/2 CGP «DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 28-00