Naročnina ^gp^. —fc. ^ Ček. račun: Ljub- ^^^ ^^^^^^^^ & ^^^^^^^^ liana št ■tvo — ue- flnk. BEtlg mES flhbk BH Ti MHB? |ffiMflnh. ff JHBf JBSg ^ 10.344 za deljska izdaja ce- flof AH fflB USB M fc JT BSErB Sarajevo štv loicino ob Din, za '^jMUUjffiBk JHHHf HBHT BKKS mam £ SKtitiB B ^BmfmM SSSSE gsgflf Zagreb stv.3g.ot1. inozemstvo 120 Din Ot ^^H ffiSV HH BSKor pmB g ^Rj®|8|s Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je V ^^^^^ Of^mBRBO^^ ^^^Mlilfl^^ JBBLaUBm&W gMLhUS^ ^^mOC^ Uprava: Kopitar- Kopitur jevi ul. b/III jeva b, telefon 2S>99 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 - izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Vsaki družini primerno stanovanje! Prof. dr. H. Muckermaiin ugotavlja v nekem svojem sestavku, da gospodarska stiska ubija življenjsko voljo zdravih in otrok bogatih družin; seveda je treba nazadovanje rojstev pripisovati tudi napačni etični usmerjenosti staršev. Kdor ima vpliv na zaročence in mladino sploh, naj vpliva na njeno etično usmerjenost, odvrne naj jo od egoizma in navduši za ideale, da se bo čutila otrok svojega naroda, da se bo čutila odgovorno za žrivljenje in bodočnost. Danes še nekaj misli o socialnih razlogih, ki kvarno vplivajo na zdravo družinsko življenje; zato pustimo ob strani zgolj etične momente. Muckermann se roga državnikom, ki skrbe za ravnovesje državnih proračunov, a se ne zmenijo za primanjkljaj dedno zdravih družin, ki bi lahko dale iz sebe krepke sinove, v resnici- pa jim stiska ubija življenjske sile. Tem državnikom se utegne i pripetiti, da bodo ostali brez plačevalcev davkov. Pisec zahteva, naj se zdrave družine porlpro, da bodo svoje sinove lahko vzdrževale. Ni dovolj, da se jim znižajo stroški za stai ovanje, obleko in hrano, ampak družinska bremena je treba dejansko uravnovesiti, in sicer tako, da bodo družine, bogate otrok, prav tako preskrbljene, kakor družine brez otrok ali pa z majhnim številom otrok. Muckermann predlaga, naj bi se ustanovile posebne blagajne, v katere bi bili državljani obvezni prispevati po številu otrok in premoženju in iz katerih bi prejemale podporo družine z velikim številom otrok. Za danes bodi beseda samo o eni postavki družinskega proračuna, o najemnini za stanovanje. Ta je danes ena izmed najvažnejših ne samo za ravnovesje v številčnem proračunu, ampak v prvi vrsti za zdravstveno ravnovesje v družini. Že čujemo ugovarjanje mnogih, češ, da je n. pr. v Ljubljani stanovanj dovolj in da je po vsem tem vsako razpravljanje o tem predmetu odveč. Ne gre za to, ali je stanovanj dovolj, pač pa za to, ali so najemnine takšne, da si vsaka družina lahko najame stanu in higijeni ustrezajoče stanovanje. Kdor pozna razmere na našem stanovanjskem trgu in ve za dohodke našega uradništva in delavstva, mora priznati, da smo še daleč od pravega razmerja med najemninami in plačami. Ker je gradbena delavnost radi zainrznjenja kreditov malodane prenehala, a so bile na drugi stra-' ni plače znižane, se je to razmerje v zadnjih letih zopet poslabšalo. Če izvzamemo izredno podjetnost naših železničarjev, ki so za Bežigradom postavili blok krasnih stanovanjskih hiš, niso naše javne ustanove v zadnjih letih nič gradile. Poglejmo n. pr., koliko denarja je Češkoslovaška žrtvovala, da bi državnim nameščencem preskrbela spodobna stanovanja. V času od 1. 1920 do konca 1933 je šlo 983 milijonov Kč za uradniška stanovanja; 343 milijonov Kč je bilo nakazanih iz državnega proračuna in 640 iz posebnega stanovanjskega posojila. Okoli 10.000 stanovanj so za ta denar postavili po vsej Češkoslovaški. Češkoslovaški javni delavci se dobro zavedajo, kaj pomeni higi.iensko stanovanje za družino, iz katere klije novo življenje, bodočnost vsakega naroda, vsake države. Pri nas eo neurejene kreditne razmere ubile tudi zasebno pobudo in vsaj otežkočile načrte fcbčin in banovin, ako so sploh bili na dnevnem redu. Ozrimo se v »konservativno« Anglijo, domovino liberalističnega gospodarstva in svobodne kupčije. Ta Anglija se je vnovič pomladila in 72 letni »liberalec« Lloyd Geor-ge stopa danes vnovič na politično areno ®z radikalnim gospodarskim načrtom, ki že s svojim imenom kaže na sorodnost z etatizmom g. Roosevelta. Angleška vlada, ki je prav za prav vlada konservativcev, odločno posega tudi v zasebno gospodarstvo, ko so v igri splošni interesi angleškega naroda. Angleški stanovanjski zakon, ki je bil objavljen predvčerajšnjim, je vzor stanovanjskega zakonodavstva. Ta zakon zahteva, da mora biti v vsakem stanovanju toliko prostora, da oba spola — razen zakoncev in otrok izpod 10 let — lahko ločeno živita. Zakon tudi določa razmerje med velikostjo stanovanja, številom sob in številom stanovalcev. V eni sobi smeta prebivati največ dve osebi, v dveh sobah tri, v treh sobah pet, v štirih sedem in pol, v petih sobah deset oseb. V sobah izpod 15 m2 ne srne sploh nikdo stanovati; na osebo mora priti vsaj 24 m2 prostora, za dve osebi vsaj 36 in®. Otroci izpod 10 let štejejo za pol osebe. V smislu zakona morajo vsa krajevna oblastva takoj izvršiti pregled vseh stanovanj in o njem poročati ministru za narodno zdravje. Nove tovarne je treba zidati po strogih higijpnskih predpisih. Za nova stanovanja bo država prispevala za dobo 40 let najmanj G funtov, krajevna obla.stva pa 3 funte in sicer zato, da I10 najemnina lahko nižja. Za nova stanovanja na deželi lahko država daje letno podporo od 2 do 8 funtov. Na podlagi zakona se osnuje »stanovanjski možganski svet« (housing brain trust). Ta bo tudi izplačeval odškodnine hišnim lastnikom, ki bodo modernizirali stara in nehi-gijenska stanovanja. Oglejmo si naša stanovanja v luči zahtev, ki jih stavi angleški zakoni Higijenske zahteve tega zakona gotovo niso pretirane. Po koliko oseb pride na sobo v stanovanju številne družine našega uradnika ali delavca? Stanovanjska stiska, ki je ne povzroča toliko pomanjkanje stanovanj kakor pomanjkanje denarja, sili čedalje več ljudi v eno stanovanje. Drugi lezejo zopet pod zemljo; v deželi s tolikšno vlago, kakor je naša, bi bila za narodno zdravje silno koristna prepoved oddaje podzemeljskih stanovanj. Protituberknlozna liga bi potem imela prav gotovo manj dela. Vlada na pomoč dolžnikom V velikem govoru je finančni minister posvetil v naš gospodarski položaj ter napovedal revolucionarne reforme finančne polttške - Veliko veselje vsled pogumnega znižanja obrestne mere Belgrad, 18. jan. Na današnji seji upravnega odbora Narodne banke, na kateri so bili prisotni člani upravnega in nadzornega odbora, je prišel tudi minister dr. Stojadinovif, ki ga je pred prehodom na dnevni red pozdravil podguverner Narodne banke dr. Meljko Čimlrija z besedami: Gospod minister! Vi niste nov človek pri velikem delu, ki vam je poverjeno. Pred vami gre glas, za vami gre prošlost. I eno i drugo opravičuje lepo nade, ki jih javnost polaga v vas. S svojo prirodno odločnostjo ste takoj šli na delo in upravičeno pokazali, da med mnogimi velikimi problemi, ki nam jih sedanjost nalaga, problem ureditve denarnih odnošajev v državi imperativno zahteva ureditve. Najprej ste v tej smeri ustvarili koncentracijo državnih in poldržavnih ustanov v svrho sodelovanja oziroma racionalizacije njihovega dela. Takoj nato prinašate nove ukrepe, katere ukrepe, dovolite gospod minister, da jih razložim našim drugim gospodom s tem, da prečitam pismo, ki ste mi ga izvolili včeraj poslati: »Gospod vice-guverner! Čast mi je poslati vam v prilogi toga pisma besedilo uredbe o likvidaciji revolving-kreditov Narodne banke; to uredbo jc sprejel ministrski svet na svoji seji 15. t. 111. Obenem ini jo čast obvestiti vas, da bi rad prisostvoval prihodnji seji upravnega odbora Narodno banke, da se osebno seznanim s člani upravnega in nadzornega odbora, (la pri tej priliki navedem nagibe kraljevske vlade za sprejetje te uredbe.« Omenjena uredba se glasi: Na podlagi čl. G3 finančnega zakona za leto 1934/35 je na predlog finančnega ministra predpisal ministrski svet to uredbo o likvidaciji revolving-kreditov Narodne banke: Cl. 1. Narodna banka kraljevine Jugoslavijo more začasno v nasprotju s čl. 5 zakona o denarju kraljevine Jugoslavije in v svrho popolne likvidacije vseh revolving-kreditov v inozemstvu ohrani kritje v zlatu in devizah, obračunanih po zakonitem tečaju obenem z že določeno »premijo« v višini 2S'A% v več od najmanj 25% vseh svojih obveznosti po vidu tako, da bo najmanj 20% bančnih obveznosti po vidu pokritih z zlatom v tresorjih Narodne banke. Cl. 2. Narodna banka ne sme v nobeni obliki in z nobenim namenom obremeniti svojo zlato in devizno podlogo. Cl. 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko so razglasi v »Službenih novinah«. Za ta ukrep, ki se v prvi vrsti tiče Narodne banke, vam je Narodna banka še posebej hvaležna. Tembolj, ker ste ludi la ukrep izdali po zaslišanju in s soglasjem zastopnikov banke. Izrekamo vam ponovno zahvalo, gospod minister, in Narodna banka vas zagotavlja, da vam bo lojalno pri roki pri reševanju vseh problemov in da bo srečna, če bo s svojim sodelovanjem mogla kakorkoli pomagati vam pri težkem delu za olajšanje gospodarskega in finančnega položaja v državi. Govor finančnega ministra Nato je povzel besedo finančni minister, ki je izvajal: lz izjave vlade g. Jevtiča ste mogli videti, gospodje, koliko pomena pripisuje kraljevska vlada gospodarskim in finančnim problemom našega naroda. Prav tako ste mogli videti tudi duha, ki preveva kraljevsko vlado glede odlokov in sklepov, ki jih je treba izdati. Za naše narodno gospodarstvo Mi želimo predvsem sodelovanja 1 vsemi gospodarskimi činitelji. V dosego tega sodelovanja med vlado in Narodno banko sem prišel danes med vas. Prišel sem ne zato, (la prosim sodelovanja in podpore za državno blagajno, temveč (la vas prosim sodelovanja in podpore za naše narodno gospodarstvo. To sodelovanje se mora izvršiti na podlagi spoštovanja pravic in avtonomije Narodne banke v mejah obstoječih pogodb in zakonov. Zato vam bom danes tu govoril o nekaterih vprašanjih, ki so ta trenutek največjega pomena in se tičejo funkcije Narodne banke. Vladna valutna politika Prvo med vprašanji, je vprašanje valutne politike. Ko sem poslednjič odhajal iz finančnega ministrstva, to je bilo aprila 1926, sem pustil dejansko stabiliziran dinar v vrednosti 9.12 švicarskega franka za 100 Din. Nato, leta 1931, je prišlo posojilo za zakonsko stabilizacijo dinarja v višini 2 milijard dinarjev, toda leta 1932 ni 100 Din več bilo vredno 9 švicarskih frankov. Postopno in stalno je vrednost padala in dinar se je naposled v zadnjem času spet stabiliziral na temelju sedmih švicarskih frankov. Zaradi potrebe po devizah zaradi stabilizacijskega zakona od j. 1931 so se sklepali na zastavo zlata tudi začasni tako zvani revolving-krediti, katerih vsota znaša danes 314 milijonov francoskih frankov, na katere sc plačajo ii'A % obresti. Uradna in črna borza Da se tečaji deviz uradno in na »črni borzi« izenačijo, se je uvedlo »premija« ali dodatek 28)4% na zakonsko stabilizirane tečaje deviz. Dejanski položaj je po tem takem naslednji: Dejanski položaj dinarja „Vsa resnica še ni prišla na dan" Dinar v Curihu 7 švicarskih frankov namesto 9.12. Zlata podlaga se nahaja deloma zastavljena v inozemstvu in je na podlagi tega vrednost zlate podlage dejansko manjša za protivrednost 314 milijonov francoskih frankov. To so dejstva. Ta dejstva niso nikaka tajnost za vse tiste, ki se za ta vprašanja zanimajo, vzlic temu pa vsa resnica doslej ni odkrito prišla na dan. Ali jc treba še dalje zapirati si oči pred dejanskim položajem in živeti v iluzijah? Ali jc treba šc dalje trdovratno vztrajati na fikciji urad- nega tečaja dinarja na 9 švicarskih frankov? Ali naj še dalje računamo v zlato podlago tudi zlatu, ki sc nahaja zastavljeno daleč od tresorjev Narodne banke? Povejmo resnico Meni se zdi, da vse to ni več potrebno. Odkritost in iskrenost sta prvi pogoj za napredek državnih financ. Takšno načelo sem zagovarjal kot profesor na univerzi svojim študentom, to načelo me jc vodilo kot ministra iu po tem načelu se mislim ravnati tuili danes. Zato moramo odkrito priznati sedanjo vrednost dinarja, tem prej. ker moj namen ni, ila bi sc le od daleč doteknil to vrednosti. Znižanfe vrednosti dinarja Imamo ljudi, ki mislijo, da hi se dale mnogo težave premagati, če bi znižali vrednost dinarja, ali pa če hi se zatekli k inflaciji. To verjeti, sc pravi, verjeti, da je denar vzrok vse gospodarske krize, in (la jc po tem takem v denarju zdravilo za krizo. Jaz tega ne verjamem in tudi tega ne mislim. Vsi vidimo težko gospodarsko krizo, ki je objela tudi države z zlato valuto in države s papirnato. V raznih državah vidimo razne stopnje vrednosti nacionalne valute. Toda povsod vlada ista ali skoraj ista kriza. „Tisti, hi misli na inflacijo, m is I le na dolžnike, pozablja pa na velike žrtve dobrih varčevalcev" Tisti, ki predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa varčevalce, ki so morda z največjimi žrtvami hranili svoje imetje v vložnih knjižicah. Pozablja tiste, ki so kupovali državne papirje v veri v moč svoje države. Pozablja na uradnike, državne in zasebne, na delavce, katerih plača in mezda je urejena po zakonu ali s pogodbo, in ki se ne hi tako lahko in tudi nc tako hitro mogla prilagoditi višini cen, ki bi hudo zrasle. Znižati vrednost denarja pomeni pomagati enemu sloju v škoilo drugega, pomeni morda rc- Prihranek naj znižanje Jaz jih ne zahfevam za državno blagajno, toda hotel pa tudi ne bi, da se odstopijo delničarjem Narodne banke. Apeliram na vas, da jih odstopite narodnemu gospodarstvu. Obrestna mera Narodne banke po ii.5% spada danes med najvišje v Evropi. Tako visoka obrestna mera zelo pritiska gospodarsko delovanje v državi. Kredit je drag. Ker temelji moderno življenje popoluoma na kreditu, je gospodarsko življenje začelo propadati. Na državo ne stavimo nemogočih zahtev. Strinjamo se z izjavo nekaterih ministrov, da je treba našo državno upravo prej modernizirati; danes težko prenaša že dosedanja bremena. Kljub temu smo mnenja, da mora pri osrednjem vodstvu državnih poslov z novimi ministri zavladati tudi nov duh. Treba je več podjetnosti; v finančnem ministrstvu se že kaže. Mi ne sinemo zaostajati za ostalim svetom. Skrb za higijeno med narodom mora biti danes, ko vse države tako skrbijo za vzgojo krepkega naraščaja, na prvem mestu. Higijene brez higijenskega stanovanja si ne moremo misliti. Zato je treba vnovič podpreti gradbeno delavnost. Ali s popolno oprostitvijo davkov ali s !::v kiini drugimi posrednimi podporami, to nuj preskrbijo izvedenci. Nikar nc pozabimo, da z gradbeno delavnostjo oživi še dolga vrsta drugih gospodarskih strok. Gradimo domove slovenskim družinam! Prikleniino jih na jugoslovansko zemljo, da bodo i/, njih zrastli sinovi, zvesti domovini. Če si žc tisoči in tisoči naših uradnikov in dolavccv ne morejo postaviti lastnega doma, po katerem hrepeni vsak zemljan, potem sprejmimo njihove družine z odprtimi rokami pod streho in uredimo jim tistih nekaj kvadratnih metrov prostora, v katerem sc morajo stiskati, tako da so bodo v njih počutili res doma. Vsa.i na tem tesnem prostoru naj sc čutijo res gospodarji. Pustimo to iluzijo njim iu njihovim otrokom: šiti ene, a zanesljivo uničiti druge. To bi bila največja krivica, ki si jo moremo misliti. Dunen gledamo države srednje Evrope, kako sc liore z največjimi težkočami strahotne gospodarske krize. Toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija kot zdravilo. Zato ne, ker so te držnve bolj kakor katerakoli druga okusile inflacijo in vedo, kaj pomeni pogorišče, ki ga inflacija pušča xa seboj. Naše gospodarstvo je bolno Naš gospodarski organizem je bolan. Boleha od več, bolezni. Zato ne sinemo zanašati vanj nove nevarne bolezni, ki se imenuje inflacija. Takšne bolezni ne bi mogel vzdržati. Zato bo naša valutna politika tista, kar je povedano v vladni izjavi 3. januarja, namreč ohranitev sedanje vrednosti narodne valute. Toda za ohranitev te vrednosti ni niti najmanj potrebna tikcija. Zato sem dovolil, da se v našem domačem tisku lahko svobodno objavljajo tečaji dinarja v Curihu. Za ohranitev vrednosti dinarja jc še manj potreba fikcije, ki nas drago siane. Fikciie... Ista fikcija je, če se zlata zastava za dolg vodi v računih kot zlata podlaga za izdajanje denarja. Tako vodimo mi v stanju Narodne banke relativno visoko stopnjo kritja okoli 60 'ž, čeprav je dejansko znatno manjše. Za ta gospodarski lesk plačamo inozemstvu na leto okoli 30 milijonov v devizah. Če bi izplačali vse posojdo, hi morali deset let izgubiti samo na obrestih okoli 300 milijonov Din. Od logu ni nikakc koristi, niti hi jo imela država ne naše gospodarstvo. Kraljevska vlada je zato mnenja, da mora Narodna banka odkrilo ugotovili'svojo bilanco po današnjem dejanskem stanju. Mi smo bili v vladi mnenja, (la mora Narodna banka vrniti prejšnje posojilo 311 milijonov frankov. Ko bomo likvidirali la rovolviir; kredit v inozemstvu, bo Narodna banka prihranila okoli 30 milijonov Din na I do. Da se lo izvede, je kr. vlada na moj pre I log sprejela 15. januarja uredbo z zakonsko močjo, kalere bes^d lo je Narodni banki že sporočeno. I.e navidez se zdi. da se stopnja kritja po tej uredbi zn ža s 35 na 25%, oziroma pri zlatu s 25 na 20%. Treba je pokarati resnično stanje brez slehernega friziranja. kor se bo samo vrnilo listo, kar na žalost ni več naše. Ko so izvede člen I nove uredbo. Im na pr. stanje Narodne banke od 8. januarja izgledalo takole: Resnično s'«»j'e Nn rodne bnnhe Skupno kritje 30.6%. kritje v zlatu 27.56%. Kakor se vidi, je zlato kritje ostalo, ne samo na višini nad 20%, kakor jih uredba zahteva, lemveč tudi preko sedanjih 25 po zakonu določenih odstotkov. Zla lo naj ostane doma Pripomnim, da politika Narodne banke mora iti po moji sodbi v smer, da I10 kritje čimpr«j po možnosti samo v zlatu in v devizah, pretvorljivih v zlato, in sicer v zlato v trestirju naše Narodne banke, ne pa v inozemstvu. Upam, da se bo to kmalu doseglo. Da se pa ne bodo začeli ponovni revolving-krediti, kakor se je poprej dogajalo, pravi člen 2 uredbe izrecno: Narodna banka ne sme v nobeni obliki in v nobeno svrho obremeniti svoje zlate in devizne podlage. Kakor vidite, ima kr. vlada namen ne samo zlate podlage Narodne banke zvišati, temveč jo tudi obvarovati za bodočnost pred sleherno izkušnjavo in zadolžitvijo. Prepričan sem, da bo vse to, kar sem vam povedal, naletelo pri vas, gospodje iz uprave Narodne banke, na popolno razumevanje in na vaše popolno soglasje. Ostane še ena točka, o kateri bi se še želel z vami takisto sporazumeti. To je vprašanje, kaj bo s tistimi 30 milijoni, ki se bodo na leto prihranili, ko ho izvajana uredba oil 15. januarja. se uporabi za obrestne mere Prihranki, ki jih lioste napravili z izvajanjem nove uredbe o likvidaciji revolving-kreditov, vam bodo omogočili znižanje eskontne mere s 6.5% na 5%. Ta apel vam izrekam v imenu kraljevske vlade. Kakor hitro vi sprejmete ta predlog, bo minister za trgovino in industrijo znižal obrestno mero v vsej državi. Na ta način bosle ne za 6ebe, temveč za narodno gospodarstvo prihranili ne samo teh 30 milijonov, temveč še večkrat po 30 milijonov, tako, da bo sklep kr. vlade in vaš sklep velika pomoč gospodarskemu delovanju pri nas. Prepričan sem, da se boste, gospodje, odzvali temu apelu kr. vlade in se okoristili s prednostmi ki vam jih daje nova uredba, ler tako pripomogli k olajšanju stiske narodnega gospodarstva. Sklep govora g. ministra so vsi prisotni član' upravnega in nadzornega odbora Narodne banke pozdravili z viharnim pritrjevanjem. Odobravanje, ki je sprejelo njegov govor, je bilo očividen do-kaz, da se vsi člani upravnega in nadzornega odbora Narodne banke strinjajo z izvajanji finančnega ministra in z uredbo kr. vlade. Po seji upravnega odbora in izvršilnega komiteja je Narodna banka izdala tale uradni komunike; Znižanje obrestne mere na 5 odst. V skladu z željo kr. vlade je Narodna banka i sklenila, (la so takoj okoristi s pravico, ki ji jo daje uredba, tla nalnrež povrne svoj revolving-kro-dlt v Inozemstvu in da počenši s 1. februarjem 1935 zniiu lumbardno mero s 7.5% na <1% in eskontno mero s (1.5% ua 5%. I Vest o znižanju obrestne inere Narodne banke sc je z bliskovito naglico razširila po vsej državi ie danes popoldne. 55 vseh strani'prihajaj« poročila, ki naglašujii, da s« ta novi ukrep vlade g. Jevtiča z« »zdravljenje gospodarskih razmer v driau vsi sloji prebivalstva sprejeli i eatidušno radostjo. Pogovor za pečjo o starih časih in finančni politiki • • Stojadinovič med časnikarji Proračun ostane neizpremenjen Belgrad, 18. januarja, m. Danes popoldne ob pol 5 je minister gosp. Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu domače in inozemske časnikar;e. Minister gosp. Stojadinovič se je ob tej priliki hotel spoznati s časnikarji. Z vsakim se je prijazno pozdravljal in rokoval, nato je pa na vprašanje časnikarjev, če mu ob tej priliki lahko stavijo kakšno vprašanje, izjavil, da lo lahko store, ter jih je samo naprosil, naj bodo v svojih vprašanjih kratki, ker ima mnogo posla. V sosedni sobi so namreč na njega že čakali nekateri ministri, s katerimi jc imel napovedan sestanek, Časnikarji so stavili finančnemu ministru prve vprašanje v zvezi z njegovo včerajšnjo naredbo da se devizni kurzi na borzah objavljajo skupi,u s primo. Na to je finančni minister odgovorij: »Fektična vrednost dinarja je 7 švicarskih centi-mov. Ta kurz je stabilen ter se v zadnjem času ne dviga, pa tudi ne pada. Smisel tega ukrepa je bil ta, da se tudi občinstvu pojasni, da ie stvarna vrednost dinarja 7 ceatimov. Po zakonski stabilizaciji dinarja je to sedaj iaktična stabilizacija.« Na drugo vprašanje, če se bo zmanjšala zlata podlaga Narodne banke, je gosp. minister Stojadinovič odgovoril: »Ravno nasprotno! Zlata podlaga se bo še povečala. Sedaj namreč delam na tem, da pretvorim devizno kritje v zlato kritje In da preneham s prakso, da se zlato drži zastavljeno v inozemstvu. Zlato mora biti v tresorjih Narodne banke. .< 1 Na vprašanje, kako se bo rešilo vprašanje revolving-kreditov Narodne banke, je gosp. minister časnikarje opozoril na svoj današnji govor, ki ga je imel na seji upravnega odbora Narodne banke. Glede vprašanja, če se misli uvesti moratorij za k m e t s k e dolgove, ki mu ga je zastavil eden od časnikarjev, je minister odgovoril, da to vprašanje ne spada v njegov resor, ampak v resor pravosodnega, kmetijskega in trgovinskega ministrstva. Naslednje vprašanje na finančnega ministra je bilo: r-Med zlato in devizno primo obstoja gotova razlika. Ali se bo kaj ukrenilo, da bi se ta razlika odstranila?« — V tem pogledu je finančni minister izjavil: »Kakor sami veste, je dinar zakonsko stabiliziran v odnosu 19.12 napram zlatu. Medtem se je poleg uradnega na tako zvani črni borzi pojavil drugi kurz. Vrednost dinarja je padla, toda na črni borzi prej kakor pa na uradni. Tako je nastal p,rim najprej 5%, nato 10% ter do 28'/3%, kolikor velja danes. Ta razlika se je imenovala pred vojno ažio. (To je razlika med zlatom in papirjem.) Razlika med uradnim kurzom in kurzom na tako zveni črni borzi postaja manjša. Tendenca je, da stavimo na razpolago dovoljno količino deviz za svobodni promet, toliko količino, da bo pokrila zahteve po svobodnem trgu. Na ta način bom pa tudi ubil črno borzo.« Glede naslednjega vprašanja, če bosta Narodna in Hipotekama banka znižali obrestno mer«, je finančni minister opozoril časnikarje na svoj dopoldanski govor v Narodni banki. Nato so časnikarji vprašali finančnega ministra, kaj bo s proračunom. G. minister jim je odgovoril: »Proračun se nahaja v finančnem odboru narodne skupščine. Mislim, da se seje tega odbora ne bodo sklicevale prej, dokler se ne bodo izvršile dopolnilne seimtorske volitve 3. februarja. Do tedaj torej ne bo sejo finančnega odbora.« Časnikarji so zalem stavili g. ministru še zadnje vprašanje ravno v zvezi e proračunom, ki ga je skupščini predložil predhodnik sedanjega finančnega 'ministra, bivši minister Gjorgjevič, in sicer so ga vprašali: »Ali bnste kaj spremenili proračun?« Gospod minister se je najprej lahno nasmehnil, nato pa je izjavil: »V svojem pismu, ki sem ga poslal narodni skupščini, spni isto naprosil, naj odstopi finančnemu odboru proračunski predlog tak, kakršen je, ter da b«m svoje poglede in predloge k temu proračunu podal tedaj, ko sc bo pričel pretres pred finančnim odbor«111.« Finančni minister se je zatem obrnil k inozemskim časnikarjem ter jih vprašal, če imajo oni kako vprašanje. Med njimi se je oglasil nek nemški časnikar in zaprosil finančnega ministra za pojasnilo o eekontiraiiju klirinških terjatev. Gospod minister je odvrnil, da bo delal z vsemi silami na to. da bo razlika med vezanim in nevezanim dinarjem postajala vodno manjša in manjša. Ker so finančnega ministra v njegovi delovni sobi čakali nekateri ministri, ee je g. Stojadinovič poslovil od časnikarjev. Bistvo Stojadinovičevih reSorm Ljubljana, 18. januarja. Trenutno je najnovejše stanje Narodne banke tako-le (15. januarja): Aktiva : podlaga (zlato in devize) 1928.5 milj. Din; pasiva: bankovci v obtoku 4261.6 milj., obveznosti po vidu 1049.0, skupno 5313.6, milj. Din, obveznosti z rokom 920.8 milj. Din. Obveznosti z rokom so revolvingkrediti, katere smo najeli lela 1931 in 1932 pri Banque de Irance in Banki za mednarodne obračune. Del obveznosti z rekom pa tvorijo tako zvani blagajniški zapisi Narodne bar.ke, ki pri tej operaciji ne pridejo v po-štev. Ce odbijemo blagajniške zapise, katerih je trenutno v obtoku okoli 300 milj. Din, nam preostane cd obveznosti z rokom še o.koli 620 milj. Din, kolikor znaša naša faktiČna devizna zadolžitev v inozemstvu, tako dobimo tole sliko: aktiva: 1929 milj., pasiva: bankovci 4265 milj., izpo-sojila v raznih oblikah 670 mili. Din. Toda upoštevati je treba, tla so pri tem računane devize in vnesene v bilanco Narodne banke p tečajih iz leta 1931, ki ne odgovarjajo več dejanskemu stanju in jih je treba povišali najmanj za 28.5% kot znaša uradni ažio. Po tem računu bi še podlaga naše Narodne banke povečala za približno 550 milj. Din na 2479 milj. Din. Toda istočasno je treba vnesti v bilanco po višjih tečajih obveznosti 1 rokom, ker so tudi preračunane po istem načinu kot podlaga. Tako bi se na isli način računano kot pri podlagi obveznosti povečale na ca. 9C0 milj. Din. V tem nas potrjuje dejstvo, da je sain finančni minister izjavil, da znašajo naši devizni krediti nad 300 milj. francoskih frankov ali nad 900 milj. Din. Novi finančni minister pa je hotel čisto situacijo. Čemu v bilanci voditi med aktivi in pasivi | dve postavki, ko se lahko enostavno reče: naša zlala in devizna podlaga znaša po odbitju obvez-; nosti, ki se plačajo z zlatom in devizami ca. 2479 | milj. manj 900 milj., torej čistih 1579 milj. Din. i Zaradi tega ni potrebno več vzdrževati fikcije, ,da i znaša naše kritje 36%, oziroma več kot predpise' i zakon (s 35%), ker je bilo faktično nižje, saj je bilo od podlage potrebno odšteti obveznosti, ki se dajo poravnati le z devizami in zlatom, torej sestavnimi deli podlage. Ta energična gesta sliči skoro popolnoma na gesto dr. Šchaehta spomladi I. 1983. Tedaj je dr. Scliaeht enostavno vrnil devizne kredite, ki jili jc dolgovala Keichs-banka inozemstvu s tem, da je prodal del zlata in deviz iz podlage, ki se je zmanjšala z:i dotične zneske. Pokazal ,ie Nemcem, koliko znaša — neobremenjena — zlata podlaga. Natočil .jim je čistega, vina in vse se je izvršilo brez pretresi,jajev za valuto. Saj je treba upoštevati, da imamo popolnoma vezano devizno gospodarstvo. Največja pa je korist, ki jo bo imela cela država pri znižanju obrestne mere. Zakonita obrestna najvišja mera v naši državi znaša 4.5% nad obrestno mero Naroilne banke in je torej znižana oil 11 na 9.5%, kar bo pomenilo za vse dolžnike — razen kinetskih, kjer je obrestna mera drugače določena — veliko razbremenitev, ki bo šla letno v stotine milj. Din. V zniževanju obrestne mere pa je videti boljši ukrep za zaščito dolžnikov kot pa moratoriji in druga zdravila, ki niso zdravila. Cusi se spreminjajo in ljudje spreminjajo svojo barvo z njimi, je rekel že stari rimski modrijan. Tudi naši pristaši prejšnjega režima se držijo tega za vsakega pametnega človeka, ki hoče priti naprej, skrajno ugodnega principa. Ko jt- upravljal naše finance gospod Gjorgjevič in sestavljal svoje slavnoznane proračune, polagajoč jugoslovanskega davkoplačevalca na Prakrustovo postelj, je »Jutro« bilo gluho za jok in stok ubogega pači jen ta. Hvalilo je vse finančne predloge, odredbe in gospodarske zakone tistega časa, Iti so se izkazali že v najkrajšem času za vseskozi ponesrečene eksperimente, kot najboljše, kar se je v času gospodarske krize sploh moglo narediti. Predstavljalo jih je svojim bravcetm kol sad globoko premišljenega dela in državne modrosti ljudi, ki so takrat, nemoteni od političnih strank, krojilI zakone, in je v svojih člankih neprijetne, osti Gjorg'jevičevih finančnih gospodarskih ukazov, ki eo boleče zabadali v izsušeno telo našega kmetijstva, obrtništva ln industrije, s ciceronsko zgovornostjo na vse strani opravičevalo iu zagovarjalo. Ekepozeje takratnega gospoda finančnega ministra, s katerimi je utemeljeval svoja fiskalna načela in prakso, a katero naj bi se iztisnilo iz davkoplačevalca ne samo vse, kar more dati, ampak še veliko čez, je ;Jutro< ponatiskovalo na prvem mestu kot najlepši vsakoleten sad režima, ki bo s toliko finančno modrostjo srečno prebrodil krizo našega gospodarstva in položil temelje tudi gospodarsko obnovljene Jugoslavije, kakor je obnovil njeno politiko. Tako dobesedno smo brali v uvodnikih ln komentarjih tega glasila. Tudi pro-slule zaščitno zakone, ki jih danes pač vsak more spoznati kot slabo premišljene, nezadostne in napravljene brez zavesti vseh njihovih posledic, je »Jutro« brez vsake kritike razglašalo za »edino mogoče'; v danih razmerah in zastonj si v tem listu tudi iskal kakšnega energičnega uvodnika, v katerem bi bil povedal režimu, da bi se našli lahko drugi viri dohodkov nego samo nepretrgoma rastoče navijanje davkov. Narobe! — še zmerjalo je s Jutro: vsakega za demagoga, če si je upal kakšno kritiko, mereč s tem posebno na naše gospodarske kroge in korporacije. Zdaj pa, ko je po zlomu prejšnjih načel in metod vladanja, ko nima izključno ena sama struja v zakupu državne politike, nastopila potreba, da 6e prevneti zagovorniki bivšega režima trdno držijo za rep vladnega konja, da ne zletijo prehitro z njega — je »Jutro« postalo naenkrat čisto navdušeno za novo finančno politiko g. Stojudino-viča in se je neverjetno ojunačilo, da meče kamenje na bivšega finančnega ministra, odličnega člana bivšega vladnega konzorcija in glavni steber takratnega režima, kateremu je s toliko fiskalno vnemo sestavljal proračupe. Res, nehva.ležnost je plačilo vsakega poštenega dela! In tako je gospod Gjorgjevič moral doživeti, česar gotovo nikoli ni pričakoval, da njegovi dragi tovariši iz še komaj minulih časov v »Jutru« hvalijo njegovega naslednika, njegovo prej genijalno finančno politiko pa grajajo kot katastrofalno. »Upravičeno upamo« — vzklika glasilo nekdanjih zvestih dr. Gjorgjevičevih političnih prijateljev — »da bomo zdaj, ko .je novi finančni minister začel svojo odtočno in inicijativrto politiko, končno res že ob dvanajsti uri v našem fi-nančiiom življenju vendarle krenili z mrtve točke, na katero smo zašli k Kdo je zašel? Gospod dr. Gjorgjevič seveda, kdo pa drugi! Gospodje pri »Jutru« ne, oni so samo zvesto sledili takratni režimski politiki, ki je bila e o prava in edino mogoča in edino "dtrh-var.jajoča kakor je to vecmo iako pregmantno nagla šal takratni predsednik gospod Uzunovič. Tisti gospodje, ki so tako v finančnem odboru kakor v narodni skupščini in senatu vedno soglasno glasovali za proračun, tudi ne, ker so samo zvesto izpolnjevali strankino disciplino in bi bili iz stranke izključeni, ako bi bili glasovali proti. Zašel je edino gospod dr. Gjorgjevič, ker je živel v napačni veri, da bo ostal vedno finančni minister pa da bodo gospodje poslanci in senatorji ter »Jutro vedno ostali na njegovi strani... Seveda, pri »Jutru so rekli, da je najbolje, če so previdni. Oni so v svoj uvodnik, s katerim pojejo zdaj slavo gospodu tir. Slojadinoviču, vpletli tudi stavek, da je bilo »tako v vladne kroge kakor v parlamentarne vrste že davno prodrlo spoznanje, da je Ireba finance energično reformirati«. »Mnogi lepi načrti teh krogov - — tako bala »Jutro« dalje — »pa niso bili realizirani in so ostali le ne-izvršene želje gospodarskih krogov.-; Seveda ie tudi tega kriv g. Gjorgjevič, ki je 'Odločno odklanjal« vse le lepe načrte, predloge, misli in žo.lje »Jutro-vega« političnega kroga ... Torej po današnjem nekoliko poznem priznanju tega odličnega glasila bivšega režima Je ta režim šeipal baš lam, kjer je srce in mozeg, cen trum vsakega režima, v svoji gospodarski in finančni politiki! Dolgih pel let je vladal, Vsestransko podprt od »Jutra«, ki ga je v zvezde kovalo in vsakega zaznamovalo kol manjvrednega državljana, če ni vseskozi Z njim soglašal, in kljub najhujši gospodarski krizi, zahtevajoči energičnih ukrepov, je vsak odločen ukrep in inicijativo na finančnem po-j lju odklanjal. Zakaj gospod dr. Gjorgjevič, ki ga morami topogledno odločno v zaščito vzeti, vendar ni bil šef vlade, on je bil samo član, važen Član kabimela, obenem pa eden najodllfinejših članov i vladne stranke, i.n njegovi ukrepi so bili ukrepi celokupne vlade, ki bi ga bila mogla izkrcali iz svoje barke, če bi ne bil delal njene gospodarske in finančno politike, oziroma če je hotel delati svojo lastno. Ali pa bi vsaj »Jutrov« krog, ki je zdaj naenkrat postal tako goreč pristaš gospodarskih reform, moral energično nastopiti in njegovi predstavniki v vladi in parlamentu bi bili morali izvajati energične konsekvemre, ne pa za Gjorgjevi-čevo, oziroma takratno vladno finančno politiko v parlamentu dosledno energično glasovati. To tembolj, ker je, kakor nam »Jutro« pripoveduje, narodno predstavništvo izglasovalo vladi obsežna jio-oblaelila za izdajanje gospodarskih uredb z zakonsko močjo. Zakaj jih takratni režimi niso izdali, ko so pa imeli časa pet let, ali pa, če so jih izdali, zakaj jih »Jutrovi« politični krogi niso energično zavrnili, če niso bili pravilni in če so položaj le poslabšali, tako, da jo zdaj moral sedanji režim storiti energične ukrepe v dvanajsti uri, kakor »Jutro« samo pravi? Tako na primer se je tudi »Jutro«, ki je bilo vendar pet let glasilo vladajočih krogov in je imelo svojo besedo v samem glavnem tajništvu vladne 6lranke, zavzemalo za znižanje obrestne mere, kakor nam danes pripoveduje, a obrestna mera se ni znižala in za naše denarslvo se ni ničesar storilo, dokler ni prišel dr. Stojadinovič. A sedanji gospod finančni minister vendar ni v nobeni zvezi ne z »Jutrom« ne z njegovimi krogi ne z glavnim tajništvom »Jutrove« stranke, ki bi bilo moralo, če je imelo tako lepe načrte, le načrte vendar izvesti, ko je imelo ono vso moč v rokah. Ali ne? Lepe načrte ima lahko vsakdo, toda Ireba jih je uresničili, če kdo sedi na kozlu vladne kočije — tako bi mi, preprosti državljani, dejali. »Jutro« skuša tudi naše gospodarske kroge prištevati v svoj političen konto ln obžaluje, da tudi njihovi lepi načrti niso bili realizirani od »prejšnjega vodstva finančne politike«. »Jutro« pa dobro ve, da Je bila baš njegova, to je še nedavno edino vladajoča stranka v Jugoslaviji lista, ki je vedno energično stala za uredbami, zakoni in ukrepi »prejšnjega vodstva finančne politike«, kadar je šlo za odločitev v parlamentu, ali bo zmagalo stališče gospoda dr. Gjorgjeviča ali pa stališče naših gospodarskih krogov — gospodarske kroge pa so »Jutrovi« krogi dosledno puščali na cedilu. Mislimo, da se bo »Jutro« vsaj v tej točki z nami strinjalo in zato zaključujemo z njim In naš dobro mišljen in prijazen razgo-vor. Pri Zvezi narodov Abesiniio ho čelo le zadaviti tz notranje politike Dve kandidatni iisii za nadomestne senatorske volitve v dravski banovini Ljubljana, 18. januarja. Danes je potekel zadnji dan za vlaganje kandidatnih list k senatorski 111 volitvam. Za dravsko banovino 60 se kandidatne liste vlagale pri okrožnem sodišču v Ljubljani med uradnimi urami od 8 do 12 in od 15 do 18. Predsednik okrožnega sodišča g. Peter Keršič je sam vodil nadzorstvo nad vlaganjem list in tudi kontrolo podpisov s pomočjo višjega pisarniškega oficijala g. Kuštrina. Okoli 11 dopoldne so predlagatelji vložili kot prvo nevtralno kandidatno list« s sledečimi imeni: PRVA LISTA: Prane Žebot, časnikar in bivši narodni poslanec. Maribor; Janez štrein, župan občine Komenda ln bivši narodni poslanec, ter Martin Steblovnik, župan občine .Šmartno ob Paki. Namestniki: Štefan Litrop. župan ohčine Tur-nišče: Jožef Burgar. župan občine Trboje, in Alojzij Miholeič, posestnik, Breg pri Celju. To kandidatno listo je podpisalo 72 županov — volivnih upravičencev. Točno ob 15 so vložili drugi predlagatelji nfi-eijelnn kandidatno list« JNS. Na sodišče sta prispela poslanca g. Rasto PustosfemSek in g. Albin Komati s tajnikom oblastnega odbora JNS dr. Zajcem Marjanom in z nekaterimi župani. Predsednik okrožnega sodišča je vzel listo na znanje. Na tej listi kandidirajo za senatorje: DRUGA LISTA: Dr. Drag« Marušič, minister za socialno politiko in narodno zdravje v Belgradu; I.- Ali....i I/„.. _.......T .. t ----1..........---- ' .-,.,„,,«. Sntvditi p, r.-, n i r^e 111 ralni tajnik JNS ter minister n. r.. in I Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. r., oba v Ljubljani. Namestniki: dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Fran Jain-.ok«vič, župan v Kotšakih pri Mariboru, in dr. Dinko Pur, župan ljubljanski. Ofieijelno listo JNS jo podpisalo nekaj manj kot sto volivnih upravičencev. Imenovanja v notr. ministrstvu Beigrad ,18. jan. AA. V imejni Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog notranjega ministra so imenovani: za pomočnika notranjega ministru v 2. skupini 2. stopnje Radnmir P. Tollorovič, pomočnik bana pri bonski upravi moravske banovine; za pomočnika liana v 2. skupini 2 stopnje 111 banski upravi vardarske banovine J. H. Krasujp-rič, pomočnik bana v p.: za pomočnika bana v 2. skupini 2. stopnje na banski upravi dunavske banovine Branko Seliulič, pomočnik bana na banski upravi vardarske banovine ; za pomočnika bana v 2. skupini 2. stopnje na banski upravi moravske banovine Dragntin Antič, generalni inšpektor v notranjem ministrstvu: za pomočnika bana v 3. skupini 1. stopnje ti u banski upravi zetske banovine Vladimir M. Jevtič. vrhovni agrarni poverjenik v Skojilju; za generalnega Inšpektorja v 3. skupini 1. slop nje v notranjem ministrstvu Peter A. Kmič. po-močnik bana na banski upravi zetske banovine, in za generalnega inšpektorja v 3. skupini 1. stopnje v notranjem ministrstvu Rmlivoje L. Jornnovir. brniški inšpektor 11» banski upravi urinske banovine Ženeva. 18. jan. c. Ker francoski zunanji minister Laval zvečer zapusti Ženevo, je imel danes še pred svojim odhodom zelo mnogo važnih razgo-i voro-v. — Najprej je sprejel abesinskega poslanika i v Parizu, ki zastopa svojo državo na tem zasedanju sveta 2N. Laval je prosil abesinskega poslanika, da naj s svojo pritožbo potrpi in jo predloži šele na prihodnjem zasedanju sveta ZN. Abesinski poslanik pa je Lavalovo prošnjo odbil in zahteva, da svet že na tem zasedanju obravnava pritoži«) Abesinije proti Italiji. - Takoj nato je Laval sprejel barona Aloisija in ga obvestil o svojem razgovoru z abe-sinskim poslanikom. Baron Aloisi je izjavil, da Italija ne sprejme debate pred Zvezo narodov. -Nato je prišel na seslanek še lord Eden in je ves del teh razgovorov bil posvečen zahtevi Abesinije. Za rešitev tega vprašanja vlada 1ukaj silna radovednost, ker se mora sedaj pokazati, kako daleč gre tako zvani afriški sporazum, ki jc bil sklenjen med Lavalom in Mussolinijem v Rimu. Madfarshi odgovor pozneje Ženeva, 18. jan. c. Tajništvo Zveze narodov je danes dopoldne objavilo odgovor madjarske vlade, ki ga je bila Madjarska dolžna dali v smislu sprejete resolucije Sveta Zveze narodov. Kljub vsej I resnosti predmeta je odgovor madjarske vlade iz- Hess v Parizu Berlin, 18. jan. b. Hitlerjev namestnik Rudolf Hess potuje drugi teden v Pariz. Njegov obisk je poluradneea značaja ter ga bosta sprejela ministrski predsednik l lanclin in zunanji minister Laval ter tudi ostali člani vlade. »Pariser Tagblatf« poroča, da ni Izključeno, da obišče Pariz iudi pruski ministrski predsednik Obring. Njegovo potovanje je v zvezi z nemškim oboroževanjem. Goring se /c!i osebno pogajati s francoskim ministrom za letalstvo generalom Denainom. (»Slovenec« je potovanje že napovedal. Op. ur.) General Weygand upo*:o'en Pariz, 18. jati. b. Ministrski svet je imenoval za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta generala GaineMna, šefa generalnega štaba, ki bo tako imel dve funkciji. General Gamclin jc iiaslvdnik sedanjega vrhovnega nadzornika francoske vojske generala Wey-gandn, ki jc dosegel slaroslno mejo in pojde v pokoj. Gainelinu bosta dodeljena generala ('o'son in Gcorges. prvi kot šef generalnega štaba, drugi pa kot generalni major za pri-nur mobilizacije. j zval povsod precejšnjo ironijo, ker je sedaj mad-! jarska vlada ugotovila, da za njene nepravilnosti : ]3ade krivda na 5 madjarskili orožnikov. Vsebina odgovora obsega tri poglavja. V prvem poglavju pravi madjarska vlada, da na podlagi njena ankete •i mogoče ugotoviti zvezo med madjarsko vlado in marseillsk im atentatom. V drugem poglavju pravi madjarska vlada, da 5 podrejenih nižjih uradnikov na meji ni vršilo dovolj strogo nadzorstva nad emigranti. Vsi ti nižji uradniki so bili primerno kaznovani. Ko so se nato časnikarji informirali o tem, kdo so ti nižji uradniki, jim je bilo odgovorjeno, da sta to 2 orožniška narednika, ki sta bila takoj odpuščena iz službe, in pa 3 nižje orožniški častniki, ki so bili upokojeni. V tretjem poglavju dokazuje madjarska vlada na dolgo in široko, da je treba poostriti nadzorstvo nad inozemei in njihovimi potnimi listi. Po njenem mnenju bi bilo treba ustvariti obširno skupno sodelovanie vseh držav glede izdajanja potnih listov in nadzorstva nad obmejnim prometom. Prevladuje prepričanje, da Svet Zveze narodov na tem zasedanju ne bo obravnaval tega odgovora Kljub temu, da je madjarskj odgovor silno beden' je vendarle zelo dolg. Poročevalec Svela Zveze narodov, lord Eden, na tem zasedanju ne bo mogel še proučili vsega malerijala, da bi lahko predložil svoje zaključke. Čisti dobiček Narodne banke Iz računa dobička in izgube Narodne banke povzemamo, da je znašal lani čisti dobiček 33.067 milj. Din, kar pomeni v primeri z letom 1933, ko je znašal 26.24 milj. Din, znatno povečanje. Cisti dobiček banke so po zakonu razdeli takole (v oklepajih podatki za 1933): rezervni fond 1.65 (2.3). dr/avi 9.8 (4.03) jn delničarjem 21.6 (19.0) milj. Din. Odpisi dubioz so znašali zn lansko leto samo 32.(6 mil.i. Din v primeri s 63.07 milj. Din leta 1933. Osebne vesti Belgrad. 18. jan. 111. Z redom Jugoslovansko krone je odlikovan Martin Ogorevc, trgovec in posestnik iz Konjic. Za višjega pristava Higienskega zavoda v Ljubljani v 7. pol. skupini je postavljena dr. Mi lipa Valentinčič-Pelrovič. Za asistenta državne bolnišnice v Ljubljani v 7. pol. skupini je poplavljen dr. Pavel Lunaček, sekundarni zdravnik iste bolnišnice. Za višjega pristava pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok Hitfliemiksga zavoda v Ljubljani je v 7. pol, skupini postavljena dr. Anka Konvnlinka-Tavčar. Srebrna poroka Kdo ga ne pozna? Vse Slovenske gorice so njegov dom, ves slovenski Šlajer govori o njein kot svojem prijatelju, vsa Slovenija ve za njega in še naprej na jug je poznano njegovo ime in delo. Kdo v Mariboru ne ve za njegov dom v Loški ulici, kjer ga je sicer le malokdaj mogoče dobiti, pa lam skrbi za pravo domačnost, red, gospodinjstvo in pristno slovensko družinsko življenje njegova zvesta družica. Brezposelnim dela in kruha! V občini Dev. Marija v Polju so se začeli brezposelni organizirati 25 let je danes, ko sta si v šentiljski cerkvi ; sredi Slovenskih goric obljubila večno zvestobo f- r a n j o Žebot in Marija Kren. Zvesta svoi i obljubi sta živela v pravi krščanski slovenski ; vzajemnosti, vedno vzor našim družinam. Tri dekleta, trije fantje, vzgojeni v duhu naše kmečke družine, poživljajo in razveseljujejo dom. V Selnici ob Muri je bil rojen naš Franček dne 10. avgusta 1881 kot sin kmečkih staršev. V Št. Ilju je hodi v šolo, pri svojem stricu se je nato učil tri leta kolarstva. Zraven pa je začel že takrat delovati z vso vnemo pri fantovskih organizacijah, kmalu so ga v vsej okolici poznali kot mladega nadarjenega ljudskega govornika. V tistih letih je nekoč predstavil naš Evangelist Krek na nekem shodu na Gorenjskem zborovalcem kot govornika mladega kmet-skega fanta z zelenega Štajerja, iz lepih Slovenskih goric. Bil je to naš tranjo Žebot. Na Dunaj je odšel v kmetijski zadružni tečaj za vnovčevanje živine. Že kmalu nato je bil prvič izvoljen, bil je občinski odbornik v domači občini. Videl je, da se samo v društvenih domovih vzgajajo kremeniti, res nacionalni in pošteni značaji; veliko zaslug si je pridobil za zgradbo Doma ob narodni meji v Št. Ilju, 8. septembra 1910 je bil slovesno blagoslovljen. Že istega leta, 1. februarja, je vstopil v uredništvo »Gospodarja«, »Straže« in »Našega doma« v Mariboru, ker je z izredno marljivostjo deloval do 6. januarja '1921, ko je postal poslanec za rajnim Pišekom. Vseh njegovih intervencij v tem času do 6. januarja 1929, ko je bil res narodni poslanec, ne bi bilo mogoče prešteli. Vmes je bil precej časa še tajnik SLS za Štajersko. Kdor ve, kaj so napravili takrat pred vojno, med vojno in takoj jxj vojni ti časopisi ter njihovi uredniki, kdor ve, v kakšnih razmerah so morali delati za pravo slovensko nacionalnost v ogroženih krajih, samo ta more preceniti vse zasluge onih, ki so imeli pogum, da so vso delavnost, ves svoj čas, vse svoje sile posvetili delu za rešitev in ohranitev slovenstva ter katolištva v narodnostno ogroženih krajih. In ni bil med njimi zadnji naš Žebot. Tik pred vojno je prišel kot urednik »Slovenskega Gospodarja« pred poroto, bil pa je oproščen. Takoj po prevratu je osnoval narodno stražo na narodnostni črti Radgona—Špilje—Sv. Duh. Skupaj s pokojnima dr. Verstovškom in generalom Maistrom je sodeloval pri osvoboditvi Maribora. Nekaj časa je bil tudi stalen dopisnik ter nato urednik »Slovenca« v Mariboru. In njegova žena? V Št. Ilju je rojena, kot dekle je že bila z vso vnemo na delu pri tedanjih cerkvenih in izvencerkvenih dekliških organizacijah. Pozneje pa je vso svojo skrb, vso ljubezen fiosve-tila družini. Ne na zunaj, tu je bilo in je vse njeno delo, mirno, tiho, skrito v krogu domače družine. Toda zato ni nič manj naporno, ne manj težko, ne manj vredno, tudi ne manj uspešno. Obema jubilantoma želi »Slovenec«, želijo vsi naročniki in bralci »Slovenca« m upamo, da moremo reči, da želijo vsi pošteni Slovenci: Naj živi Bog našega Francka in njegovo ženo v sreči in zdravju še mnogo let, naj dočakata v zadovoljstvu in delu še mnogo jubilejev v korist in veselje družine svoje in naroda našega! m želodcu in Črevesju bolnim pomaga odlična slatina „STYRIA" vrelca iz Vprašajte Vašega zdravnika 1 Vevče pri Ljubljani, 18. januarja. Armada brezposelnih v dravski banovini vedno bolj raste. Ljubljana in nie industrijska okolica pa menda prednjačita v tem. Nekateri bi sicer radi utajili porast brezposelnih, prosjaki in dela proseči, ki jih srečujemo že na vsak korak, nam pa glasno govore, da je nezaposlenost in beda na višku. Kdor pa je te dni videl stotine brezposelnih iz Poljske občine, ki so se v jutru pri mrazu 12 stopinj, slabo oblečeni in sestradam, spontano zbrali pred občinskim domom v Polju, kjer so dostojno a energično zahtevali kruha in dela, je moral priti do zaključka, da tako ne more več iti. Pomoč je nujno jkitrebna. Ako javna oblast nima sredstev, da bi pomagala, je treba, da se za vprašanje lajšanja bede teh revežev na široko izvede pomoč vse javnosti, kajti brezposelni imajo tudi pravico do življenja! Niso svoje nesreče sami krivi. Sveta dolžnost slehernega in krščanska usmiljenost narekujeta, da se na široko razprede akcija za pomoč brezposelnim. Dobrodelna društva — Vincencijeve konference naj začno. Pravico imajo brezposelni, da zahtevajo predvsem od svojih občin, da jim pomagajo. Bednostni fondi naj se porabljajo samo v od-pomoč brezposelnim. Naj opišem bedo in sliko brezjx)selnih iz občine Dev. Mar. v Polju in prizor iz preteklih dni. V občini Polje je okrog 400 brezposelnih, 125 med njimi oženjenih, nekaj samskih vzdržuje tudi starše. Skupno trpi pomanjkanje radi nezaposlenosti okrog 1300 oseb. Občina ima zabeleženih le okrog 200 brezfioselnih. — O kakih rednih brezposelnih pod|iorah s strani občine ni govora. So nekateri že po 1 do 2 leti brez posla, kakih 80 pa jih je sezonskih od oktobra 1. 1. Občina je iz bednostnega fonda dobila in razdelila v letu 1934. le 4000 Din. Iz darov po župnem uradu v letu 1933. 8000 Din, lansko leto pa 3000 Din. Za praznike pa so nekaj prispevali tudi šola in društva. V očigled tem malenkostnim podporam so brezposelni bili prisiljeni za samopomoč. Pretekli ponedeljek so se spontano zbrali, kakih 200 po številu, pred občinskim domom, kjer so na dostojen način dali duška svojim zahtevam. Nočemo milostnih podpor, dela nam dajte. Izbrali so deputacijo, ki je šla po odsotnega župana na dom ter mu tolmačila razmere in izročila spomenico, ki so jo v šoli zbrani brezposelni med tem sestavili. Predvsem .zahtevajo, da se poskrbi, da občini nakazani denar iz bednostnega fonda redno dohaja in se uporabi izključno v ta namen. Zupan je deputaciji odgovoril, da je prejel v lanskem letu le 40C0 Din od 100.000 nakazanih. Obljubil je deputaciji, da bo zadevo sporočil na pristojno mesto in vse storil, da se jim jMrnaga. V teku osmih dni se deputacija jx>novno zglasi v tej zadevi. Nato se je uredil dolg sprevod brezposelnih, ki so šli pred vevško tovarno in poslali deputacijo k ravnatelju. ki jim je odgovoril, da tovarna redno odpošilja predpisane prisj^evke za bednostni fond, več ne more ukreniti ali jim pomagati. Ta nastop ie dal povod, da so se brezposelni pričeli organizirati, si izvolili pripravljalni odbor, ki bo stopil v stik s sorodnimi društvi in pripravil pravila za organizacijo, "i ukajšnja javnost je vsa na strani teh trpinov. Obračamo pa se na javnost in oblastva, da uvidijo obupen položaj brezposelnih v ljubljanski okolici in nujno ukrenejo pomoč. Mala tableta z velikim učinkom nosi vodno BAVER-jev križi ASPIRIN proti vsem bolečinam in boleznim, ki izhajajo iz prehlada. Ojil»» |c r«i! pod S. Br. 23702 od 19. XI. »934. J f Maks Janič Mariborski gasilci rešili Slovensko B:sirtco Maribor, 18. jan. Snoči ob pol 10 je za lo v Slovenski Bistrici goreti gospodarsko lioslopje hotela »Beograd«. Domači gasilci in gasilci iz Gor. Bistrice so uvideli, da ne bodo sami kos i>o-žaru ter so ob 10 telefonično zaprosili mariborsko požarno hrambo za pomoč. V najkrajšem času sta bili dve najmočnejši tur-binki v delu; moštvo se .ie zbralo na prvi poziv, kar je tembolj občudovanja vredno, ker je bila večina že pri iiočitku. Tako so prišli nekateri le lahko oblečeni, kar se je jiozneje hudo maščevalo. V nizkih čevljih in lahki obleki so gasili od 11 do 5 zjutraj ter se vrnili vsi premrzli in prehlajeni. — Pomoč iz Maribora je prišla v pravem trenotku. Že iz Polskave so opazili Mariborčani ogromen ognjeni sij, ki se je bočil nad Slov. Bistrico, da je izgledalo, kakor da gori celo mesto. V resnici je bila nevarnost strašna. V neposredni bližini gorečega poslopja je bilo skladišče z 9 sodi bencina, zraven pa veliko skla- dišče Stiegerjeve tovarne bučnega olja, v I katerem je več vagonov suhih bučnili jicčk, ! ki bi gorele kakor olje. Bistrica ni so že ob-upavali, dasi .ie gasilo vse prebivalstvo iti i vojaška posadka. V neposredni nevarnosti je bilo 12 hiš, ko so pribrzele mariborske motorke ter odločilno posegle v boj proti razdivjanemu ognju. Mariborskim gasilcem se je nudil razburljiv prizor ob prihodu. Iz 1 bližnjih hiš, zlasti iz hotela »Beograd« so ljudje brezglavo nosili opravo in obleko, zlagali vse na glavnem trgu na kupe, ki so jih zopet drugi stražili. Vse je nudilo sliko strašne katastrofe, ki se .ie pa takoj izpre-menila. čim sta obe brizgalni začeli delovati. Gašenje je trajalo do 5 zjutraj. Pogorelo je samo gospodarsko poslopje in neka baraka ter znaša skujina škoda 150.000 Din. Slovenska Bistrica bi bila po splošnem mnenju danes kup razvalin, ko bi ne bilo požrtvovalnih mariborskih gasilcev z njihovo izvrstno moderno opremo. Večkratni morilec razkrinkan Predlanskim je na skrivnosten način izginilo v Sremu več kmetov, ki so postali žrtve zločinov. Ti zločini so sedaj pojasnjeni, ker so oblasti prijele morilca kmetov. V roke oblasti je padel Šan-dor Varoši iz vasi Slavna, ki je do sedaj priznal roparski umor nad kmetom Brankom Božičem iz Male Vasice. Njemu pripisujejo še več enakih zločinov. Varoši je bil sicer že enkrat obsojen na 18 let ječe zaradi roparskega umora. Serija njegovih zločinov se je začela dni 30. julija 1933 Takrat so našli v gozdu blizu kraja Babina Greda razmrcvarjeno truplo nekega mladeniča. Oblasti niso mogle pojasniti tega zločina. Ne dolgo za tem so našli ljudje v koruzi pri Mali Vasici truplo kmeta Branka Božiča, ki je imel 36 ubodljajev velikega noža. Tudi tega zločina oblasti niso mogle pojasniti. Pred mesecem dni pa je orožniška postaja Morovič dobila novega orožniškega poveljnika Štefana Damjanoviča. ki je s svojimi orožniki odločno začel voditi preiskavo ter je v kratkem roku teden dni prišel do senzacionalnih odkritij. Ugotovljeno je bilo najprej, da je ena in ista oseba izvabljala svoje žrtve v gozd ali na cesto ter jih tam umorila. Sum za izvršitev teh zločinov je padel na Šandorja Varošija, ki sicer stanuje stalno v Daliu. .V Varošu je bil aretiran ravno, ko je izvabljal druge ljudi v past. Tako je vabil Marka Galoviča, naj gre z njim po 200 kg vtihotapljenega tobaka, nakaT je Galovič pristal, hotel pa je še imeti s seboj še enega človeka, kar pa je Varoši odločno odklonil, nakar je Galovič odstopil od namere. To je bila njegova sreča. V vasi Gabrov-cih je vabil na isti način 3 kmete, da bi šli po tobak, pa so vsi trije odklonili. Seveda je vabil vsakega posebej. V začetku aretirani Varoši sploh ni hotel ničesar priz-iati, medlem pa so vsi kmetje, ki jih je vabil, izpričali, da je Varoši bil tisti. Polagoma je pričel Varoši le priznavati, dejal pa je, da je bil v kritični noči napaden od Božiča in še enega kmeta, ter da je zločin izvršil v silo-branu. Med daljšim zasliševanjem je končno priznal, da je sam umoril Božiča, ko sta šla proti vasi. Priznal je tudi, da je vabil še druge kmete, ki jih je hotel na poti ubiti. Vsakemu kmetu je prigovarjal, naj nese seboj mnogo denarja za tobak. Sedaj domnevajo, da je Varoši izvršil tudi zločin nad mladeničem v Babini Gredi. Varoši jc bil prepeljan v Sremsko Mitrovico v preiskovalni zapor. Sedaj prihajajo na sodišče še druge ovadbe o sličnih zločinih v Sremu. Proti vsem vrstam bolezni migreni, neuralstiji. reumi, nervoznim in men-truainim težko-čam deluje hitro ALG OCR A TIN t Proizvaja E. LANCOSMK. 1'ARIS. Dobiva se v vseh lekarnah. Oifl. reir. n. «1.287.1 od 11 XII. 193- Celje, 18. januarja. Včeraj je j>o dolgi in mučni bolezni umrl veleposestnik, gostilničar Ln pekovski mojster g. Maks Janič. S pokojnim lega v grob mož, ki se je posebno prejšnja leta živahno udejstvoval v celjskem javnem življenju. Maks Janič je bil rojen dne 23. aprila 18S1. Ljudsko šolo je obiskoval v Celju, nato štiri razrede ljubljanske realke, nakar se je učil pri očetu pekovske obrli, v kateri se je še potem izpopolnjeval tri leta na Dunaju. Eno lelo je obiskoval tudi vinogradniško šolo v Klosterneuburgu. Po teh študijah je služil tri leta pri vojakih, in sicer v Celovcu, Banjaluki in Gradcu. Zaradi očetove bolezni mu je bil skrajšan nazadnje vojaški rok. Že leta 1915. je prevzel od svojega očeta veliko gospodarstvo in ga vodil do svoje snirli. Janič spada med največje in najuglednejše cejjslke rodbine. Imel je veliko hišo v Gosposki' ulici, kjer je tudi pekarna, velciposestvo in (iobro znano gostilno na Babnem in ve le posestvo v Volčjem pri Sramljah. Zelo mnogo se je pokojni udejstvoval v raznih javnih ustanovah. Svoječnsno je bil prsebno delaven na gasilnem polju, bil je za svoje zasluge izvoljen tudi z>a častnega člana Gasilnega društva na Babnem. Dolgo vrslo let je bil predsednik in podpredsednik Pekovske zadruge v Celju in preglednik G ost i In i Carske zadruge. Več let se je udejstvoval tudi kot član načelstva in pozneje član nadzorstva Ljudske posojilnice v Celju. Stal je v vrstah bivše SLS in je bil kot ta'k tudi izvoljen v občinski odbor mesta Celja, dokler ni bil pred leti z drugimi vred razrešen le dolžnosti. Bil je tudi cerkveni ključar. V vseli krogih je užival zaradi 6vo.iih sposobnosti in mirnega nastopa na j ve61? ugled in spoštovanje. Ko se je dne 3. februarja 1930 poročil 7. gdčno Marijo Kronovškovo. se ie piwvet.il samo upravljanju svojih velikih pespste-v in družini, kjer se je počutil med svojimi otročiči najsrečnejšega. Z njim lega zopet v grob mož. ki je vse svoje življenje posvetil delu. Pred nemimi meseci je zbolel in od takrat naprej počasi hiral. Umrl je v četrtek ob 5 popoldne, pogreb bo v soboto ob 3 popolrline iz hiše žalosti na Babnem na mestno pokopališče. Zapušča žalujočo vdovo, tri majhne, nepreskrbljene otročiče, od katerih je najstarejši star 3 in pol lela. najmlajši pa 10 mesecev. Zapušča tudi staro mamo in brata. Vsem skupaj izrekamo na.še najgfloblje sožalie, pokojniku pa želimo, da bi našel za svoja dobra dela, ki jih je storil, pri nebeškem Očelu večno plačilo. Slovenec - kralj Eskimov Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinška priobčuje Anton Podbevšek. Ze prvi dan je začela kričati nad mojima otrokoma, ki sem ju poslal v šolo. Zvečer nas je takoj zaklenila v našo sobo. To se mi je zelo čudno zdelo. Bila so tudi stranska vrata, ki sem jih odklenil prihodnji dan in molčal. Zvečer sein stopil pogledat, kaj pomeni toliko glasnega govorjenja v kuhinji. Kar sem videl, se mi je silno zagnusilo. Kuhinja je bila napolnjena s pijanimi barabami, debeluška pa jim je točila žganje, plesala ž njimi in od časa do časa sedela na kolenih nekega moškega, ki ga je imenovala Kozoričkov Janez. Tu se mi je zdanilo, na čigav rovaš je šla vsa bolezen, o kateri mi je pisarila. Norela je namreč za človekom, ki je imel svojo ženo in otroke, a ga ni mogla dobiti. In ko je prejela moj naslov, mi je začela pisati pisma, ki pravzaprav niso bila meni namenjena. Ko sem začel spraševati tu pa tam glede te ženske, mi noben Slovenec ni hotel ničesar povedati. Ona pa je tudi skrbno pazila, da nisem mogel z nikomur predolgo govoriti. Sprevidel sem, da sem v zagati. Hotel sem še kaj več zvedeti o njej, toda kje? Opazil sem, da ona tudi kuha žganje, ki ga prodaja, kar je po ameriških postavah kaznjivo. Inez in Tony sta hodila vsak dan v šolo in ljudje so ju pričeli vabiti na svoje domove. To pa je grozno razkačilo njeno veličanstvo; njenih otrok niso nikamor vabili. Jaz in moja otroka smo očitno postali senzacija za Ameriko. Od vsepovsod so prihajali časnikarji, intervjuvali in fotografirali mene in otroka in objavljali dolge članke o nas. Naše fotografije so prinašali vsi večji ameriški listi in so se tako razširile po vsej Ameriki. Mene so tudi prekrstili in me imenovali Eskimo Chariie Pianinshek. To je še bolj raz-togotilo nieno visokost in je še huje razsajala radi mojih otrok, češ da niso naše slovenske narodnosti. Prišli pa so ljudje povsem drugačni, kot jih je bila ona navajena. Takoj so sprevideli, da jim je nemogoče prihajati k meni in so me zato povabili na svoje domove. Ti ljudje, draga sestra, niso bili Slovenci, temveč pravi stoodstotni Američani, večinoma visokega stanu. Povabili so me tudi v najuglednejši klub v mestu, kjer so me predstavili guvernerju države Wisconsin. Ostali smo skupaj vso noč in nas je guverner pripeljal domov z avtomobilom šele proti jutru. Debeluška je pazila, kdaj se vrnemo, ker se je takoj prikazala, čim se je guverner odpeljal, in je strašno preklinjala in razsajala. Čemu vlačim otroka s seboj, njo pa puščam doma? Bilo mi je dovolj. Le s kakšno pravico nastopa? Ali sem ji dajal kakšne nade in kaj imam vendar skupnega z njo? Zgolj to, da stanujem z njo pod eno in isto strehol Ali ji za sobo nisem že vnaprej plačal najemnine? Slučajno sta dopoldne prišle k meni na obisk dve visokošolki in sta ostali precej dolgo, ker sta hoteli vedeti to in ono. Nazadnje pa setii začel tudi jaz spraševati. Ali vesta kaj o tej ženski? Ena se je namuznila in je pripomnila, da ve veliko, malo ali pa tudi nič, kakor se vzame. Nato mi je začela pripovedovati, da njen mož še živi in da je oče prvih, dveh otrok. Pred leti ga je zapustila in je začela živeti z nekim Hrvatom, s katerim je imela dva otroka. Ko jo je Hrvat zapustil, ker je imela razmerje še z drugimi moškimi, ja začela živeti s priležnikom, s katerim je islotako imela par otrok. Pozneje je imela še dva priležnika, ki pa sta jo takisto zapustila. Iti končno tistega pritlikavca, ki ga je spodila, ko sem jaz prišel.. Se istega dne sem odpotoval nazaj v Kanado. Časnikarjem sem na njihova vprašanja izjavil, da se nameravam podali na najdaljšo vožnjo s čolnom, da se boni vozii s psi pozimi skozi Gnlo ozemlje in da bom veslal in jadral s svojim Čol- nom celih 8000 milj. S to izjavo v časopisih se je zaključilo moje bivanje v Sheboyganu, kjer živi nad 4000 Slovencev, ki pa so me le postrani gledali, češ da sem potepuh. Morda so mislili, da bom dajal za pijačo. Ko smo se vrnili nazaj v The Pas, smo se napotili 21. marca 1. 1929. proti Daljnemu severu. Napregel sem svoje pse, naložil otroke in čoln na sani, počil z bičem in se podal v divjino, odkoder se nisem povrnil dolgih sedem mesecev. Šele 22. oktobra 1. 1929. smo dospeli v Winnipeg, kjer so takoj pričeli časnikarji s svojim delom. Skoraj vsi listi so zopet prinašali moje fotografije in fotografije mojih otrok ler objavljali dolge povesti o naši smelosti. Nastopati sem moral kot predavatelj v različnih krajih in ljudje so mi povsod navdušeno ploskali. Časih sem moral govoriti vso noč. Vprašanj ni bilo konca in moral sem jim pojasnjevati razmere na severu. Dne 4. februarja t. 1. smo prekoračili mejo. Potovali smo s psi do meseca aprila do reke Minnesota. Nastopila je pomlad, led se je stajal in tako smo zo|iet spustili čoln v vodo in drčali po vodni gladini proti reki Mississipiju, do katere smo dos|ieli v enem mesecu in pri St. Paulu, Minnesota pripluli v ta veletok. Vidiš, draga sestra, kar ni zmoglo trpljenje 5600 milj dolge poti, so zmogli komarji na obrežju reke Mississipi. Mrgoli jih in strupeni so, ker prenašajo bacile kužnih bolezni. Tudi meni niso prizanesli in tako mi, obolelemu za malarijo, ni kazalo drugega, kot da se odpravim v prvo bližnjo bolnišnico. Dvesto milj južno od reke Oliio stoji mesto Meni|>his v državi Tennessee. Sedaj ležim tu v bolnišnici, ne sani, temveč skupaj s Tonyjem. To-ny se je namreč grozno obrežni na nogi; od kolena do gležnjev se mu je videla kost. Zdravnik niti je zašil globoko rano z zlatimi nitmi. Koliko časa bo najino zdravljenje trajalo, še ne vem. Rožman Janez Ob 30 letnici župVečer veselih pesmi« postavljenih samo 240 sedežev. Zato nujno svetujemo, da si kupite vstopnice v predprodaji, Aleksandrova 6. □ Študijska knjižnica v vodi. V sredo popoldne, ko je sijalo toplo solnce, se je začel taliti led na strehi kazinskega poslopja. Voda je pronicala na podstrešje ter se zbirala v veliko mlako ravno nad čitalnico. Okoli poldneva je začelo skozi strop kapljati, okoli 3 jiopoldne pa že curljati. Bila je to posebna slika: spodnji del čitalnice izpraznjen, od stropa je lilo kakor od naliva, na tleh pa škaf pri škafu, v katere so lovili vodne curke, da niso prodirali v parket in v spodnje nadstropje. Nesreči je napravil konec večerni mraz, ko je voda zmrznila. V petek so ves dan popravljali streho, da bi preprečili slična presenečenja. Bil je zgolj srečen slučaj, da ni ulrpela knjižnica ogromne škode. Kaj bi bilo, če bi se odprla povoderij nad knjižnimi omarami z dragocenimi zbirkami, si lahko vsak predstavlja. □ Zimsko Pohorje v filmu. Zbrali so se ko-rajžni in talentirani fantje Kovačič, Senica in Kralj, katerih krasne pokrajinske fotografije, smo že nekajkrat imeli priliko občudovati, pa nameravajo izdelati film o zimskih krasotah Pohorja. S filmanjem so že pričeli ter so dovršili kakih 50 m filma. V nedeljo bodo filmali Mariborsko kočo in Pohorski dom ler okolico. Film je zamišljen v dolžini 500 metrov ter bo gotovo lepa in najprimernejša propaganda za zimsko Pohorje. □ Pomožna akcija ua Pobrcžju. Beda narašča dan za dnem in vsak dan se oglaša več siromakov za podporo. Ker so nam že pošla vsa sredstva, se obračamo na človekoljubno javnost, da nam v tem težkem času priskoči na pomoč. Te dni se bodo oglasili naši nabiralci, ki bodo na področju pobreške občine pobirali za Pomožno akcijo. Prosimo vsakogar, da prispeva po svojih zmožnostih. Radevolje sprejemamo vse: denar, obleko ali živila in prepričani smo, da se naši pobiralci ne bodo vračali praznih rok. — Vodstvo Pomožne akcije na Pobrežju. □ Krstna predstava v gledališču. Drevi bo v mariborskem gledališču po daljšem presledku zopet krstna predstava izvirnega slovenskega odrskega dela. Golouhova živalska komedija Od i zore do mraka« je žgoča satira na sodobnost. i Predstavo, ki zahteva tako od igralcev kakor od tehnične strani izredno mnogo, je pripravil glavni režiser Joško Kovič. □ Itrzoluruir mariborskih šahistov s£ je vršil v sredo v kavarni Cenlral. Na prvem mestu je Ostanek, drugi je Vasja Pire (ki je igral v bandicapu s konjem manj), tretji Mešiček, četrti Kukovec, peti Stoinschegg. Vseh igralcev je bilo 10. Turnir je vodil dr. Spindler. Kakor pri prvem turnirju, so dobili tudi sedaj darila samo prvi štirje zmagovalci. □ Koliko nosi mariborski grad. Prejšnjemu lastniku g. Berdajsu je prinašal grad na leto 350.000 Din najemnine. Mestna občina pa predvideva na leto še 200.000 Din', pa pravijo, da je še to dvomljivo. Grad se izpreininja v društveni dom, v katerega se zateka sedaj eno društvo za drugim. □ Napačna imena. V telefonskem prenosu o sodbi v komunističnem procesu so nastale napake v imenih. Pravilno naj se glasijo imena: Vrunč (ne Franc Brun), France Fijavž (ne Si-jatiš), Josip Babič (ne Bibič). □ Marijino znamenje razpada. Usodne znake razpadanja kaže lepo Marijino znamenje na Glavnem trgu, ki ga na papirju že toliko časa j)0-pravljamo, v resnici pa so bila vsa dosedanja popravila običajno krpanje. Da se obvaruje spomenik razpada, bi bila nujno potrebna generalna reparatura. — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. m v« » 1 rzic NAZNANI! 0 OTVORITVE Cenjenemu občinstvu, posebno Tržiča in njegove okolice, tem potom najvljudneje naznanjam, da sem prevzel splošno znani hotel, Kavarno ln restavracigo „lon€ar" Potrudil se bom vsestransko zadovoljiti cenj. obiskovalce in |im nuditi prvovrstno hrano in pijačo po nizkih cenah pri točni in solidni postrežbi. Na razpolago bo gi slotn moderno preurejena kavarna, restavracija, zimsko in leluo kegljišče kakor tudi lepe opremljene tujske sobe. Letovišfarjem, športnikom turistom, obi-skova cem Zelenice in Kofe in trg |>otnikom pri cenah ZNATEN S*®Pl!$F, večj m skupinam na po dogovoru. Podeželskim voznikom na razjiolago udoben hlev za živino. Vsaki dan dop' ldne i rvo-vrstni goljnž, jetrca in ra«novrstna druga gorka in mrzla jedila. — Sprejemajo se tudi abonentje. Prevzem oz. otvoritev botela bo v soboto 19. januarja B935 ob ». uri zvefer z godbo jazz orkestra iz Ljubljane ter petjem >n prosto zabavo. Prireditev v vseh prostorih hotela. Za vsestransko naklonjeni si in obilen poset prosi in se priporoča Janho SLAOl - Meifr, Kulturni obzornik Edvard Kocbek: Zemlja Ljubljana 1934, Nova založba, str. 112. Za božič je izšla prva zbirka pesmi Edvarda rCocbeka, ki je bila sicer v našem listu že mimogrede naznanjena, pa zasluži vse večjo pozornost naše javnosti kot brez dvoma najboljša pesniška zbirka zadnjih desetih let. Kocbek je tih pesnik, ki snuje daleč od naših književnih središč in literarnih družb, zato njegovo ime ni razvpito, ni postalo predmet dnevnih literarnih senzacij, je pa zato toliko bolj duhovno sam svoj, poglobljen, miren in zrel, vase zamaknjeni duh, ki živi s stvarmi, ki ga obdajajo, prav tako tiho-intimno življenje, kot s svojim srcem in duhom, ki buči v njem z nenavadno silo in mu predstavlja svet v nenavadno polnih predstavah, ki nudijo največji lepotni užitek, Kdor je spremljal književno življenje zadnjih desetih let, jc na njegovo ime naletel najprej v mariborskih -Stražnjih ugnjih«, mlajšemu glasilu mladinskega gibanja, pozneje * »Križu«, kjer je opajal s svojimi borbenimi članki, ki jih je izražal v pesniškem slogu, v bogatih miselnih inačicah, s polnimi stavki, težkimi kot grozd in napolnjenimi z duhom, opojnim kot vinski sok. Iz Križa« je s članki prešel v »Besedo-in r. eseji iz francoske In nemške kulture v -Dom in svet«, kjer je tudi priobčil prve svoje pesmi, ki so vzbujale pozornost. Z nenavadno pesniškimi popotnimi zapiski iz Nemčije, je ustvaril najboljšo dovensko prozo tistega leta (1931). S Spokorno pesmijo se je razmahnil njegov pesniški genij, ki je v Jesenskih pesmih v »Krogu«, v tihih Nočnih in Ljubezenskih pesmih ter dalmatinskih občutjih »Krogi navznoter«, v zadnjih »Dom in svetili- dozorel svoji prvi zbirki, ki zdaj leži pred nami kot zreli sad pravega pesnika. — »Zemlja« je knjiga nenavadnih in edinstvenih pesmi v naši književnosti vse skozi originalnih, novih, s katerimi smo zopet stopili vštric evropski sodobni nadrealistični umetnosti, in to ne po tujih vzorih, ampak organsko iz sebe Saj ko beremo prvi oddelek »Prve pesmi«, je nam takoj jasna zveza s pesmijo Toneta Vodnika, ko gre pesnik »ljubezni večnosti iskat«, gleda v večeru »v žalni sladkosti Mariji v oči«, in bi kot »tihi romar rad utonil v večnostni zapad««, hrepeneč po bfezinovskih neznanih daljavah, ko mu »na ustnicah večnosti okus lepi« in »povsod je kolobar od vekomaj«. To je metafizični temelj v njegovi osebnosti, ki ga je postavil v prvo vrsto borccv za duhovno obliko novega sveta. Toda takoj prvi verz, s katerim sc zbirka začenja, priča naslonitev na Župančičev realizem »Na oknu se igrata dva goloba — potem letita pod kotanjo.« In ta realirem stvari jc dobiva! vseboli Hokončne oblike, čimbolj se je pesnik odmikal od sebe in svojega notranjega razpoloženja ler iskal v smisel predmetov ki okoli ni<>ga »starodavno spijo in jih pokorna blaženost druži«. Tedaj je videl, da sadovi so dobrotna Isitja« in dr. tudi »živali gledajo v nebo«, ler da v šumenju drevja skriti Bog lovi*. — Osebna ekspresion stična pesem, s katero je začel, sc je v naslednjih dveh cikhli Dnevne in nočne pesmi in Jesenske pesmi« čudovito spremenila. Nikjer ni več pesnikovega nemira, nc njegove subjektivne boli, kot -da se res. več ne ve s seboj igrati« in je zares vzel nu<.el ki jo je že v prvem ciklu nakazal: -predmeti tiho kličejo sprcr.ilie-valce Kct najmodernejši evropski slikar krepkih tihožitij in pokrajin, ki se ne lesketajo več v migo-tajočem barvnem lesku, ampak leže »zu večnost zaliti-« na platnu, je tudi Kocbck odkril »misel in prabistvo metafizične pokrajine, to je: nadrealistične. take, ki je še nekaj več. kol |>a jo vidimo samo z očesom, ki ima svojo usodo in je povezana v duhu. Tako je našel v — zemljo: in potem ostaja le zemlja: seno diši, močvirne rastline uspavajo, korenine vlečejo nase . — To ni več impresija ka- kega Murna, to je že nov svet, kakor ga je slutil svoj čas le Majcen: Voda šumi ob mlinu, gladina nad jezom liofe ujeti zadnjo luč sveta. Človek gre preko travnikov, šum se tiho lovi pod bosimi nogami. Obilje postaja temno in motno. Topoli za vasjo so kakor bitja. Pes se je obrnil od zahoda, svetla podoba je že na vzhodni strani (30). Taki poeziji ni potrebna več rima: notranji me-trum predstav je sam dovolj močan, da zveže med seboj predmete, ki jih pesnik postavi v prostor. Vse jc mirno, nespremenljivo: »v tej mirni zemlji ni časnosli«. Talca podoba je predstavljena za vse-1 lej. Zlasti »Jesenske pesmi« iz časa štajerske trgatve imajo krepkih, nepatetičnih potez, podob, ki i so v svoji mirnosti in preprostosti ogromne (te pesmi so vzete v Sodobno slovensko liriko). Njegove Ljubezenske pesmi (IV. ciklus) so zopet dobile rimo, vsaj večina, in so čista erotika, ki bliža dvoje ljudi, da sta v najvišji ljubezni najčistejša: najvišja ljubezen je otroška igra« — »telesi padata na dno, otožna čistost ju teži«. Grlica gruli, tesnoba naju prešinja, pod tožno kopreno se izgublja svet, grlica gruli, tesnoba naju spreminja, najina žalost je slovesen obred. Prav v erotičnih pesmih spominja njegova pesem največ na Vodnikovo, toda že prehaja tudi v nov izraz, bližajoč se svojim poslednjim pesmim. Ta ciklus je pač sestavljen iz mlajših in novejših pesmi, zato ni enoten: je pa vseh veliko in novo ljubezensko čuvstvo, preprosto in veličastno, ko se zavedi, da »zemlja še ni končana«. V Tovariških pesmih (V.) se je Kocbek od r.tvnri in pokrajine obrnil k ljudem: zajel je socialno pesem — »Glasno vas pozdravljam, tovariši živi, težaki pisarji, pustolovci in potapljači...« veseleč se zbora, ležimo drug ob drugem, urejajoči se in bučni — čakamo sredi noči na trombe glas«. Ozre se na ženo, ki doji; na tri, ki sedijo na klopi, »trije nemi sodniki življenja«; nelepo ženo, »ki gori nenehno in napolnjuje večerno cerkev z globoko tišino«; Sklanja se k vsem pozabljenim, vsem malim in jim vliva vero v bodočnost: Ljubezen je zadnja luč — zato: prislonimo srcu dlani! Najsilnejši krik človeka v vrtoglavici našega rodu pa so njegove lepe »Pesmi o zemlji (VI,). V njih je Kocbek na bolj odprl svoje srce, srce v imenu vsega človeštva: vsa zemlja se vrti, brez-i gibni zamahi in neslišni utripi nas razganjajo. .. »Mi smo zmučena divjina in ne vemo se potolažiti.« Okoli nas sodobnikov je sama gluha loža in , pesnik žeja po novi duhovnosti, po neizbežnem Bogu, kajti vse vene, vene v tem praznem času V tem klicu po miru ostane samo še eno — zemlja: Zemlja, iz tebe se dotikam vsega, zemlja, vate se vračam, moje meso diši po sveti daritvi in smrtni žalosti, dolgo bom gledal navzgor, ponoči in podnevi. Zaspite vsi okrog mene, bedel bom za vse, za vsel — Pesnik se je popolnoma vdal kolektivu, človeku sploh, v vsej religiozni vdanosti in zapel je v zadnjem ciklu (VII.) »Velike pesmi« himne življenju in človeku: Vse je na svojem pravem mestu, zemlja in morje, noč in dan, žalost in veselje, ničnost in dar, med njimi edino- vrstni človek! Njegove himne so dobile razsežnost in raz-| mah, stopile so preko okvira verzov, polet misli in podob jih je zanesel v višino, tako, da včasih nam podoba ni več pristopna, ker jc že daleč od našega srca. Kol sv. Frančišek je zapel hvalnice vsemu stvarstvu in neranljivi duši. semenom, duhu, darovom in trpljenju, bolečini in veselju in bolezni; himno v čast Smrti — prijateljici: »Poiagomn me srkaš vase . . vedno globlje sc sidraš v meni, 99 Kultura" naših turistov Kamnik, 18. jan. Skozi Kamnik gredo ob nedeljah iu pravnikih velike trume izletnikov in turistov, ki obiskujejo naše planine. Veselo razpoloženi mul lepo uspelim izletom sc zvečer spet vračajo proti Ljubljani in vso do odhonlo večernega izletniškega vluka in obeh avtobusov vladu, al) takih dnev Kamniku prav živahno razgibanost, ki daje našemu mirnemu in tihemu kraju zaželjeno in dobrodošlo izpremembo. Kamni-čani smo tega prav veseli, nikakor pa ne moremo odobravati načinov, s katerimi nekateri dajejo izraza svojemu veselemu razpoloženju in dobri volji. To seveda ni«o pravi turisti, ampak žalostne izjeme, ki le škodujejo splošnemu . ugledu in dobremu imenu- naših pravih turistovsikih in izletniških družb. Skoro vsako nedeljo imamo priliko čuti pritožbe meščanov in večine turistov nad početjem nekaterih divjakov, ki se hočejo ponašati z nazivom turista in prijatelja narave, pa tulijo in rjovejo po poti in skozi mesto, da človeka obhaja strah in se začuden sprašuje, če so sploh še vredni naziva človek. Ponajveč rjovejo nemške šlagerje, ki jim jih vsiljuje kino, če pa pojejo slov. narodno pesem, jo pa seveda tako zavijajo, da nam je kvečjemu lahko v sramoto. Obnašanje po mestu, v lokalih in potem v vlaku z raznimi opazkami in duhovitostmi, s katerima obkladajo opazovalce in druge mirne turiste, je tudi vsega obsojanju vredno in zasluži upravičeno grajo. Kako daleč gre predrznost in objestnost nekaterih takih •turistov«, se lahko vsak prepriča, če le enkrat opazuje vrvenje ob odhodu izletniškega vlaka. Že ponovno je bila s strani mirnih in .dostojnih turistov in izletnikov izražena prošnja, du bi oblasti kur najstrožje nastopile proti divjakom, ki bi radi izpremenili planine, planinsko koče in izletniške vlake v kozaško tabore, da i bi se tako zaščitila ugled in dobro ime našega 1 turizma. To so uaši pravi turisti tudi dolžni j zahtevati. Vsi radi vidimo vesele ljudi — in kdo naj bo vesel, če ne pravi planinec — in i vsi se radi veselimo z njimi, radi poslušamo I tudi lepo pesem, nikakor pa nc moremo pre- j našati rjovenja in razgrajanja. Oblast je trdno 1 odločena, da bo s strogimi odredbami čuvala nad ugledom našega turizma in bo odločno postopala proti vsem, ki bodo prekoračili meje dostojnosti. Da odredbe proti nepravim turistom ne bodo samo zastrašili, sta že občutila dva turista, ki sta se lani v mraku s kolesi vračala i/, KamniSke Bistrice proti Ljubljani. V Kamniku jc bila baš misijonska procesija, za kar pa se kulturna turista seveda nista zmenila in sta po celem mestu vzdolž procesijo prepevala in jodlala, da so sc zgražali verniki iu turisti, ki so stali ob straneh in mirno čakali, da bo verska manifestacija končana. Dva turista sta celo skočila iz vrst. da bi razgrajača ujela, vendar pa sta jima ušla. šele na šutni je enega prestregel mestni stražnik, ga stresel s kolesa in legitimiral. Dognali so tudi ime drugega turista in oba sta bila pred kratkim deležna eksemplarične kazni: Vsak je bil obsojen na 5 dni zapora in 300 Din denarne kazni. Dolžnost vsakega turista in planinca je, da se obnaša tako, kakor se pravemu planincu spodobi. Kdor pa ne zna biti vesel brez surovosti in divjaštva, pa ne spada med planince. Kaj pravite? V učenih knjigah beremo, da so nekdaj ljudje blago za blago samo zamenjavali. Kmet, ki je potreboval obuvalo, je dal čevljarju po dogovoru določeno mero žita ali sadja ali karkoli, čevljar jc dal pa kmetu čevlje, in oba sla bila zadovoljna. Tako so ljudje kupčevali takrat, ko še ni bilo denarja, pa so bili vsi sili, oblečeni in obuti; več pa človek ie ne potrebuje. Kasneje so pa v gospodarstvo vpeljal/ denar in v črnih knjigah beremo, da pomeni vpeljava denarja v gospodarstvo ogromen napredek. Te dni pa so poročali časopisi, da bi Grki radi kupili na Angleškem bojno ladjo. Ampak ne za denar, ker ga nimajo, pač pa za — rozine. Brazilci pa, ki imajo silno dosti kare in poljskih miši, bi kavo radi prodali Čehom, pa tudi ne za denar, ampak za mišje pasti... Kaj pravile, g. urednik, kako je sedaj lista z »napredkomGrki so brez dvoma prav napredni ljudje; njihova kultura je najstarejša v Evropi in li napredni ljudje nočejo nič slišati o denarji/, ampak pravijo, da bi radi dali blago za blago -. Tudi Brazilci pravijo tako in tudi Švedi, ki ponujajo vsemu svetu slanike za drugo blago.. Ali ni lo za ,napredek« v gospodarstvu ne-.kaj strašnega? Kaj bo z industrijo, kaj bo s kapitalom, kaj bo z vso človeško družbo sploh, če bi moral kapitalist dali delavcu na dan tolilko lirnne, obleke Ud., kolikor je potrebuje, po slaroverskeni načelu blago za blago;;. Kolpjfnf Sobota, 19. januarja: Marij in tovariši, mučen-ej, Knut, kralj, ščip ob 16.44. Herschel napoveduje lepo vreme in mraz. Novi groboul "h V Ljubljani je umrl v starosti 70 let H'. Friderik Pauer, ugledni ljubljanski pekovski mojster na Sv. Petra cesti. Pokojnik .je svoje podjetje z veliko spretnostjo razvil v velik pekovski obrat. Zapušča ženo, dva sinova in hčerko. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 15 iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti št. 48. Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše siožalje! ■j- V Mostah pri Ljubljani je umrla gospa Uršula T r o s t. Pokojnica je vse svo e življenje žrtvovala svojim 6 otrokom in jih vzgojila v pravem krščanskem duhu ter v ljubezni do bližnjega. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim otrokom naše iskreno sožalje! -j- V Rajhenburgu je po dolgotrajni in hudi bolezni umrl g. Franc A v s e n a k , čevljarski mojster. Z ranjkim lega v grob mož poštenjak, kreme-nit značaj in vzor-katoličan. Plodouosno se je udej&tvoval na gospodarskem, cerkvenem in prosvetnem polju. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik in nekaj časa tudi župan občine Rajhenburg. vedno manjše mi je telo, vedno dragocenejša ji: služba višjemu. Pozdravljam te, prijateljica: žival spustiš med tiho travo, travi odvzameš seme, človeku, zapreš oči in globoko zaspi!« Zapel je — kot Claudel svoje francoske himne — »Slovensko pesem«, ki je nekak pendant Župančičevi Dumi ali Pogačnikovi Slovenski zemlji, zapeta v himničnem zanosu. Lepota naše zemlje je lepota naše vasi: Kocbek jo gleda v vsej raznoter-nosti, v pisani mnogoličnosti. »O zemlja očetov, dana si nam kakor začarana kraljična, ne vemo, kdaj bo odrešena! »Trpiš zatajena, velika mati, ki nas molče^ kličeš, mučena si, rodovitno telo in osramočeni so tvoji otroci!« »Ponoči odpiraš oči kakor roža trpljenjka, ob tvojem ognju nam enako utripajo srca!« Na samem koncu zapoje še »Veliko hvalnico« in da hvalo vsemu: »Hlapci zaznamovani, dajmo čast in hvalo Prvemu in Zadnjemu. Amen, amen . . .« Taka je poezija Edvarda Kocbeka, ki sem jo zato tako citiral, da jo prikazen v vsem obsegu, ker pač zasluži največjo pozornost. Že nazunaj je zbirka skromna, nekričava, mirna, kot je njena vsebina, ki jc izredno bogata in lepa. Predvsem lepa. Radi te zbirke bomo Kocbeka morali šteti med največje moderne pesnike. Je lepa sinteza duhovnega s snovjo, individualizma z občestvenim občutjem. Kocbek je naš Brezina in naš Claudel obenem, toda zrastel iz naših tal. Je naravno nadaljevanje Vodnika in Župančiča. Kocb ka moramo šteti med največje tvorce našega pesniškega jezika: tako kot njemu že dolgo ni pel jezik v naši književnosti. Plastika njegovih pesniških figur je neizčrpna. V njem čutimo res pravo llriko, ki ne opisuje samo, ampak ustvarja, je tvorna in globoka. Pravo nasprotje opisnemu in statičnemu Klopčiču. Verujem pa, da bo Kocbekov razvoj šel »d baročnega izraza hvalnic v preprostost, ki bo še vedno večja In vedno globokciša. Pa saj je »Zemlja« tudi njegova prva zbirka in že kot taka — književni meinik- td. Veliko zaslug si je pridobil kot soustanovitelj in dolgoletni odbornik Kmečke hranilnice in posojilnice; bil je član odbora cerkvene stavbne družbe za zgradbo lurške cerkve, sedanje Marijine bazilike, kateri je bi! do svoje smrti ključar. Nad 50 let je prepeval na cerkvenem koru. S svojo pokojno ženo je vzgojil 10 otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. V njegovo hišo so imeli dostop samo katoliški časopisi, vse druge je odločno zavračal. Pokopali ga bodo danes ob 9 dopoldne. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vse, kar je dobrega storil. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. | -J- Tinska gora pri Zibiki. 16. t. m. je v 79. le-! tu življenja mirno v Bogu zaspal Š t r e n k e 1 j • Štefan, kmet in znani gostilničar pri M. B. na Tin-ski gori. Pljučnica mu je upihnila življenje. Številni tinski božjepotniki, sejmarji in izletniki so radi obiskovali njegovo gostilno. Žalujočo vdovo in hčerko edinko tolaži Bogi Naj v miru počiva! — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« firenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef" voda oopolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Jubilej Ruiarjeve Nežke Cerknica, 18. januarja. Nežka Logar, po domače Rutarjeva Nežka, — je soseda Baragove Nežke, o kateri smo včeraj pisali. — Danes stopa v 75. leto. Po smrti starišev — mati je umrla pred 52 leti, oče pa pred 43 — je prevzel domačijo, posestvo, mlin in žago njen brat Anton, kateremu je bila v pomoč z delom in nasveti. Pa je tudi ta že odšel v večnost po plačilo. Rutarjeva Nežka, ta tiha, skromna, skrbna in pobožna Nežka obhaia letos večkratni jubilej. Zlasti pa je važen 25 letni jubilej kot kaplanske po-strežnice. Ko sta bila cerkniška kaplana sedanji profesor v Št. Vidu g. Jernej Pavlin in sedanji župnik v Škofji Loki g. Jernej Podbevšek, je Nežka nastopila službo postrežnice v kaplaniji. Vsem kaplanom je zvesto služila, zakar so ji gg. še vedno hvaležni. Saj ji še vedno vsi nekdanji cerkniški kaplani pišejo pohvalna pisma za njeno zvesto službovanje, nji sami pa tudi priteko solze po licih ko se spomni nekdanjih dni. Eden izmed gg. se je nekoč izrazil: »Ko bi ne imel tako skrbne postrežnice, ki mi vse perilo pregleda, zakrpa in zašije in obleko osnaži, ne bi imel kai obleči. V teku 25 let je Rutarjeva Nežka sprejela na novo službeno mesto nič manj kot 14 cerkniških kaplanov, jim pospravljala sobe, prala perilo, deloma kuhala, jim bila vedno na uslugo in jim slednjič pomagala pri pripravah za selitev. V kaplaniji je preživela največ veselih ur. Dobila je častni naslov: kaplanski minister. In to po vsej pravici. Saj je kaplanom res ves čas vdano stregla in služila, Posebno so v prijetnem spominu njej kakor gg. kaplanom dnevi bere. Prejšnja leta so bili kaplani na hrani v župnišču, le zajtrk jim je kuhala Nežka. Ob dnevih bere pa jc kuhala Nežka in zato so se veselili, ker so vedeli, da bo Nežka skuhala dobro >župco«. In se niso motili. — Da je bila Nežka vabljena tudi na poslovilne večere, ki so jih društva prirejala na nova službena mesta odhajajočim kaplanom, se samo po sebi razume. V III. redu je že 53 let, prednica III. reda pa tudi že svojih 25 let. Ko se je v časih ponovne izvolitve branila, ji je rekel rajni g. dekan Juvanec: »Tiho, tiho, Nežka«, in ostala je pokorna in izvolitev sprejela. Pa saj boljše tudi ne bi mogli izvoliti. Kako skrbi za siromake in bolnike, jih obiskuje v bolezni in tolaži, jim deli darove in moli zanje. Saj jo redno vsak dan vidimo v cerkvi in pri obhajilni mizi. Domačo farno cerkev najbolj ceni. Naša Nežka prav pridno prebira katoliško časopisje. Na Mohorjeve knjige je naročena že 50 let, na Cvetje pa 25 let. Slovenca imajo v hiši že tudi nad 8 let, pa Bogoljuba, Katoliške misijone in Vigred. »Hitro teko leta«, je pravila zadnjič v kaplaniji. »Vedno sem bila bolehna, pa sem še tu.« Bog Vas ohrani, dobra Nežka, in pa vaša patrona, kateri se boste v ponedeljek priporočili,' pa tudi tisti, ki ste iim bili »kaplanski minister«, bodo prosili za vas, da bi še dolgo, dolgo vrsto let bili vsul uri takem zdravju, kakor ste danes. Ostale vesti -— »Straža v viharju« št. 9. izide danos z naslednjo vsebino: Moderni nacionalizem in Cerkev; Hic Rhodus, hic salta!; Stanovska ideja ln organizacija stanov; Sliolastična filozofija in naša doba; Kaj sodim o razmerju med vero in znanostjo! — Rubrike: Obzornik, Univerza, Knjige iu revije. — »Straža v viharju« se naroča v upravi, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Mo«ečnn naročnina 3 Din. — Loterija za zgradbo gasilnega doma v Zbc-lovem pri Ločah. 2rebanje te loterije bo še v nedeljo, 20. januarja 1985. Srečke so po 5 Din. Dobitkov je šest slavnih (spalnica, moško kolo, tellca, hla«o za moško obleko itd.) in sto manjših. Dobitki so na ogled pri načelniku gasilske čete g. Benu Kragelju. Srečke, ki ne bodo plačane vsaj danes, 19. januarja, pri žrebanju ne bodo vpo-števane. , — Huda nesreča v Sarajevu. Nn strehi štirinadstropne palače dr. Mllann Srskiča v Sarajevu je kidal sneg 30 letni delavec Adnm LjubiinČiČ. Ljubunčiču pa je na spolzki strehi spodrsnelo ler je padel s strehe ter pri tem še pretrgal vrv, na katero je bil privezan. Ljubunčič je padel 10 metrov globoko. Tri metre nad zemljo je bila razpeta žična mreža, ki je Ljubunčiča nekoliko zadržala in omilila padec. Ako bi padel takoj na pločnik, bi se seveda ubil. Vendar si je polomil roke in noge, tako da dvomijo, da 1)1 ostal pri življenju. — Člane bivše stavbne zadruge »Hera« vabimo na sestanek dne 20. januarja ob 9 v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. — Prijavo pridobnine in rentnine. Nn razglas davčne unrave je treba letos vlagati za ti dve vrsti davku prijave do konca meseca januarja. Potrebne so sledeče tiskovine: Napoved za pridobnino, pola Din t: Davčna prijava za snlošni davek na poslovni promet, pola Din t: Pripomoček zn sestavo davčne prijave za pridobnino. komad Din 1.50; Pripomoček za sestavo pridobnine za gostilničarske obrte Din 1: Davčna nrijava za rentnino. pola Din 1. Vse te tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubiiani. Občinski uradi in trgovci pri večjem odjemu popust. — Brezposeln družinski cče z devetimi otroki, od katerih je nel nepreskrbljenih, živi v veliki bedi in prosi usmiljena srca za kakršnokoli pomoč. Pe-lazinožni člani družine bi radi delali, pa nc dobijo nobenega dela. Naslov pove uredništvo. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Jnsefnve« grenčice Ptuj ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Titfe zobe \ Za ugodno britje tiporabljajte boste obvarovali i ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE ERASMIK MILO ZA BRITJE I)va požiga. Preteklo noč .je nenadoma začela goreti viničarija v Janškom vrhu. Ia.st Marije Pernat, posctnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. K sreči je bilo stanovanje prazno, ker nikdo no stanuje že delj časa v viničariji. Na gašenje sploh ni bilo mislili, ker ,ie bila hiša pokrita s slamo in iz lesa zgrajena. Pri natančnem preiskovanju pa se jo ugotovilo, du je bilo prod požarom vlomljeno v vinsko klet, iz katere je zmanjkala večja količina vina, ki ga .ie imela Pernatova v sodih spravljenega. Nadalje so ugotovili, da je bil strop vinske kleti preluknjan, da bi na ta način storilci zakrili izvršen vlom. Škoda znaša okrog 20 tisoč Din, ki je deloma krita z zavarovalnino. — V istem kraju je zgorela tudi napol dovršena zgradba posestnika Tomaža D rove n-ška, v kateri še ni nikdo stanoval. Zgorelo je v«e do tal s poljskimi pridelki vred. ki so bili naloženi na podstrešju zgradbe. Tudi v tem slučaju se sumi, da je bil ogenj podtaknjen. Smrtna nesreča. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ie konj brcnil 3-lotnega Ivana Radia, sinčka posestnika. Otrok se je v neopaženem trenutku skobacal preblizu konja v hlevu, kar .ie povzročilo smrt dečka. Konj ga je namreč udaril s kopitom s tako silo, da ne otrok obležal nezavesten v mlaki krvi. Smrtnonevarni poškodbi je nekaj ur pozneje podlegel. ( Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Gregorinova pasijonska igra »V času obi-j skanja« zbuja upravičeno splošno pozornost. Ne le radi skrbnosti, s katero je pisatelj proučil j in sipoznal gradivo v sv. Pismu in v tolmačenjih tistega časa, marveč tudi zaradi spretnosti, .s katero je izoblikoval prizore ter nam človeško približal Kristusa in Njegov nauk. Lep jezik in poduhovljena ter poetična nota daje globokim življenjskim mislim, ki vzdržujejo igro, pečat odrske in idejne dognanosti. Tako kol čtivo kakor kot igra nam je Gregorinovo delo »V času obiskan ja« pomembno. Delo je izšlo v lepi obliki v založbi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani. — Cena Din 26. Dobi se tudi elegantno vezana za 38 Din. DRAMA - Začetek ob 20 Sobota, 19. januarja: Sfromakovo jann)e. Red — Premieru. Nedelja JO. januarja: Oh 15: Ougalnlca. Izven. Znižane cone oil 20 IHn navzdol. Ob 20: Matiček <■ Jo«i. Iz.ven. Cene cxi 24 llin navzdol. Ponedeljek, 21. januarja: Zaprto: OPERA - Začetek ob 20 Bobotn, 19. Januarja: Poljsl.a kri. Izven. Globoko 7.ni žuue cene od 5 do 25 llin. Nedelja. 20. Januarja oli 15: Sv. .tiitnn, vseh zaljubljenih pntron. Izven. Cene od 80 Din navzdol. Ob 20: Ples v Savujn. Izven, l ene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 2i. januarja: Zaprto: MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. januarja ob 20: 0(1 zore do mraka. Krstna predstava. Nedelja, 2(1 januarja ob 15: Štambulska ro*a. Znižano oene. Ob 20: Oil zore du mraka. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 2*2. jnmmrju ob 10: Gospoda Glembajovi. fJogto-vw.uj»3 ljubljanske dramo. t —- lop, lOP, lop! V višiiskum soncu in snegu jo Kamila krema nedosegliiva. Sanirani, rabite 10 ludi pri vseh kožnih poškolbi li Kamila cvetna kroma je v rum no-mi dri škatl ici. JS/azzmanila tjuhliann 1 Občni zbor .Opcstai bo jutri, v nedeljo, ob 9 » Delavski zbornici. — Ob U »Kupni ogled elektro-naprav transformatorsko posluje nn črn urah. Zbirališče pred kavarno Evropo. Vabljeni Mani ln prijatelji. 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 dva sporedu: .'Velika ljubezen mladega princa (P. lliirbiger, Fritsch W.) in 'Dobri vojak S volk- (Saga HaSitov). 1 Nočno fttnSbo imajo lekarne: mr. Lenatek, Helijeva cesta 1; mr. Bukovec, Kongresni Irg Li, ln mr. Komotar, Vič. C*»i«p c DekllSka Marijan tka kongrepaeija ima jutri ob H redni mesečni sestanek pri čč. šolskih sestrah. e Občni zbi/r krajevni Protiluberkulozne lir,/r bo v četrtek, 24. januarja ob 20 v mestni posvetovalnici na magistra ln z običajnim dnevnim redom. ftrutii brr»»? Kamnik. Danes in jutri v Kamniški dom, kjer vprizori Vineencljcvn konferenca Vombertrerjevo kome dijo Voda v korist mestnim revežem! Jesenice. Podnržnica Sadjarske/it/ in vrtnarskega društva l/a Jesrnieiili priredi v nedeljo, 20. januarja ob 10 v osnoviiii Soli poučno predavanje s skiopttčnimi sli kami Tema: .Pravilna oskrba iu rez sadnega drevja prva leta po saditvi. Predavat bo g. L mi ar d Frldo Iz St. Vida nad Ljubljano Vabljeni *te vsi! Prostovoljna gasilska četa StaneSiče-Dvor vpri-zori v nedeljo, 20. januarja ob pol Štirih popoldne v I.jndskem domu v SI Vidu nad T.jnbljnuo ivrro t'l>od Golice . Vsi, ki ste leta 1928 z zanimanjem brali Domoljubov.: listek v KOliških plazovih«, pridite pogledal! Ter a je polna lepili in burnih prtoorov i/, življenja našega ljudstva, ki živi ob moji. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI V ponedeljek, 21. januarja se otvori drucro polletji-z javnim predavanjem v Dvorani Delavske zbornice ob 20. Predavat bo in. dr. TomSič Ivan, docent nn pravni fakulteti, o Zvezi narodov. Predavanje bodo spremljale Bkloptične stike Temu je zelo aktualna, ker se običajno podcenjuje pomen te mednarodne ustanove Poudarja se Se posebej, da je vstop prost. Naše di'aštvo Občni zbor druftea Dom visokniolk ho v nedeljo 20. t. m , oh 11 na Rimski cesti 11. Vabljeni vsi red®', iu izredni člani. Cerkveni vestnih Cerkev sv. JoSefa. Jutri, povodom profflašenjii blatenim treh para«uajski.h nmčeneev D. J. ob R slovesna pontifikatna sv. maSu; izvaja se: Instrumentalna Missa solemnls v II-molu. 7.1. Tlrosic:: prrndnale A nima nosim. 7.1. P Grie.sbaeher Po ofert lnhilate Doo, zl. I! \Vatrner. Po maši: Blaženi m učene i para guajski, zl. St Premrl. Kongregacljn gospndičen in kongregaeija za gdčne učiteljice imn prvi shod v tem letu v ponedeljek, dne 21. januarju ob pol sedmih zvečer. LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član nadzorstva gospod MAKS JANIČ oele posestnik dne 17. januarja 1035 mirno v Gospodu zaspal Pokojnikti ohranimo hvaležen sporni« Celje, dne 18. januarja /935 Skrivnostna zlata farna Zgodba zlatega rudnika, hi je izginil Začetek te zgodbe je star že 25 let, konec pa je iz teh dni Angleški inženjor Henry Laeseter je pred 25 leti iz Adeladde nekoč potoval po puščavi. Hodil je po peščenih gričih že 11 uir, ko je ves utrujen ki spehan nenadno obstal pred neko votlino. Naglo jc stopil v ozlki hodmik in že jc bil v prostorni jami, v kateri pa ni bilo temno. To ga je hudo presenetilo. S sten je odseval nekak srebrn sij, kakor bi bil Stvarnik v te ogromne skalne sklade pritrdil svetle luči. Stene so se svetlikale v nekaki fosfor ni svetlobi. Sedel je na skalno pečino in celo uro počival ter opaizoval. Ker je kot inženjer že delal v zlatih rudnikih, je vedel, pri čem je. Ko sije odpočil, je stopil naprej po jami. Hoja ni bila lahka, ker so mu ogromne skale zavirale pot. Komaj se je preril med njimi in stopal po jami. V svoje neizrečeno veselje je spoznal, da je našel najčudovitejše skladišče zlata, kar jih pozna svet. Ko se je začelo večeriiti, je stopil iz jame in se napotil po puščavi proti prvim človeškim bivališčem, da bi tam prenočil. Kar se je med potjo spomnil, da je slišal pripovedovati o bajmi zlati jami, v kateri so do 17. stoletja kopali zlato, a so pa zaradi neke nesreče morali prenehati. Poslej pa se nikomur »č ni posre- čilo, da bi bil v globoki puščavi odkril vhod v skrivnostno zlato votlino. Sedaj se je še-le zavedel, da hi se tudi njemu lahko tako zgodilo, če si lic bo vhoda dobro zapomnil. Še enkrat si je dobro ogledal lego in odšel proti puščavi, da čimprej pride do prenočišča. Ko se je Lasseter vrnil v Adelaido, je brž doibil bogatega trgovca, kateri mu je dal dovolj denarja za ekspedicijo, ki naj zučne v zlati jaimd kopati zlato. Lasseter je nato osem dni v družbi treh spremljevalcev blodil |x> puščavi v žgoči vročini, ne da bi se mu bilo posrečilo najti vhod v jamo. Končno so ga spreljevalci začeli siliti, naj se vrnejo. On ni odnehal, ampak iskal. Ker pa so ga samega hoteli pustiti v puščavi, se je uda I in se vrnil v Adelaido — brez uspeha. Od tega dne dalje je bil Lasseter nesrečen človek. Še trikrat se je napotil blodit po puščavi, a vsakikrat brez uspeha. Nazadnje si je izposodil letalo, da bi preletel puščavo in z viška našel vhod. Pet ur je letalo letelo, potem pa se je moralo spustiti na tla, ker je bencin uhajal. Več dni je peš blodil po puščavi, preden je ves onemogel prišel v Adelaido. Toda misel na zlato jamo mu ni več dala miru. Že tri mesece kesneje je šel zopet na pot. Takrat je jezdil kamelo. Odsihmal ga niso več videli. Čez kakega pol leta nato so lovci v puščavi našli nekak okostnjak, ki so o njem mislili, da so kosti ubogega Lassetera. Misel na skrivnostno zlato jamo pa ni zamrla. Dne 14. t. m. sta se iz Adelaide odpeljali dve ekspediciji iskat v puščavi skrito zlato jamo. Eno skupino je denarno podprla država, drugo — pod vodstvom zemljepisen Huimer-stona, pa so financirali finančniki. Vsaka skupina ima 6eboj tri avtomobile, ki so zgrajeni tako kakor tanki, da se lahko premikajo po načinu gosenice tudi po talko nerodnih tleli, kakršna so peščena puščavska. Humerston in njegovi tovariši se dobro zavedajo, da jih čaka težka naloga. Od Lassetra naprej namreč še nihče ni našel jame. Ilumerston pa se je za to eskpedicijo dobro pripravil. I/, starih arhivov je iabrskal vse listine, ki se nanašajo na to jamo. Ko jih je preštudiral, je ugotovil, da Lasseter ni fantaziral, kakor so nekateri veleli. H ume rs tonu so listine dokazale, da je še v 17, stoletju ta jama bila največje najdišče zlata, dokler ni neka naravna nesreča razgrnila več sto mož močne delavske čete, katera je tu kopala. Poslej so ti zakladi izginili. Neštevilni milijoni počivajo globoko [x»d zemljo pod oboki skrivnostne zlate jame v puščavi. Mož in žena v bom z volkovi Iz Bukarešte poročajo o tem-le dogodku, ki se je zgodil železniškemu uradniku Ginja na mali postaji Rafailo. Ginja je bil postajni načelnik. Ko je zvečer oib 10. uri odpravil zadnji vlak, sta z ženo odšla v nekaj kilometrov oddaljeno vas. Komaj pa sta stopila nekaj metrov vstran od postaje, ju je napadlo krdelo lačnih volkov. Preden se je presenečeni mož dobro zavedel, je volčja drhal že popadla ženo in jo tako hudo »klala, da je žena omedlela. Naglo je z eno roko zgrabil ženo, z drugo pa je začel s palico, ki je bila njegovo edino orožje, mahati po volkovih. Med tem pa se je počasi pomikal nazaj proti postaji. Vendar je trajalo pol ure, preden je med besnim otepa- njem prišel z nezavestno ženo do vrat. Volkovi niti tu niso odnehali, ampak so ga venomer naska kovali. V pravem trenotku je mogel naglo odpreti postajna vrata, smukniti z ženo skoz nje iin jih dobro zapah n i tii. Sedaj je bil rešen najhujše stiske. Toda nevarnost še ni minila. Volkovi so trdovratno vztrajali pred vratmi im jih oblegali. Ginja je brž telefoniral sosednji postaji po pomoč. Vendar je minilo dve uri, preden so prišli oboroženi reševalci. Toda volkovi se tudi pred njimi niso hoteli umakniti. Še le, ko so reševalci ustrelili šest teh divjih zveri, so drugi pobegnili. Kitajski maliki se umikajo Na nekem velikem ljudskem zborovanju v Lanchovvu, provinca Kansu, je mladi brigadni komandant Djag v svojem pomembnem govoru močno podčrtaval zlasti delo misijonov. General se je pri tem govoru držal prastarega naravnega zakona deset zapovedi. Ce hoče zopet upostaviti mir in red, ako naj pospešuje in brani delo, obrt in trgo vino, tedaj naj mu ves narod zvesto ob strani stoji. Pometeno mora že enkrat biti s starimi pregrehami, ki morijo čut vesti in se upirajo zdravemu človeškemu razumu. Dobrih starih nravi ne bo iztrebljal, pač pa ne bo trpel nikakega praznoverja več. Sijajni tempelj v severnem delu mesta, ki je postal zloglasni brlog kvartopircev, bo odslej služil za mestni muzej. Pri procesih se mora opustiti kriva prisega, stari Nebeški oče (Lau-Tian-ya) naj maščuje take krive prisege. Prazniki, ki jih je postavil sam stari Nebeški oče, se morajo praznovati. Spoštovati starše, kar je že star kineški običaj in dolžnost, je še posebno zabičava! Dopuščal ne bo telesnih pošikodb bližnjega in prav tako ne bo trpel pregreh, ki izvirajo iz uživanja opija in igralske strasti. Pustiti se mora naravna rast ženskih nog, ker je stiskanje nog grda razvada. Trgovci morajo dajati pravično mero ter ne smejo poštenih kmečkih ljudi pri nakupu goljufati. Tudi besedno zavijanje je pod kaznijo prepovedano, ker to jemlje vsako zaupanje v trgovino in kupčijo. Dame morajo biti na cesti dostojno oblečene. Velja naj staro pravilo: ena žena enemu možu! Trgovce, ki bodo imeli pomanjšane uteži in prikrajšano mero, bodo vodili po cestah in na njihovih hrbtih in prsih bodo z velikimi črkami zapisani njihovi grehi. Igralske družbe z nenravnimi predstavami pa pridejo pod ključ. Po pravici piše neki odlični poznavalec razmer v Kansu: »Še več takih govorov na narod in krščanstvo v Kini si bo lahko čestitalo.« Tako torej govori poganski general! Pri nas pa z lepimi in pozitivnimi idejami o moralni povzdigi in prepo- Poganski koledar nemških kmetov Uradni list berlinske škofije »Katholisohes Kir-chenbiatt. ki je danes med najibolj črtanimi listi v Berlinu, prinaša zanimiv opis novega kmečkega koledarja, ki so ga za 1. 1935 izdali narodni socialisti. V starih nemških kmečkih koledarjih dosedaj, ki jih ne mamjika v nobeni nemški kmečki hiši, so bili pri vsakem dnevu zaznamovani tudi svetniki tistega dne. Novi nemški koledar za leto 1935 pa ae za svetnike ne zmeni več. Med spominskimi dnevi v letu ni nobenega krščanskega več. V novem koledarju je pri vsakem mesecu poseben oddelek: »Tek leta — šege«. Tu za vsak pomembnejši dan opisuje šege iz preteklosti in sedanjosti. V mesecu aprilu je zapisano: »Veliki ali tihi petek. Spomin na 4500 Sasov, ki jih je poklal Kari Mesar (Kari Veliki) in na 9 milijonov drugih umorjenih, do smrti mučenih in sežganih borcev za pravico, verskih junakov, krivovercev in čarovnic.« Niti besede ne, da je to spomin Kristusovega trpljenja in smrti! V tem koledarju ni niti zapisano, kdaj je velika noč in binkošti. Zaito pa 60 ti in drugi krščanski prazniki omenjeni v zvezi s pogansko vero starih Germanov in poganskimi šegami. Na dan, ko je velika noč, je zapisano: »Praznik (tet are, sol učnega vzhoda, pomladi.« Nato omenja razne šege, tudi kukavico, jajca in piruhe. Meseca decembra je pod »sveti,m večerom« zapisano: »Rojstvo Baldurja, boga svetlobe, razsvetljave, pod drevescem pa dele darila, jabolka, orehe, zvezdice.« Cvetna nedelja pomeni — dan mladine. Pepelnična sreda pomeni pepelitev germanskega boga Voda-na. Vnebohod je dan, ko je poganski bog Donar odšel v nebo. — Dne 29. junija (ko kristjani praznujemo sv. Petra im Pavla) je zapisano, da je to praznih polletja. Tako hoče nemški narodni socializem razkrist-janiti nemški narod. 8 letni filmski otrok Jana Withers, ki zaradi svojega humorja vzbuja v Ameriki veliko občudovanje obiskovalcev kinov. Na Angleškem so stariši kaznovani, ako pustijo majhne otroke, prepuščene samim sebi doma, oni pa gredo v kino. Slapove Niagare bodo rešili. Ker se skale v slapu Niagare vedno pogosteje podirajo v glo-bočiuo, so se Američani začeli bati, da bo ta ogromni slap sčasoni čisto izginil. Slike iz 18. stoletja jasno pričajo, kako se je od tedaj do danes ta slap že spremenil. Sedaj hočeta Amerika in Kanada z velikimi stroški speljati reko Niagaro na drug način, tla bi pritisk votla na skalovje pod slapom bil bolj enakomeren. Na sliki vidimo, k a ko ogromne množine skalovja so se v kratkem času udrle v globočino. Hauptmannu se slabo godi Iz Flemiingtona poročajo o obravnavi proti Hauptmannu: Ker se je Haaiptmann zgovarjal, češ da je Lindlberghove bankovce, katere so našli pri njem, dobil od svojega znanca Izidorja Fischa, kateri pa je pozneje umiri v Nemčiji, je zastopnik obtožbe povabil na pričevanje o Fdschu njegove svojce iz Nemčije. Ta teden so prišli iz Lipskega Izidorjev brat trgovec s kožuho-vino Pinkus Fiseh, njegova žena Černa, Izidorjeva sestra liana ter bolniška sestra, katera je rajniku stregla na smrtni postelji. Ti naj povedo, ali jim je rajni kaj govril o denarju, katerega je dal spravit Hauptmannu. Hauptmannov položaj se je sploh zelo poslabšal, ko je že šesti strokovnjak ugotovil, da je pisava na izsiljevalnili pismih Hauiptman* Roman za stare in mlade 16 Pikica in Tonček Za lovce bo sedaj po zimi poleg roparic in ujed lovna žival predvsem divje gosi in race. Pikica mu jc naskrivaj nekaj stisnila v roko. »Spravi!« mu je skrivnostno šepnila. »Kaj pa iiinata?« ju je nezaupljivo pogledala gospodična Blaginja. »Radovednost stara!« jo je zavrnila Pikica. »Saj tudi jaz nisem vas vprašala, kaj pomenijo smešne risbe na papirju.« Gospodična Blaginja je onemela, kakor da je treščilo vanjo. Na ulici je bilo čedalje manj ljudi. Vzgojiteljica je izpustila Pikičino roko in si snela naočnike z nosa. Še nekajkrat so zavili okoli ogla. Potem so bili na cilju. Šesto preemišljevanje govori: 0 revščini. Pred približno slopetdesetimi leti so nekega dne odpotovali najrevnejši prebivalci Pariza v Verze j, kjer je stanoval francoski kralj s svojo ženo. To je bil demonstrativen sprevod, saj veste, kaj to pomeni. Ubogi ljudje so se postavili pred grad in kričali: »Kruha nam dajte! Kruha nam dajte!« Tako slabo se jim je godilo. Kraljica Marija Antonijeta je stala pri oknu in vprašala visokega častnika: »Kaj pa hočejo ti ljudje?« .»Vaše veličanstvo,« ji je pojasnil častnik, xkruha hočejo, premalo kruha imajo, lačni so.« Kraljica je začudeno zmajala z glavo: »Kruha nimajo dovolj? Potem naj jedo pogačo!« Morda menite, da se je kraljica hotela s temi besedami norčevati iz ubogih ljudi. Ne, ona ni vedela, kaj je revščina. Mislila si je, če človek nima slučajno dovolj kruha pri roki, pa vzame pogačo. Ni poznala svojega naroda, ni poznala siromaštva, in leto dni pozneje so ji odsekali glavo. To je bila posledica tega. Kaj pravite, ali se ne bi dala revščina lažje odpravili s sveta, če bi bogati ljudje že kol otroci vedeli, kako hudo je, biti reven? Kaj pravite, ali ne bi potem bogati otroci dejali: *Ko bomo veliki in bodo banke in gradovi in tovarne naših očetov prešle v našo last, se bodo tudi za delavce začeli boliši časi! Saj bi bili ti delavci vendar njihovi šolski tovariši iz mladih let... Kaj pravile, ali ne bi bilo to mogoče? Ali hočete pomagati, da bo nekoč tako? SEDMO POGLAVJE Gospodična Blaginja je »v rožicah« V avtomatičnem bufetu so sedeli in stali včasih zelo čudni ljudje. Pikica jc prav rada šla tja. kajti za njo je bilo vse to silno zani-movo. Celo pijanci so bili večkrat tam! Tonček je zazdehal. Od utrujenosti je že kar drobno gledal. »Strašno,« je v/.dihmil. Danes sem med računsko uro kar na lepem zaspal. Gospod Sklo-pek je kihnil vame, da hi bil kmalu padel iz klopi. Sramujem naj se, mi je dejal, in da tudi moje šolske naloge zadnje čase niso vredne piškavega oreha, jc dejal. Tn če bo šlo tako dalje, je dejal, bo jioslal moji mami pismo.« »O, ti preklicana reč,« je vzkliknila Pikica in resno zmajala z glavo, »še tega nam je manjkalo. Ali ne ve, da je tvoja mama bolna im da moraš sam kuhati in služiti denar?« »Odkod naj pa to ve?« je radovedno vprašal Tonček. »Od tebe vendar, od koga pa,« je odgovorila Pikica. »Raje si odgriznem jezik, kakor da bi mu povedal,« je Tonček odločno zamahnil z roko. Pikici to ni šlo v glavo. Skomignila je z ramami. Potem se je oibrnila k gospodični Blaginji, ki je sedela v svojem kotu im srepo gledala predse. »Če se ne motim, sta naju povabili?« jo je opozorila Pikica. Gospodična Blaginja se je zdrznila iz svoje zamišljenosti in vprašala: »Kaj pa bi rada?« »Kitajsko narančo s sladko smetano.« jc predlagala Pikica in Tonček je prikimal. Gospodična je vstala in stopila k bufetu. .Odkod pa imaš denar, ki si .ni ga prej dala,« je medtem Tonček vprašal Pikico. »Blaginja itak izroči ves denar zaročencu. Nič hudega zato ni, če sem malo zase p-idr-žala. Pst, nič mi ne ugovarjaj!« je strogo iika-zala. »Paziva, boš videl, gotov.) spet žlamina žganje, dobrotnice naša! Joj, nekaj bi pa kmalu pozabila. Pomisli, danes je sedela v svoji sobi in risala s svinčnikom štirikotnike. V prvem šti rikotnice je bilo najiisano »Spulniea«, v drugem »Jedilnica«, v tretjem pa »Delovna soba«. Drugega nisem mogla več videti.« »To je bil načrt vašega stanovanja,« je ugotovil Tonček. Pikica se jc udarila s pestjo olb čelo: »Hojej, in meni to ni prišlo na misel! Ampak čemu riše stanovanjske načrte?« Tega tudi Tonček ni vedel. Medtem se je gospodična Blaginja vrnila in prinesla otrokoma razpolovljene kitajske na-ranče. Sama je pila konjak. »Čudno.« jc dejala. »Nocoj sva gol.-vo zaslužili štirideset dinarjev. V torbi pa sem našla samo petnajst dinarjev. Kako je to mogoče?« »Morda je kakšna luknja v torbi?« je nedolžno vprašala Pikica. Gospodična Blaginja jc |»glodala v torbo. »Nc,« je odkimala, »torba nima nobene luknje.« »To je pa smešno,« je menila Pikica. »Potem bi človek dejal, da nam je denar nekdo pouizmal.« Globoko jc vzdihnila in obupno zavila oči: »Strašni časd!« Gospodična Blaginja jc molčala. Ko jc iz praznila kozarec, je vstala in si naročila še drug kozarček žganja. »Najprej stojiva tri debele ure na mostu, potlej jmi zapije ves izkupiček,« se je zgražala n-l • i lkjctt. (Nadaljevanje sledi.) Gospodarstvo Stanje Narodne banke Na smučeh Smučarski tečaj za začetnike in mani izvežbane Najnovejši izkaz o stanju Narodne banko za 15. januar kaže tole sliko (v«e v milijonih dinarjih, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za H. januar): Aktiva: zlato 1.795.7 (plus 7.4), valute 0.1!) (—0.18), devize 132.6 (ipluss 8.0), skupno podlaga I.038.5 (plus 515,2), devize izve« podlage 107.0 (plus 5.2), kovani denar 244.7 (plus 29.3), posojila menična 1.508.65 (—13.25), Jombardna 23-1.08 (— 0.37), skupno posojila 1.742.74 (—13.6), razna aktiva 290.6 (plus 4.76). Pasiva: bankovci v obtoku 4.264.6 (—62.25), drž. terjatve 3.5 (—5.3), žirovni računi 639.6 (plus 58.2), razni računi 405.9 (plus 32.8), skupno ob- veznosti |>o vidu 1.019.0 (plus 80.7). obveznosti * rokom 920.34 (—27.95), razna pasiva 343,4 (iplus 50.7), — Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.313.64 (plus 18.4), skupno kritje 30.29 (36.13), od tega samo kritje v zlatu 33.79 (93.77) odstotkov. Pričujoči izkaz kaže znatno povečanje podlage, kakor tudi deviz izven podlage. Na drugi sirarn se nadaljuje padec posojil. Med pasivi je opaziti s sedanjo dobo dano zmanjšanje obtoka bankovcev. Nadalje so zopet narasle žirovne naložbe, v še večji meri pa razni - računi. Nasprotno pn izkazujejo padec obveznosti z rokom. Drugih znatnejših iz-prememb v izkazu ni. Gostilničarska pivovarna v Laškem Potek III. občnega zbora Maribor, 18. januarja. Včeraj dopoldne se je vršil v Laškem III. redni letni občni zbor Gostilnič&rske pivovarne d. d. Otvoril ga je ob 11 predsednik upravnega odbora g. Majcen Ciril, restavraler v Ljubljani. Omenjal je predvsem velike zapreke, ki jih je prinesla splošna gospodarska kriza tudi akciji gostilničarjev za zgradbo pivovarne. Kljub zaprekam pa je napredovalo zidanje objektov in poslopij za pivovarno tako daleč, da je v glavnem potrebno še montirati Stroje in kotle. Upravni odbor vztraja na tem, da izpelje program, ki si ga je zastavil, brez ozira tia desno in levo, dasi podvzemajo malodušneži in nasprotniki vse mogoče, da bi načrt preprečili. Predsednik tehn. odbora inž. Hugo Uhlif je podal izčrpno poročilo o zidavi pivovarniških objektov ter omenjal, da je jx>skrbela uprava tudi za posodo. Ima dosedaj v zalogi čez 4000 sodov, ki so se izdelali v lastni režiji. Ostali inventar se ceni na približno SOO.COO Din. Zidanje se je moralo vršiti postopoma, ker je tudi denar prihajal sukcesivtto. Predsednik nadzorstvenega odbora g. Ogrič je poročal, da je število delnic 2666. Na skupnih plačilih na račun delnic se je vplačala leta 1933-34 vsota Din 6,109.485.17. Na račun strojev je prejela brnska tovarna že Din 1,700.000. Zamrznjenih je od vplačane delniške glavnice okoli 2 in pol mili- Promet zagrebške borze Dobili smo statistiko prometa zagrebške borze ta 1934, iz katere ie razvidno, da je skupni promet brez blaga narastel od 509.4 na 775.4 milj. Din. Ta dvig prometa je predvsem pripisovali razširjenju zasebnega kliringa, zato je tudi devizni promet narastel od 397.4 milj. v letu 1933 na 672.66 milj. Din v lanskem letu. Nasprotno se je promet v valutah izredno zmanjšal, še leta 1933 je znašal 44.6 milj., lani pa samo še 22.9 milj. Din. Premet v vrednostnih papirjih je v splošnem narastel. Tako je narastel promet v dinarskih pa-pirijh od 59A, na 65.5. milj. Din^v dolarskih papirjih in v stabilizacijskem posojilu od 6.1 milj.; v založnicah in zadolžnicah od 0 na 0.27 milj. Din. Zanimivo je nadalje, da je promet v delnicah denarnih zavodov narastel od 1.2 na 3.56 milj. Din, dočim je promet v industrijskih delnicah ostal skoraj neizpremenjen: 0.75 (0.73) milj. Din. Poravnalno postopanje. Pri okrožnem sodišču t Ljubljani je uvedeno poravnalno postopanje v zadevi Antona Legata, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva cesta 28. — Poravnalni sodnik Ai1l. Avsec, poravnalni upravnik dr. Ferdo Majaron, odvetnik v Ljubljani. Prijave terjatev do 17. februarja, poravnalni narok 22. februarja ob 9 dopoldne. Ponuja 40% kvoio, plačljivo v 4 enakih tromesečnih obrokih. Prvi obrok v 3 mesecih po pravomoč-nosti poravnave. Borza Dne 18. januarja. Denar Na podlagi naredbe finančnega ministra g. dr. ritojadiuoviča se bodo odslej v Službenih tečajnicah naših borz (Ljubljana, Zagreb. Belgrad) poleg deviznih notic na stabil. podlagi, kot so se objavljale dosedaj, objavljale tudi notice vseh deviz s prištetim primom 28.5%. — Tako bodo v tečajnicah naših borz objavljeni tečaji ludj za najširšo publiko razumljivi in čitljivi. Obenem bo odpadlo čas Iraleče preračunavanje tečajev. Tako so danes na ljubljanski borzi bili objavljeni tile tečaji: Prvi dve številki pomenita lečaj na podlagi slab. paritete, drugi dve pa taktični tečaj, h kateremu je že prištet 28.5% ažio. K temu je pripomniti, da so za devize, ki se trgujejo v zasebnem kliringu, merodajni tečaji, ki se objavljajo tam. V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah avstrijski šiling neizpremenjen: 8.10—8.20. - Grški bom v Zagrebu 29.65—30.35, v Belgradu 30 den. - Angleški funt je danes popustil na zagrebški borzi na 222.50—224.35, na belgrajski borzi pa na 222.05—223,65. - Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.50 blago. 2969.49—2980.85 1757.62—1768.42 1025.84—1029.78 1421.80—1427.30 214.87- 216.47 4383.53-4411.79 289.76- 290.88 183.55— 184.41 374.80— 377.20 jona dinarjev, zaostanki na nevplačanih delnicah pa se še izlerjujejo ter znašajo okrog 1 in pol milijona. Oletle zaostankarjev se je razvila pri tem ostra debata in je bilo tudi precej kritike. Uprava je nastopila proti zaostankarjem sodno pot. Poročilo nadzorstvenega odbora in bilanco za 1933-34 so zborovalci odobrili Z absolutno večino glasov. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča lista upravnega odbora: Majcen Ciril (Ljubljana), dr. Roš Franjo (Laško) inž. Hugo Uhlif (Loka), Lakner Adolf (Črnomelj), Kratner Josip (Celje), Benko Ignac (Ljubljana), Črne Miha (Bled), Dolinšek Avgust (Hrastnik), Počivavšek Ovido (Trbovlje). Namestniki: Va-Uga Jopip (Trbovlje), Oorenjak Vinko (Slov. Bistrica). Šinkovec Jakob (Črnomelj) Nadzorstveni odbor: Kovač Karel (Stari trg), Skander Valentin (Šiška). Juvančič Franc (Zidani most), Wagner Anton (Radovljica), Kaitdušer Fr. (Mengeš), Neu-hold Konrad (Slov. Bistrica), Ritonja Martin (Gor. Radgona), Bohinc Ivan (Medvode) m 2 ti mer Franc (Cerknica). Namestniki: Hauke Josip (Trbovlje), Truden Ivan (Slari trg), Ogrič Filif) (Novo mesto). Pri slučajnostih sc je sklenilo, da se izda tiskano letno poročilo vsem gostilničarjem. Izpre-tnenila so se tudi v nebistveni obliki pravila v nekaterih točkah. Občni zbor se je zaključil ob pol 16. Bil je sem in tja deloma buren in živahen. agrarna banka, katere delnic je bilo zaključenih 100 na današnji zagrebški borzi. Ljubljana. 7% inv. pos. 71.50—72.50, agrarji 44—45, vojna škoda 360—363, begi. obv. 63—65, 8% Bler. pos. 71—72, 7% Bler. pos. 62.50—64.50, 1% pos. Drž. hip. banke 70.50—71.50. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50—73.50 (7.3), agrarji 44.50 den., vojna škoda .367—370 (365, 366, 36S, 370), 1. 365- 367 (364, 365), 2. 365-370, 3. .365-370 (365), 4. 367-370 (368), 5. 368-370 (369), 6. in 7. 365-370, 6% begi. obv. 64-64 50 (63.50), 1. 64 - 04.25 (64), 3. 64-64.50 (64.50). 7% Bler. pos. 62.75-63 (63), 1% pos. Drž. hip. banke 70,50—72. — Delnice: Narodna banka 4800 den, Priv. agr. banka 245—250 (245), Trboveljska 112 do 113 (400 po 112, 112.50). Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50 do 75.50, agrarji 44—45 (43.50), vojna škoda 367.50 do 3.6340 (367.50, 363), 1. 366-367, 2. 364.5« do 369 (364.50, 365.50), 6% begi. obv. 64-64.25 (64.25), 3. 64-64.25 (64.25, 64), 7% Bler. pos. 62.50 -04, 7% pos. Drž. hip. banke 71—73. — Delnice: Narodna banka 4750-4900, Priv. agr. banka 249 do 250 (250, 244). Žitni trs Tendenca je na žilnem trgu nadalje izredno čvrsta in so cene zopet narasle. V pšenici je izredno malo ponudbe in prevladuje povpraševanje, nekoliko večja, pa vendar nezadostna je ponudba v koruzi Podobno velja za moko, kjer so tudi cene narasle. Moka stane danes že 205—230. Pri pšenici ne kaže nikakor na bližnje potnirjenje položaja. Ljubljana (nakladalna postaja, plačljivo proti auplikatu). Pšenica: bč. 79kg 2% 125.50—127.50, oves bos. 89—94, koruza času primerno suha s kvalitetno garancijo bč. 68—70, ban. 66—68, mlevski i izdelki (brez prometnega davka): moka ničla bč in ban. 202.50-225.50, št. 2 bč. 187.50-205.50, št. 5 167.50—185.50, otrobi debeli 1(10-105, drobni 85 do 90. Sombor. Pšenica:' bč. okol. Bombor, gor bč in ban. 117—119, srem. 118—119, slav. 118—120, bč in ban. potiska 120-122. Rž bč. 115-117.50. Koruza bč. žel. 63—65, bč. in srem. sušena 67—69 Moka bč. Og in Ogg 185-205, št. 2 165-185, št. 5 145-165 št. 6 127.50-147.50, št. 7 100-110, št. 8 85—90. Otrobi bč. 74—75. Tendenca mirna. Promet: 41 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji Pšenica: marec 16.50—16.54. zaklj. 16.40—16 48; maj 16.94-16.96, zaklj. 16.90—16.92. - Rž: marec zak!i' 13.54-13.56. - Koruza: maj 11.78—11.92, zaklj. 11.76—11.78. Zadnjič »mo se seznanili z nekaterimi praktičnimi vajami v terenu, kakor s turnim korakom, j obratom na mostu, s smukom itd., danes pa hočemo napraviti korak naprej, kajti veak smučar se hoče privaditi tudi onih umetnosti v anegu, ki mu omogočajo ustaviti se, zavijati in spreminjati smer, tia kratko: obvladali »e hoče in poslati gospodan-svojih dilc tudi v terenu. To je sicer precej težje, vendar kdor hoče imeti kak uiitek od smučanja, so mora priučili vsaj najpotrebnejše tehnike, ki gn šele Usposablja za pravega smučarja. Začnimo kar pri plugu, ki je najvažnejši osnovni gib v arlberški smučarski tehniki, ki je tudi za vse naše kraje najprimernejša. — Plug jo prvina, iz katere Izvajamo zavoje, obrate in kri-slijanije, ki so v današnjem smučanju najvažnejši in brez katerih si pra-vega smučarja ne moremo misliti. I. Plug (glej sliko 1.). Plug vadimo na manjiih strminah, in sicer iz navpičnega smuka. Izvedemo g« na ta način, da potisnemo zadnja konca smuči močno narazen, konici sla skupaj, vendar moramo zelo paziti, du 3e smuči ne prekrižati, ker v tem primeru jo padec neizbežen. Koleni sla pokrčeni in mehki, posli (s palicami) sta ob kolenih. Teža telesa je enakomerno porazdeljena na obeh smučeh. Čim hujša je strmi- Stikn 1 Pluti Slika 2 — Poševno postopni kornk ttuznoini korak Milen 4 — Navpično po-! stopili korak ita. tem bolj pritiskamo na notranje robove. N« manjših strminah ler v globokem snegu pa smučamo ploskoma. Sploh se držimo načela: Piti žiti j vedno plosko m« I Kadar se pa hočemo ustaviti, j tedaj pa izredno močno pritisnemo na notranje ro-| bove. Če hočemo iz pluženja, zaviti na desno (levo). | poMsfietno levo (desno) sillttčko malo naprej ili i prenesemo tew> telesa nanjo In smer Kino spremenili. II. Poševno postopni korak. Ratllorul korak. Navpično postopni korak. (Slike 2., 3. in 4.) Vso t. slike tmm kažejo, kako priti v hudih ftrmnnab najlažje navzgor. Najmanj utrudljiv ji? poševno postopni korak, ki ga uporabljamo nn hudih «rtrmi nah, kjer je dnwti prostora. Pri prestopali u ee opiramo t zgornjo smučko na zunanji, s spodnjo pa na notranji rob. Pomagamo pa si pri toni - palicama, k>i spremljala gibanje navzgor RazflOžni korak uporabljamo na krajših strminah, ker Je zelo utrudljiv. Konici smuči' damo narazen, zadnja kotira pa »Uupaj, nato se o)>iraniti na notranje robove, si pomagamo s (»ulicama ter gremo v tem položaju navzgor. Navpično postopni korak pa je še lnilj utvud Ijiv kakor razno/.ni ler ga uporabljamo na zelo hu dih strminah, ko lic moremo več uporabljati raz nožnega. Z gornjo smučko stopimo visoko iti na vplčno gor ter jo zasadimo sigu.rno v sneg vapored no s abodnjo. Obenem se opremo tnočno na spodnjo palico ler prenesemo Se razbremenjeno spod njo smučko vzporedno k zgornji1. Slika it Pluini zarot III. Pluini navoj, (Glej etiko 3.) Phižoi nivw>.*i so najvažnejši v smučanju ter se vise premalo paž-nje polaga trn te potrebna like. In prav malo je tudi smučarjev, ki jih obvlada,jo v težkem, globokem snegu. Na zdrsanih travnikih vidimo smučarje, ki izvajajo najrazličnejše umetnosti, ko pa pridejo v teren, na težek, neizvožen sneg, pa je konec. njihove umetnosti. Zato v čel sneg In vadite dosti plužne zavojel Izvajamo jih običajno v srednjem jvočepu; če je globok sneg ali Huda brzina, tedaj preidemo v nizek počep. Smuči imamo pri tem ves čas ploskoma! Ako hočemo napraviti zavoj na desno, tedaj prenesemo za Irenotek težo telesa na desno (notranjo) smučko, zadnji konec leve smučke potlšnelho na veli itn vso sitlilčko malo naprej, prenesemo nanjo težo telesa, desno pa polagoma in ploskoma drsamo po anegu I; levi, dokler nista obe vzporedni. Na isli način, toda z nasprotno nogo. se izvaja zavoj v nasprotno stran. 1. K—er Amsterdam 2309.63—2320.99 Berlin Bru selj Curih London New Vork Pariz Praga Trst 1366.60-1377.40 797.88— 801.82 1105.85- 1111.35 167.04— 108.64 3403.30—3431.56 225.37— 226.49 142.74— 143.60 291.41- 293.81 Slike so posnete po Kunipovi knjigi Smuča« je«, samozaložba 1934. Radio Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.14. Nevv YorR 310.125, Bruselj 72.15, Milan 26.39. Madrid 42.225, Amsterdam 208.85, Berlin 123 875 Dunaj 73.30 (priv. 57.40), Slcckholm 78.05, Oslo 76.05, Kopenhagen 67.60, Pr^i 12.915, Varšava 58.25. Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenoš A i res 0.77. Vrednostni papirji Dvig državnih papirjev Danes se je nadaljevala čvrsta tendenca za drž. papirje, ki sc je razvila v Zagrebu v hoso, kakor ]e /e dolgo nismo vajeni. Tečaji so ved ali mani vsi narasli. Najbolj pa sta šli nazgor vojna škoda ler beghtške obveznice. Za begluške obveznice je bilo povpraševanje celo za niarčev termin in tudi zaključki. Promet v vseh dinarskih papirjih je bil živahen, posebno pa v begluških obveznicah in vojni škodi. Tako je bilo danes tia zagrebški borzi zaključenih 3000 kom. vojne škode, 1,200.000 noin. v begluških obveznicah, 300.000 v ngrarjih, 200.000 v 7% inv. posojilu ter 3000 dol. 7% Blera. Nadalje je izredno čvrsta in je danes zopet narasla Priv. Programi Radio Ljubljanat Sobota, 19. janiiatja: 12.15 Za vstiketrn nekaj (1..■ sira revija ploič) 12.50 Porodila 10.0(1 Cas, Za vsakega nekaj (pestra revija plošč) 18(10 Radijski orkester 1815 Aktualnosti (IJudev.it Mrzel) 1S.30 Kadilski orkester 18.50 Francoščina (prof. lVezet.il 19.20 Cas, jedilni iist. program za nedeljo 19.30 Nacionalna ura: Vojaka i.n telesna vzgoja naroda (i/ Belgradat 20.00 Zunanji iw Ulični prepleti (dr. Jug) 20.2(1 Kliplete |>oje Ma.kso Ite- — vmes dvospevi «1 sopran in alt, pojeta gilčni Kri stanova iu RmlolfOvii 21.20 Cas, poročila 21..10 (iad.ljs.ki onkoBlea- — vmes harmonika šoto, Edvard Kovač. Drugi programi i SOBOTA, 19. januarja, Belgrad: 20.00 Vokalni koh eert 20.40 Koncertni večer osoUjti narodnega gledallša 28.00 Pester program — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert 21.0(1 Koncert praškega godalnega kvarteta - Dunaj: 1(1.00 igra 18.00 Vojaška godba 20.45 Potpourri del Kal manovih 23.00 Plošče 29.« .laz/, 11 uiti m,tcSta. 19.4,'t Zlata resnica, Igro s petjem 21.50 Salonska glasba 2 '.40 Oporni orkester — Mitun-Trst: 17.10 Plesna glaska 20.45 I,a Bohenie, opera, Puccini. — Him-Bari: 17 10 Koncert 20.45 Orkestralni iu vokalni koncert 22.30 Plesna glasba — Prana: 19.30 Jazz 20.20 Zbor 20.45 Pestra ura '".in Lahka glasba Bratislava: 20.20 Doroteja, opereta. OI'fe.nbacii - Variant: lO.IHI Pesmi 20 00 Karnevalska glasila 21.00 Krimski soneti. Mon.iliszko 22.15 Plesna glasba — Berlin: 19.0(1 Flavta 19.30 Narodne pesmi 20 81' Vesel večer — Kitni grbe rit: 10.10 Ura Agucz.e M legel 21,1(1 Pester večer — Hamburg: 19.00 Mlada starka, veseloigra S peljem 20.10 Variotc — Vrati/tiara: 20.Ul l'e sfer večer — Ujm/,o: 18.35 Igra 20.1(1 Pester večer — hiiln: 19.00 liokoko glasim 20.10 (llflshena križa n.kn «-Irnnkfurt: 18.5(1 Pestra ura 20.15 Vesele ženske Wind sorske, oiiera, Nlcoall Stuttgarl: ld.lHi Vdve plošče 20.15 Berlin - Monukova: 20.10 H vjihodiie ftvnli*ke _ /.urich: 20 30 Delavska god ha 21.45 Plesna gl? din — Strasuburn: 18.0(1 Krlstovn ml.-idosl, i.ratorij Ilerliov '21.;w Cil>.>aletU', onieretfl, Haiin. Slovansko smučarsko prvenstvo Včeraj smo poročali, da se bodo tekme za naše državno in one za slovansko prvenstvo jire-nesle z Bleda na Pokljuko. Danes smo dobili zagotovilo od predsednika JZSZ, da jo prenos tekem na Pokljuko gotova stvar; edino skoki, ki so na programu zadnji dan, se bodo vršili na Bledu, ce bodo Atnm količkaj ugodne snežne raz-; mere. To pa predvsem iz razloga, da bodo mogle 1 vse ogromne množice, ki se nameravajo udeležiti j letošnjih prvenstev, lahko prisostvovale tej naj-! težji, najlepši in obenem najzanimivejši panogi zimskega športa. Tudi letos bodo borbe izredno ostre, kajti Čehi kakor Poljaki se jih udeleže s svojimi najboljšimi tekmovalci. Med njimi se bo borila huda borba za prvo mesto v tekih ter v štafeti, dočim itnamo mi največ šans v alpski kombinaciji, I. j. v slalomu in smuku. V tej panogi smo liini dosegli najboljši uspeh ter se je Jugoslavija plasirala na prvo mesto. Tudi med posamezniki se je plasiral naš rojak Jeseničan lleim nn prvo mesto. V splošni kvalifikaciji je zasedla Češkoslovaška prvo, Poljska drugo in Jugoslavija tretje ntesio. Splošen napredek naše ekipe je pričakovati letos iti bodo rezultati vseh slovanskih narodov 1111 visoki stopnji; kajti Poljska Ima vse pogoje za prvovrsten uspeh. Sedaj so začeli še skakalnico popravljati, tako da bo dopuščala 50 m skoke. — Prireditelji samo želijo, da bi jih tudi občinstvo posetilo v velikem številu; uspeli bo potem kljub nagajivi zimi lep. Poljaki ne pridejo. Iz Varšave poročajo, da je tamošnja Poljska smučarska zveza danes nenadno odpovedala udeležbo na slovanskem smučarskem prvenstvu tia Bledu. Odpoved je bila izvršena brez navedbe razlogov. Kateri Čehi pridejo k nam tekmoval. Zveza smučarjev (Svaz LyŽafu) bo poslala k nam te-le tekmovalce: Baron, šiinunek. Vrana. Kadit vy. Nova. Musil, Cifka, Skrbek, KuČera. Feislatier in Ifromndka. Po končanih prvenstvenih tekmah sc podajo Čehi naravnost v Garmisch-Partenkirchen k nemškemu smučarskemu prvenstvu. Le Cifka se pelje naravnost v SI. Moritz, kjer »Odeljuje na akademskem svetovnem prvenstvu. ★ Polov!« na votiija t UVvf^iijl r.a člane .1 /.H7,. Kakor smo obveščeni je finančno ministrstvo raz veljavno odlok štev. 00.633/34, s katerim jr nvc | deno obvezno kolekovanje tiverenj za polovično i vožnjo ter pod štev. 103.(127 34 obvestilo general- I no direkcijo drž. železnic, da se tn uverenja kole- j kujejo samo s .5 Din. Imenujejo pn objavo in ne J več uveretlie. S tem se je ■ uporaba železniških j ugodnosti, ki je bila zaradi visokega taksiranju ^ v mnogih primerih nemogoča, povoljno rešila. SK Ilirija. Smučarsko sekcija. Sekc.iiis.ko načel-stvo je odredilo za jutri izlet na Dolenjsko kjer so snežne prilike še vedno Ja.ko dobre. I/ietnIJti se z.be-rojo oh 7 prod kavarno Mikllč, nasproti glavnega kolodvora, kjer naj se javijo vodji izlola tov. Miklavč.lčn. Vsal< naj radi polovične voznic vzame s selx»j legitimacijo .IZSZ. oziroma SPI). I-delh.lki se vo/iin do Zal u e, od tam se poln.io na snnicli do Sv. Duha, oziroma na Polževo, Vra'ajo Pa se iz Višnje gore. Izleta naj sr udeležijo vse članice in vsi člani, ki niso zaposleni pri poedinlli tekmah Na izlet pa se vabijo tudi članice in člani ostnllli kltlbovlh Stkcil ter vse dame, ki so pose čnle gimnast.lčne treninge. — Tisi,.. K-l jielllo nn daljši izlet, vabi seke.i.isko vodstvo v Planico, kier priredi j SK Ilirija ttied.kltibško tek rtih v tetin, kalKre se odele ■ ž i jo vsi najboljši smtCar.il. '1'eklna bo jnlrti zanimiva ker lx> glavna preizkušnji] naših tekmovalcev pred vnž-himl mednarodnimi prireditvami, ki prično priiiodn.il 'eden na Pokljuki. Snežne rn/mere -o v Planici la.ko ugodne. Snega le dovolj, smtilra ie Idealna Ti izletnik,I naj odidejo radi tekme v Planico že danes nn ve*ur. Na postaji se ho zglns.il član sekeljske noi-nve. ki bo oskrbel pjltrehuo zn polovično Vfvžeio. ako hi l'i ImeM izlet 11 lik i legitimaeije JZSZ ali pn SPD. - lV sl.akai nll) tekmah v Marlliont staHa.io: Con. Pi-1lni!ei, ie Brnflo.n, stlpinsko-sportni kluli Gorenjec, J' evie,, smiro ča vsem smučarjem, turistom, priialel.lcni in članom, da bo Smuškl dom v Črnem vrini orl 'A- . Križu nad Jesenicami počenši s prihodnjim tednom si lno odprl lil oskrbovan AS K Gorenjec se bo in,(i-p.i;i. da bo cenj. posetnlkom v vsakem pogledu itslreženo, tn'o, da ne Im nljtakih prilorb. Ker je v Črnem vrhu zapadlo zadostno -nega, in ker je smuka n:ul vse dobra pričakujemo mnogoštevilnega pdsela. 7.SK Hermes. Nogometna silicija. Pozivalo se vsi Igralci nogometne sekcije, ki posedujejo domu kateri koli klubski predmet, da ga brezpogojno tnl i.j oddalo na domu g. Btrganul na Celovški cesti (hiša lil)hovec). Proti onim, ki se tudi po tem pozivu ne b! odzvali ler oddali vse opreme, bo klub kar najstrožje postnimi \'s0 opremo je oddati proti potrdilu, katerega na I vsakdo Shrani v svrlio kontrole. Jutri Igramo finalno po. kalno tekmo z Ilirijo. Postaja moštva |e razvidna v članski kiiiigi. Ohvčsra se tndi Kor.e, ki pride /a nedeljsko tekmo v postov, da bo sigurno uravočasno na mestu, Droboj najholjih tehničnru. na'ivajPri vsem, kar se more na tem prekrasnem svetn dogoditi — — — Povejte mi, Gordon, ali imate na brodu kaj gazolina? Dobro bi ga plačal.« »Čemu potrebujete gazolin? Ne verujem, da bi ga imeli veliko, toda nekaj galon bi vajn ga že odstopili.« »Šment vas nesi z nekaj galonami. Gazo lin potrebujem za svoje motorje.« »Ali niste vzeli zadostne zaloge s seboj?« »Več kot preveč. Vsi naši tanki so bili polni in do sinoči je šlo vise gladko. Tedaj pa so nenadoma naši motorji obtičali iti ko smo zadevo preiskali, smo spoznali, da nam jo je nekdo zagodel. Nekdo je naise tanke do polovice izpraznil ter jih napolnil z morsko vodo. V prvem tanku so nam pustili čisti gazolin, da bi prišli do Rumenega morja, odkoder do Japonske nimamo prav nobenega pristanišča, kjer bi si mogli zalogo dopolniti. Zdaj pa moram ubijati svoj dragoceni čas s križarenjeni in ne pridem naprej. — A čemu vam vse to pripovedujem? Zdi se mil, da veste o tej zadevi celo mnogo več kot jaz.« »Ali bi vas to presenetilo?« »Še vraga bi. Toda to je postranska stvar. Vi veste, da moram v Yokohaini dohiteti ladjo «Tenyo Maruš.« »O tem ničesar ne vem. Vem 6amo, da jo moram dohiteti jaz. Jaz in najin spoštovani popotni tovariš Billy Allan, ki se v zasebnem življenju imenuje Elhel Hurst.« »Vi — sle BiMy Allan?« je vzkliknil Clark, kot bi še dvomil, ali si njegov tovariš ni morda dovolil kakšno šalo. »Ako dovolite, je res taiko, mister Clark,« je potrdila Ethel in se vljudno priklonila. »Kaj, vi tega niste vedeli?« je vprašal Gordon, na videz zelo začuden. »Jaiz sem to vedel, še preden srno dospeli v Berlin.« »Well, to je vse lepo in prav, toda mene ne spravi naprej. Vidite, v kakšnem položaju sem. Ali me ne bi na krovu vašega zaboja prepeljali v Yokohamo, ko mi že ne daste gazolina? Vaš vlačilec vsaj ni odvisen od vetra in napravi nekaj vozlov več kot jahta brez motorjev.« »Ali sem videti kakor pes, ki skače čez svojo senco?« »Ne, raje kakor tak, ki drugega zapeljuje, naj ukrade klobaso, ki se pozneje izkaže za pokvarjeno,« je dejal Clark razkačen. »Ne spominjam se, da bi vas kdaj zapeljal,« je hladno odgovoril Gordon. »Nasprotno, bil sem zelo žalosten, ko sem izvedel, kaj ste storili, ker nisem imel nobenega pojma, da se bo klobasa izkazala za pokvarjeno. — V ostalem bi vam pa prov malo pomagalo, če bi vas jemal e seboj v Yoko-hamo, četudi bi še dohiteli «Tenyo Mara». Obad v.i nimava nobenih izgledov, da bova v tekmi zmagam. Najin prijatelj in tovariš Billy Allan se je na mireč odločil, da bo zniagal on. Vi pa gotovo ne ooste tako nevljudni, da ne bi privoščili zmage dami.« »Pa vi?« »Zame velja seveda isto. Damam je treiba pustiti prednost Jaz potujem takorekoč samo še zaradi osebne varnosti Billyja Allana. — Sicer bi vas pa ne bolel preveč zadrževati. Vsekakor bcvni v Londonu sporočil vaše pozdrave in povedal, da pridete štirinajst dni za nama.« »Ne veselite se prezgodaj zmage- Morda vas še jaz počakam pri prihodu v London na kolodvoru.« Gordon je dal krmarju znamenje, naj nadaljuje pot in hip nato je v sitrojnem prostoru za-vreščalo povelje: »S polno paro naprej!« Za »JugusiovansKo tiskarno« v Ljubljani; Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Viktor Cenčič.