e. ičkoveo fJig. Udovica (Me. ií, Metlik» ebej Metlik/ adovica (Me i^blar, Kru^ JemaSj Čr-Irii, Brezje, Crnom Ij a iS. (120 gld. ■ v Svibniku, Zemljišče Ir. v Metliki, nj. 3400 gld.. Dvornika 2. štev. V Novem mestu 16. janavarja. 1886. ovice. bra 1884. n T agi fi.lkr. lik S i 55 ] 185 ] 140 95 ] 65's 1 75 f 1 65' îQt 1 5ft — 55^ funt — 46 —■ 35: unt -- 42 :■ — 2 - 10 i funt — 30 " — 30 ■ 1 — 28 ' ÍJ 1 a 30 1 20 žen 6 10 J- fedro 9 6 ; 60: Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — NaioČnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. Krajec v Hovem mestu. S kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. P. n. Vsem Častitim gospođom, kteri so našemu listu tako prijazni bili in naročnikoT nabirali, dalje Tsem onim Sast. gosp. naroinikom, kteri so nam želeli dobro srečo, se srčno zahvaljujemo! Onim gospodom pa, kteri so nam obljubili, da hočejo dopisovati, naznanjamo, da bodemo radostno sprejemali dopise, vendar jih prosimo, da naj bodo dopisi jasni, kratki, resnični in splošno zanimivi. Gospodje naročniki, kterim ni doâla prva številka „Dolenjskih Noric", naj jo blagovolijo reklamirati ; to se zgodi brez stroškov, ako na odprtem listu papirja zapišejo, da niso prejeli prve številke in natančno adreso podpišejo, potem list zganejo in zunaj napišejo; Časniška reklamacija uredništvu „Dolenjskih Novic" v Novem mestu. Uredništvo^ Kaj so posojilnice? Človek uživa toliko več upanja ali kredita, kolikor več ima pošteno pridobljenega premoženja in kolikor boljše ž njim po poštenem potu gospodari. Navaden kmet ali meščan vendar ■ima ne veliko premoženja, ne veliko kredita. Ce se po 10, 20, 50, 100 ali 300 poštenih kmetov združi v dmatvo ali zadrugo, imajo vsi skupaj lOkrat, 20krat, 50krat, lOOkrat ali SOOkrat to- like kredita. Vsem skupaj lehko človek nekaj stotakov zaupa, zlasti če vsi z vsem svojim premoženjem dobro stojé. Vsi skupaj so potem denarna zadruga, pri kateri se lehko denar shra-njujeali vlaga na obresti. Pa tudi tisti, ki so k društvu pristopili kot udje, lehko denar pri njej na posodo dobé. Kdo lahko k takt zadrugi pristopi? Na kakošen način se more pri posojilnicah denar na posodo dobivati? Kako so sploh posojilnice urejene? O teh ^-praŠanjih bomo prihodnjič govorili. Danes hočemo samo povedati, da so take posojilnice vehko boljše od bank, kjer se tudi denar vlaga in posojuje. O bankah in posojilnicah namreč piše ljubljanski časnik „Slovenski Narod" tako-le: „Pri bankah je navadno združeno mnogo m a-lih kapitalov v veliki delniški kapital, ki vsled tega uživa obširen kredit. Pri hranilnih in posojilnih zadrugah pa je združenih več ali manj oseb, da si s tem pridobe potrebni kredit. Tu(É pri posojilnicah uloži vsak zadružnik nek znesek, kar je nekako jednako delnici, pa v tem ko pri delničarji (pri bankah) poneha vsako poroštvo nad zneskom vplačane delnice, zavezan je vsak zadružnik pri posojilnici, ako je uaveza neomejena, z vaim svojim privatnim imetkom za posojUnične dolžnosti. Uložuiku pri posojilnici se tedaj ni bati Podlistek, Krajec. Nekdaj in sedaj. „Težka, kaj težka je dandanes kmečka butara! Ejuet je trpin; rojen menda samo zato, da trpi!" Tako ljubi moji, vas slišim zdihovati od Save do Kolpe, od Ljubljanice do Krke ; — tako adihnjejo kmetovalci tudi drugod po Slovenskem, Kmetje trpin! to verjamem, vera tudi jaz. Kdo bi le popisal njegove bolečine! Res, moral bi imeti drugačno besedo kakor jo imam jaz ; moral bi biti bolj skušen, kakor sem jaz, Če bi hotel kmečko nadlogo v denašnih dneh na tanko popisati! Pa kako tudi ne? Poglejmo nekoliko! Svoje posestvo, bode naj že majhno ali veliko, obdeluje v potu svojega obraza od zore do mraka — in skorej bi smel pristaviti — od mraka do dne ! Vsaj vemo kolikokrat si mora še noč prikrajšati, da opravi svoje težavno delo. Le glej ga, kako ti koplje in oije; le glej, kako kida, vozi in trosi gnoj, kako pripravlja in privaža kolje za vinograd! Preštej, če moreŠ kaplje vročega potu, ki mu padajo z zgrbančenega čela ob košnji in žetvi, ob mlačvi in beratvi! Da, kmet je trpin ! Pa zakaj se toliko trudi? ali zase? Kad bi pač imel kak boljši grižljej ; rad bi pač, da bi si opomogel vsaj toliko, da bi mogel le nekaterekrati v letu si privoščit to, kar -je želel svojim francoskim kmetom kralj Henrik Četrti, da bi imel namreč ob nedeljah pišČe v loncu. Pa ga li ima kedaj? Veliko jih je, posebno po Dolenjskem, ki bi bili zadovoljni, ako bi imeli vsaki dan le Črnega kruha ; — še tega jim nihče ne lomi ! t I I I niti za jeden krajcar svoje uloge, tem menj, ker pri posojilnici Tsak zadrožiiik pazi, da se z denarjem vestno ravna, kajti on ve, da pri izgubi zadružnega kapit&la bi se segalo na njegovo lastno premoženje. Vzemimo posojilnico, ki ima 300 do 400 udov, najveiS kmečkih posestnikov; vsak ud da ima le 1000 gld, premoženja, tedaj imajo vsi skupaj kapitala, od 300.000 do^ 400.000 gld. Taka posojilmca daje tedaj popolno varnost za to s'ïDto, in ker svoj denar nalaga na varna mesta, lehko se jej zaupa Še jedenkrát toliko. Ko bi tisti gospodje, ki so svoj denar v slepi zaupnosti nosili v eskomptno banko v Ljubljani, naložili ga Mli v slovenskih posojilnicah, ne trebalo bi se jim zdaj kesati, da so tako neprevidno ravnali. Morda pa se jim je zdelo imenitno, kar je stari slovenski greh, da jé banka nosila uem-žki peřat in od Nemcev bila ustanovljena, posojilnice pa zategadelj niso vredne zaupanja, ker so slovenske in jim na čelu izkušeni, požrtvovalni rodoljubi, ki tiho pa uspešno delujejo in se izogibajo sleparstva". Tako ljubljanski list pové resnico kar naravnost. Mi pa dostavljamo, da se tudi pri posojilnicah lehko zgodi goljufija in tatvina ali kaj enacega, ako bi se nepoštenim ljudem preveč zaupalo, ali pa ako iz poštenjakov postanejo nepo-štenjaki tisti, ki posojilnico vodijo. Zatorej bodi varčen! Težko ti je, dragi kmetovalec, dan danes krajcar prislužiti, težko ti je pridelke, ako jih imaš nad domačo potrebo, v denar spravljati. — DobU si navadno le malo novcev za obilico pridelkov, ki so te stali mnogo obdelovanja ; zato glej na vsak krajcar. Kupuj si le najpotrebnejših reči, katerih je za živež, obleko, gospodarstvo in gospodinjstvo treba! Prihrani si denarja zvlasti za davke, katere imaŠ plačevati pred vsem drugim. Ako znaš pisati, nasvetujem ti pomoČek, s katerinL se Človek lahko navaja varčevanja ali „sparanja", namreč: „Zapisuj si v posebno knjižico (dnevnik) vse dohodke in stroške!" Iz navadnega papirja si lahko za malo novcev narediš knjižico, v katero na jedno stran dohodke, na drugo stran stroške zapisuješ, in to vselej, Itadar-koli krajcar dobiS, ali kadar-koU krajcar izdaš^. To te bode sčasoma privedlo do tega, da bodeS posebno dohodke z veseljem zapisoval, a stroške z nevoljo ; a s tem se bodeš privadil, da te hode vést pekla in ti očitala, kadar ti. bode med stroške zapisavati denar, ki si ga izdal za nepotrebne reči, ali ga morebiti celo zapravil, zaigral ali aapil. Tak zapisnik ima še posebno vrednost, ako zapisuješ vanj tudi cene, po katerih si blago kupil ali prodal. Take zapisnike od vseh let shranjuj, da se bodeš ti in morebiti tudi tvoji otroci še ravnali po njih, zvlasti kar se tiče cén. Prilike, denar shranjevati in na obresti dajati imaš itak dosta. Ako jih ne zaupaš potrebnemu bližnjemu sosedu ali žlahtniku, vloži jih v ljubljansko hranilnico. Ako ti je to preveč od rok, shraniš jih lahko pri posojilnici, postavim v Metliki, ali pa v Krškem, kedar se bode tudi tu osnovala. NajpriliČnejše pa je denar shraniti na poštah, s katerim v zvezi so zdaj c. kr. hranilnice, velika dobrota za vae ljudstvo. Veliko pijače — veliko dade. Na Štajerskem pravijo slovenski kmetje mesto davek „dača". Ondi ljudje več bero, kakor na Kranjskem, Imajo slovenski list, ki se imenuje „Slovenski Gospodar", katerega prav radi prebi- a r P Kmet se trudi. Ali ko proda jeseni svoje pridelke, mu veliko odnese neizprosljivi davkar, nekaj požre neizogibno potrebna obleka in obutev — drugo interesi za dolgove, katere ima na svojem posestvu ! Kaj njemu ostane ? Malo, tako malo, da se ravno preživi- „Za umreti preveč, za živeti premalo!" Otroci so mu razcapani, le nagota je za silo pokrita ; mraz pa ima pravico do telesa na vseh udih njegovih. Žena zdihuje, ko jej mnogokrat primanjkuje za sol in zabelo ; — in on sam? — tolaži si lakoto z delom! Pa ubogi kmet ti imaš še dmzih nadlog, da je groza, dobro vem, vsaj sera se sam rodil pod kmečko streho! — Skrbno si se trudil in potil, da bi svoje otroke spravil na noge. Tolažil si se: pomorejo mi, ko odraso. Svoja stara leta bom živel vendar nekoliko bolj brezskrbno ; zmeraj menda ne bode truda, tudi záme mora priti enkrat počitek! — In res — lepo, kakor aveČe so rasli tvoji sinovi, veselje jih je bilo videti — tvojega Franceljna, Jožeta in Janeza ! Sosedje so za njimi kazali, ko so ti krasni mládenči stopali po vasi. Vesel si jih bil, in res so ti jeli pomagati. Boljše bode, si djal. — Pa glej, eden za drugim so dobili povabilo za vojake; — in ker so bili Čvrsti in močni, so ti vzeli vse; Solza ti je vsikdar stopila v oČi ; tvoja žena je britko tožila, pa zastonj ! — Star se moraš zopet sam truditi, ker si hlapca najeti ne mores. Vojska je nastala, recimo tam v nesrečnej Bosni. Tvoji sinovi morajo doli. To je hudo — Ali še hujše pride: čez nekaj časa zveš, da je enega vrgla v grob ondi hnda mrzlica, druzega so zaklali Turki in tretji se ti je vrnU domov i^m ± iter. DOLENJSKE NOVICE. stran IJ. rajo. y tem Časniku smo brali o atarem sloven-skcin davku to-le: „Vojaštvo stane vsako leto silno veliko denarjev, katerih si morajo davkoplačevalci od ust pritrgati in državi za njeno varnost dajati. Vse države po Evropi so silno oborožene. Odložiti oro^a ne more nobena, ako ga vse ne odložijo. To pa bi mogoče -bilo le, ako bi si namesto s krvavim klanjem narodi svoje prepire razsojevati dajali po razsodnej sodniji, katerej bi papež lehko predsedo-ival. Dokler se to ali kaj podobnega ne zgodi, trpeli bodemo silnih stroškov za vojaštvo. Vendar vsi vojaški potroški so skoraj neznatni, ako jih primeijamo stroškom, katerih imajo pijanci za apijanČljive pijače. Številke nam to pojasnijo. Francozi potrošijo za vojake vsako leto 600 do 700 milijonov frankov. .Toda za gašenje silne žeje potrebujejo 1800 do,2lU0 milijonov frankov, Angleži tudi močno pijejo. Njihovo vojno brodovje (barke), ■ki jih dela gospode na morji po celem sveti, stane TEako. leto 6tiO milijonov frankov. Pijanci njihovi potrebujejo imnogo več, 1. 1882 so zapili 2520 milijonov frankov. Zastran pijančevanja so posebno Nemci na glasu,-Belgijanci imajo pregovor: pije kakor Nemec, in Italijan pravi : e inebbriato come nn Tedesco t. j. pijan je kakor Nemec. Številke potrjujejo ta pijani sloves. Kajti nemška strahovito močna vojska stane na leto 500 milijonov frankov, a veliko več zapijejo nemški pijanci, namreč''2250 milijonov frankov. Na vsakega Nemca povprek pride uže po 13 in pol litra šnopsa in &6 litrov piva. Sploh- dokazano je, da evropski narodi, to pa oni, ki svoje omike sami nikoli pre-hvaliti ne morejo, veliko veČ denarjev zapijejo, kakor za vojake potrošijo. Dokazano je toraj tudi, da je davek res silno velik, katerega si ljudje zavoljo svojega pijančevanja sami nalagajo. Žali Bog, tudi pri nas so začeli ljudje silno pijanČevati in zlasti nesrečni šnops v sebe ulivati, bolan. Senci podoben tava okrog, nosi v sebi črva, ki mu bode kmalu končal življenje: — ti kmet pa si sivolas veči trpin, kakor si bil v svojej mladosti ! Koliko težav bi ti lahko naštel; pa naj bode dovolj, vsaj že te pretresejo človeka. Pa trpinu je treba pomagati, ali ga vsaj potolažiti. Tudi jaz bi to rad storil. Pa kako? Podajal ti bom v tem listu nektere lepe nauke. Najprej pa ti bom pokazal prav po domače, kako se je včasih godilo ljudem. Prepričal se bodeš, da še veliko hujše kakor sedaj tebi, — in tudi to ti bode v tolažbo. Pokazal ti bom pa razun tega, kdo je ubozemu človeku zmanjšal vsaj nekoliko -to revo — in ti ga boš imel še raje kakor ga imaš sedaj. (Dalje prth,) Za duševni in časni blagor narodov vneta katoliška duhovščina si prizadeva pri nas in tudi drugod z verskimi in nravstvenimi sredstvi zabraniti to zlo, zlasti s sv. misijoni m društvi v pospeševanje treznosti. Tudi zdravniki, kolikor jih je za blagor Ijudij res zavzetih, odsvetujejo povsod pijančevanje. Eden izmej takšnih vračnikov je slavni Richardson, ki pravi: „ako zdrav človek stoji, udari žila 71krat, če se vsede na stol, 70krat, če se pa uleže, tíékrat. Ko se tedaj zvečer spat uležemOj umiri se srce toliko, da žila samo po 64krat udari v minuti, torej po lOkrat menje kakor če po dnevi hodimo in delamo. To stori v 1 uri po 600 udarcev in v S urah po 5000 udarcev menje. Tako se serce spočije v noči, da človek potem zdrav in krepek po dnevi lahko dela. Vendar to se godi le, ako trezni v posteljo prihajamo. Drugače je, Če se upijanimo pred spanjem. Tedaj srce ali žila ne stori po 10 udarcev v minuti menje, ampak več, tako da jih v 8. urah pomnoži za okolo 15000. Ubogo srce se ni spočilo, ampak se po noči čezmerno utrudilo. Zato pa človek drugi dan komaj iz postelje vstane, je ves utrujen, za nobeno delo ni sposoben. Pravijo, da ga lasje bolijo, v resnici pa je srce zdelano. S časoma se tako zdela, da mora človek začeti hirati in naposled pred Časom — umreti." Dolenjci! prodajmo rajše vino, kakor da bi ga sami po nepotrebnem srkali. Kaj je novega po avsirijskem cesarstvu. Dunaj. Armada naša bode dobila dva nova regimenta, železniškega in telegrafijskega. Ta dva bosta ob Času vojske hitro postavljala potrebne železnice in telegrafe za vojsko. Na Kranjskem bodo kmalu nove volitve v kupčijsko iu obrtnijsko zbornico, ki zagovarja koristi kupčijskega in rokodelskega stanu. Na Štajerskem se bode po novi postavi vpeljal nov v i n c a r s k i red, ki bode razmere, pravice in dolžnosti med obdelovalci in med posestniki vinogradov z nova uredil. V Mariboru je sklenilo slovensko politično društvo, naj se volijo v državni zbor le prav odlični slovenski in jugoslovanski domoljubi. Iles je, treba je! Na Koroškem so bili pred 16 dnevi močni potresi. Tudi v Zagrebu so ga precej čutili. Da bi močni potres pretresel tudi dušo trdim nasprotnikom na Koroškem, na Hrovaškem pa Mad-žaronom ! Na Salcburškem bi si radi ustanovili katoliško vseučilišče, za kar imajo uže precej denarja. 12. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 2. u i Kaj je novega po Širokem svetu. Rim. Kaj se ííuje novega o sv. očetu? — Navada je, da božični veáer kardinali častitajo sv. očetu, kot Jezusovemu namestniku na zemlji V odgovoru navadno opišejo potem kako se godi katoliški cerkvi po svetu. Zahvaleč se za voSčila, rekli so sv. oČe, da je njih stanje in položaj tako rekoč neznosen. Ravuo přetečeno leto je to zopet jasno pokazalo. V sedanjem stanji ne zamorejo Še deia krščanskega usmiljenja prosto in sroboduo izvrševati. Koje preteklo leto morila kolera ljudi po Bimu, hoteli sopoleg Vatikana, kjer prebivajo, ustanoviti bolnišnico ter jo vzdrževati na lastne stro-ske. Ali zlobuost si je z vsemi mogočnimi sredstvi prizadevaJa, da to zabrani, da bi sv. oče ja v polni meri čutili, v kakih stiskah so. — Dalje se pritožijo nad tem, da se sme v Kima, središči keršČanstva, svobodno širiti luteránsko krivover-8tT0, iu tako trgati in rušiti najdražja vez Italije, edinost sv. vere. Tudi se pritožijo o nameravani postavi, po kateri se bodo smeli zakoni ločiti v nasprotiji z nauki in načeli svete cerkve. Potem pa sklenejo sv. oČe tako-le: „Če bode dopadlo Gospodu, da odvrne toliko zlo od laske dežele, hočemo mu to povrniti z čutili najtoplejše hvaležnosti. Vendar se gledé na sedanje okolščine ne moremo znebiti težkega strahti. V nasprotji a častjo in neodvisnostjo papeštva, kakoršen je sedanji položaj že sam na sebi, opovira najvišjega pastirja, v prostem izvrševanji njegove najvišje oblasti, kakor se kaže pri vsaki priliki. In ko od dné do dné mi čutimo huje težo tujega vladařstva, spoznava tudi katoliški svet nemogoČnost, da bi se sprijaznil s tem naSim stanom ter ostal miren. Včlovečeni božji Sin, ki je še kot otrok, ušel preganjanju brezbožnikov ter prenovil s svojo božjo močjo obličje zemlje, gotovo ne bode opustil priti na pomoč svoji zatirani cerkvi in zboljšati položaj svojega nevrednega namestnika. Naj pa tndi katoliki po vesoljnem svetu pospešujejo božje usmiljenje z neprenehano molitvijo, še bolj pa s popolnim krščanskim, veri in zapovdim, katere spoznavajo, primernim življenjem". Tako so sveti oČe opisali svoj položaj. Iz španjskega se čujejo slabe vesti — o strašnem potresu. Še je v spominu marsikateremu, koliko strahu in groze je pred leti vzročil silen potres v Zagrebu. Zadnje dni preteklega leta pa je zadda ta strašna šiba božja Šj)anj.sko deželo. Mesta, vasi in druga poslopja so letela na kup, da bi Človek mislil, bliža se sodni dan. Cerkve se rušijo, da si ljudje ne upajo več notri. Nad tisoč ljudi je naSlo naglo smert pod razvalinami, mnogo pa je bilo ranjenih m poškodovanih. V Alkunkulasu, v pokrajini Granadî, se je razpočila zemlja med strašnim potresom in podzemeljskim bobnenjem in pogoltnila cerkev do križa na zvoniku v sé. Vzevajočem strašnem prepadu je našlo tudi mnogo ljudi iu Živali naglo smrt. Ne da se preceniti Škoda, ki jo je vzročii potres v nekoliko trenutkih. Ni čuda. da so ljudje vsi zbegam in bežé, kamor koli 11 ksdo ve in zna. Ravno te dni je bilo brati po časopisih, da se nad štirideset tisoč ljudi iz pokrajin Granadě in Malage misli izseliti. Nekaj nad^sto let je preteklo, kar je jednaka nesreča zadela Španski polotok, V l.dan novembra 175Ô. leta je v nekohkih trenutkih bil Lizabon, glavno mesto Povtugalije, kup razvalin in nad trideset tisoč ljudi je v njih našlo svoj grob. — V najnovejšem času je jednak-a nesreča zadeU tudi laški otok Iskija. V temni noči se je jela tresti zemlja in hiše podirati da je bila groza. Sv- oče Leon XIÏL so nesrečnim Spanjcem poslali štirideset tisoč frankov t. j. v našem denarju blizo dvajset tisoč goldinarjev. Reši nas, o Gospod, šibe potresa! Piáa se nam: Iz Kandije lo. jan. Prošeni smo naznaniti, kar ee uajbtjijše v „Dolenjskih Novicah'' zgodi, da bi kočevska hranilnica rada eto tisoč (lOO.OUU) goldinarjev rai;po8ndila. Ona posojuje denar po 6 od sto, zraven r. ga se mora pa še tri in pol gold, kapitala nazaj plačevati. Tedaj skupaj 9 gold. 50 kr. za eno leto od vsacih sto goldinarjev. Zastopnik hrsnilničen jt^ v Novem-raestu g. Gratzer, vodja pri gruntnih bukvah, kateri tudi vsakemu rad pcjja-iiii stvar, Če ga pridete Tprašat. — Ljubljanska hranilnica posodi do zneska 4uU gold, po 4 od sto, kar je nad 400 gold, pa po 5 procentov. Sodražica. V soboto, t. m, stekla je psica tukajšnjega posestnika K, , ter ravno iz šole gredoČej solskej mla'^tint ce samo velik strah naredila, ampak tudi tri df:čaiie v uoge vgri-znila in popadla tudi stfrega moža. Ogrizla je tudi druge živali, zlasti priklen en« pse. Govori se, daje bila bajo pred dobrimi stirinajati dnovi ta psica ee svojira gospodarjem na tržnem dnevu v Ribnici ; na ta dan je bila pa &tekhi tii psica g. adjunkta N. , katera je biia mnogo psov ugriznila, predno so jo mogli ubiti. Popadena je bila tudi ta psica. V sredo, t. j. 7. januvarja, prišel je bil to zadevo pregledovat živiinjzdravnik iz Kočevja g. P e r d a n. Upamo, da bode ta potrebne korake storil, da se bode tudi tukaj ,pasja kontumacija" uvedla, kakor seje v Ribnici. Gospod C. kr. okrajni glavar Hočevar je šel radi bolezni za tri mesece v pokoj, da si zdravje poboljša; njegovo mesto zastopa g. m m Ů ■ir 1 jsldm zvo-aašlo la se leko-agani no te štiri-[alage dnaka ovem-!abon, id tri-grob. zadela e jela )za. lujcem n de- DOLENJSKE NOVICE. inanitij zgodi, s o è osojuje pa Še Tedaj icih sto iovem-mkvah, Če ga , posodi je nad C tr, okrajni komisar T o m a n in c. kr. deželna' Tlada poslala je še g. V i k to r j a Parma v potrebno podporo, V kočevskem okraji so nekateri posestniki in trgovci imeli precejšne svote v „eskomptnej banki" vlijubljam shranjene, in ti se bojé zgube. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi na Kočevarje opozorili, kateri so si osnovali svojo meatno poBojilnico, ki vrlo napreduje. Za slovensko krajino našega političnega okraja bi tudi dobro služila posojilnica, ki bi naj svoj fledež imela v Ribnici ali pa v Velikih LasiČah. Tukaj se vara ponuja, vrli narodnjaki v ribniškem in velikolttškem sodnijskem okraji, prilika, da pomagate prebivalstvu, da bode zamoglo lahko na varen način svoje pridobljene novce vlagati, ei pa tudi pomoči iskati. Enako temu bi se tudi obrtnija zeló povzdignila. Zatoraj na noge ! Iz Velikih-Lašič. Prisrčno pozdravlje Dolenjske Novice ! Lahko smo ponosni, ker imamo Dolenjci svoj list. Naše ljudstvo je zelo vneto zanj, kar priča mnogoštevilna naročba. Ako od drugod tudi tako obilno pristopajo v vašo vrato, kar iz srca želimo, kmalo postal bode list tednik. Da bi le! Tu pri nas imate vrlega moža, ki goreče-živo zastopa vaŠo reč. Pa tudi zelo mikavna je nastavljena nizka cena, ki slednjega spodbada in vabi k naroČbi. Prav tako ! Marsikdo pobral bode, list prebirajoč, kako dobro drobtinico ter jo ohranujoČ, porabil v lastni prid. Tudi revnemu kočarju omogočili ste koristno berilo, ki mu bode pravo vodilo na poti življenja do boljše bodočnosti. Zares, potrdilo se bode; Al' vse drugač Dolenjcem solnce sije , Iz srca toraj ; Najboljši vspeh ! Srečno prestali smo bilo, zlasti o začetku, kaj ugodno. Konec bií je boljši in Bog daj, da bi bilo nastopno novo prav dobro. Pa, kaže tako. Pri nas duševni razvoj čedalje "bolj napreduje, sloga, zavednost, celo prijateljstvo, ktero je bilo popolnoma ob tla vrženo, se po želji vrača; tudi društveno življenje se nekako veselo giblje. No, saj vedno velja zlato pravilo: Kakoraen gospodar, taka družina. Hvala Bogu ! itnamo dobre predpostavljene, dobre gospodarje. Vsi smo vneti zanje, ljubimo jih in cenimo visoko. In kdo bi jihne? Pri njih so vrata slehernemu, odprta, odprte so nam^ njjh roké, odprto je srce. Ljube^njivo je sprejet revež in bogatin, slednjem« se godi pravica, da;se zadovoljen vrača na svoj dom. Domači jezik ima povsod prvo mesto, zanj jo vnet visoki in nizki. To pa veselo upljiva na vse razmere. Kmetič bo tem raje skrbel za izomiko svojo in svojih, in to ravno pa mu bode prineslo pravo srečo. Zginila je mržnja do višjih, .kajti vsak je prepričan, da ima pred seboj moža. staro leto, ktero ni ki goji ljubezen do bljižnega, kar daje največjo vrednost, kar je najvišji namen človeške izobrazbe. Zginila bode sčasoma vsaka sila, kajti izdala bode lepa, dobrohotna beseda. Vremena Kranjcem bodo se zjasnile, pel je naš slavni pesnik. Res je; pri nas se je jelo jasniti ; blažilno solnce, kije duša vsega Življenja, ki daje vsemu plod, rast, cvet in sad, vesela vstaja in jelo je ogrevati vse, kar se giblje in živi. Privoščimo tudi drugim tako. Zato radostno Tskliknamo : Živé naj vai narodi, Ki hrepene dočakat' dan, Da, koder solnce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan; Ko rojak, prost bo vsak, Ne vrag;, prijatelj bo mejak! Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. * * * Najzanesljivši in najložji pripomoček spoznati natorno od ponarejenega vina. Pripravi kozarec čiste studenS-nice, vendar ne popolnoma polnega. Nalij potem vina, katero hočeš poskušati Če je natorno v stek-leničico kake tri palce veliko, katere vrat je vsaj pol palca širok. Nato zavrni to steklenico in postavi za palec globoko v kozarec čiste stndenč-nice, in tresi jo v vodi nekoliko časa. Ako je vino natorno ne bode se ti voda v kozarcu kar nič spremenila, ampak vino ostane vrh vode in v mali steklenici ; kar je naravno, zato ker je vino lo^e od vode. Ce pa vino ni natorno, ampak narejeno iz špirita, potem pobarvano iu še kaj druzega primešano, se ti bode voda precej pobarvala, nekaj mešanice pade na dno kozarca in namesto vina v zgornjej steklenici ostane ti nekoliko sladkega .špirita, kar si pred poknšnjo imel morda za najboljši šampanjec, pikolit i. t. d. Kdor ljubi ekstravina, kakor pravimo po domače, in hoče želodec nepokvarjen ohraniti, naj napravi to lahko in zanesljivo poskuŠinjo in prepričal se bode, koliko je dandanes ponarejenega vina. Med desetimi sortami tako imenovanega vina t flašah aH buteljah pred ko ne še eno ne bode natorno. M^îue je izkušnja podučila; naj poskusa še kedo drugi. Mazilo ali kit, kedar konjem razpolcajo kopita. Vzemi 2 dela „Gata-perče", ogrej jo v gorki vođi in zreži jo v koŠ-čeke, orehom podobne. Prideui potem en del „amo-njakove smole" in v dobro počinjeni posodi obojno zmes toliko časa nad žrjavico drži, da se vse stopi in rujavo postane. Kedar hoiieš to mazilo rabiti, razpokana kopita preij dobro osnaži, mazilo ogrej in z noževo klinjo poke zamaši in pogladL í: •.t.-■i 14. stran. D0LE2ijSKÈ -NOVICE. Štev. 2. t. Mazilo se s kopitom tako sprime, da lahko konj« precej podkuješ, brez kake škode za kopito. Gota-perfa je na prodaj v glavnih stacmah, amoni-jakoTa smola v apotekah, in če je štacnn&r ravno ne tode imel pri rokah, pisal bode ponjo t Ljubljano in T par dneh jo imaš. Cepiie za cepljenje sadnega drevja naj ae porežejo do konca februarja. Prar zgodaj naj se cepijo ëreanje. DomaťSe vesti. — V praznikih so bili ljudje pri nos kaj Teseli, ko so dobili „Dolenjske Norice" T Tolce. Dopadle so se jim zelo in bo jih hvalili, ie§, da res vsakemu človeku umevno pišejo. Tudi veliki Časopisi slovenski t Ljubljani in Trsto so naš list pohvalili. Zato £e bomo res ae bolj potrudili obljubo spolnovati, ter tako pisati, da bodo naši ljudje radi brali. Povedali jim bomo pa tudi marsikatero morebiti bridko resnico. Zakaj naši dolenjski kmetje, kakor tudi drugod, akoravno so dobrega řrca in tudi bistre glave, imajo vendar v svojo skorfo Se marsikatere napake. Teh se morajo znebiti, da se jim bode kdaj bolje godilo. ' — („Oratorij".) Y nedeljo po novem letu in pa sv. treh Kraljev dan smo imeli tukaj T mestu prelepo igro „Oratorij" v rasej gimnaziji. Pa kaj je to „Oratonj" ? — Povem le ob kratkem, da se je kazalo v živih podobah, kako so Odresenika pričakovali, kako je bilo oznanjeno rojstvo Ííjegovo, kako so ga molili pastiiji, modri i. t. d. Yse to, kar so kazale podobe, so pa pevci pripovedovali za zagrinjalom z res izvrstnim petjem. Da bi bili vi slišali, tako je milo donelo na ušesa! Pelje je bilo slovensko, ne kakor lani nemško. Prav hvaležni smo zato našemu g. gimnazijskemu vodju, ki nam je predstavo napravil. Ali nekoj bi bili želeli drugače: preveč se je tiijalo od tistih, ki so hoteli videti : za prvi prostor 1 gld., za srednjega 60 kr. in za zádnjcga 50 krajcarjev. Tudi kmet ali rokodelec bi rad videl in slišal kaj lepega, ali pol goldinarja težko utrpi. — Će bode drugo leto zopet ta prekrasna igra, upamo, da vas bomo lahko povabili, da jo pridete gledat za manjšo ceno.f^ — („D nhovni pasti r".) Tako se imenuje list, kterega izdaja v Ljubljani „katoliška bnkvarna/ vreduje ga Čast. gosp. A, Kržič, iranski katehet. Ta list je pred vsem namenjen za duhovne gospode, zato pač ni naša dolžnost, da bi vam kmetom ali rokodelcem kaj več o njem govorili. Ali vendar nekaj lehko povemo kar bode morebiti vsaj tega ali uneg« zanimalo. List prinaša zlasti cerkvene govore ali pridige, in sicer ima prvi zvezek od novega leta pa do tretje nedelje po razglašenju Gospodovem za vsaki praznik in uedeljo dve pridigi, eno daljšo, drugo krajšo, ki podaja res v kaj lahko umevnej besedi prelepih naukov, — ne zadnje pa še mično premišljevanje prilik Jezusovih. Prvi zvezek pripoveduje, kako nam kaže prilika od figovega drevesa usmiljenje božje- Mi želimo prosto ljudstvo podužvati in sicer na podlagi naše sv. vere, — v sestransko „Duhovni Pastir" dela isto po svoje, v duhovnih rečeh; zato pač smemo reČi: Komur je mogoče in ima veselje, naj se ga naroČi v Ljubljani pri „katoIišVej bukvami". Žal mu ne bode. Yelja pa 4 gld. za celo leto. — (Občinske volitve.) V Mokronogu je bil za župana izvoljen g. Anton Pižmaht. Pri volitvi novega zastopa za občino Škofi ij an (okraj krški) bil je za župana izvoljen Josip Globevnik, za občinske svetovalce pa Matija Rohrmann, Janez Vovko, Josip Jarmančič, Martin Matko in Matija Povše. Škocijanci zidali bodo spomladi tudi novo kaplanijo. Potreba je bila že velika ! Pri občinski voHtvi novega občinskega zastopa za občino Studenec (okr. krški) bil je za Župana izvoljen Matija Seljak, za občinske svetovalce pa Josip Lekše, Matija Koračin, Josip Androjna, Franc Novšak in Franc Komljanec. — (t Umrl) je prečastiti g. Janez Kovač i Č, dekan v Trebnjem. Dopolnil je 78. leto svoje starosti in služboval kot duhovnik nad 52 let, ter je bil tedaj zlatcmašnik. Cel Čas svojega življenja delal je umrli dekan neutrudno in zeló vspešno na cerkvenem polji in se je vselej odlikoval z ljubeznijo do svoje domovire. Zlasti se je za šolo zeló trudil ter jo podpiral kjer in kakor je mogel. Bil je tudi do konca svojega življenja predsednik trajnemu šolskemu svetu v Trebnjem. Zaradi njegovega človekoljubja, njegove sosebne in vsestranske izobraženosti slavilo in častilo ga je vse. V priznanje njegovih ztslug za cerkev in deželo podelili so mu tudi presvitli cesar leta 18&3 vitežki križ Franc Josipovega reda. Bodi vzglednemu dušnemu pastirju zemljica lahka! — Tudi v Novem meetu je umrl 6. t. m. znani stotnik (haupiman) Simunič za rakom v ustih. — (t Imeniten slikarali malar Janez Wolf) je umrl v preteklem mescu v Ljubljani. Rojen je bil 1. ] 825 v Leskovci na Dolenjskem. Na Kranjskem skoraj ni cerkve, kjer bi ne bilo kake Wolfové malarije, posebno je lepo zmalal «d zunaj Šenklavško cerkev v Ljubljani. . 2. iimalo. ridige, pa do ïm za daljšo, nevnej mično zvezek îovega iti ia ransko bovnih logoče lib Ij ani bode. ) k r 0-Anton aèko-zvoljen Matija Martin i bodo bila že ga zabil je ke sve-Josip ianec. z Ko-8. leto Qtd 52 PP T^Stev. dolenjsbí: novice. stran 15. — (Otrok zgorel.) V StudeoSki fari je ležal otrok v postelji preblizo peči. Postelja se je: Tnela, začela goreti ia otrok se je tako opekel, da je vsled tega nedolžao dušo zdihnil. Slièi, pazite bolje na svoje otroke, ki ao dar bežjl! — (Zmrznil.) Na Sveti večer hotel je .10 let stari dečko Stefan Zakrajâek, ki je služil v Boitelji pri Torjaku k popoliioĆui maíi. Med, potom spil je z dvema drugima fantinoraa tri-žetrt litra žganja, potem pa se je podal sam naprej. Najbrže od žganja omamljen obležal je v snegu ÍQ zmrznil. Še le nekaj dni pozneje našli so ga mrtvega. — Glejte, kaj žganje dela ! _ (Volka je vstřelil) posestnik Franc Miamaš v Ambrusu v bližini svoje hise. Divja zver je bila prav velika. Kazne vesti. * (Godna stava.) Mlad bogatia na Atigleskem je stavil lani ob novem Istu, za 100 000 gld., da bode celo leto pod milim nebom prenočil. S primerno obleko je to atoril natančno do svetega večera. Na aveti večer pa ae je bil preveč napil in policaji so ga i-ali pijanosti peljali pod streho — v zapor. Zavoljo tega je zgntùi; stavo. * (Vetike goljafije in hudodelstva) ao se godile proti koaeu lanskega le.ta v imenitnih mestih našega csswstva. Na Dunaji je prvi uradnik eskomptne baake pokradel in zapravil čez dva mitijona gold, in se-potem — vstřelil. Pri drugem denamera draltvn je eden okoli 70.000 pogoljnial in ee potem tudi vstřelil. Dva ali tri druge góljuáve uradnike so zaprli. — V Ljubljani seje tudi lektor eskomptne bauke vstřelil, ker je bil banko oškodoval za kadh 100.000 gld. Veliko ljubljanskih bogatinov in nebogatinov bode zdaj škodo trpeto, ker so zaupali tej banki, o kateri ee jim ni sanjalo, da je tako v eiabih rokah, Toma je bil vzrok ta, da je ta ljubljanska banka posodila preveč imenitnemu fabrikantu Oinkel-nu, ki je pa tudi na uič prišel. O kaj bo, ko ao ljudje prišli oh vest in ob vero! * (Na Moravském) so na novega leta dan pri vseh cerkvah eno uro s vsemi zvonovi zvonili v znamenje, da se začne tisnčletniea smrti sv. Metoda. Smesnice. Velika ploha prisili memogredoče v cerkev stopiti. Predragi prijatelji ! reče pridigar vstopivlim, dobro vem, da je mnogim cerkev y.a plajs, s katerim svoje grehe zakrivajo, vidim pa v prvič, da vam je tudi aamcsto marele prav dobro slnžiia. Zdravnik pregleduje ranenčevo glavo in u^iblje, če so ai i niso tudi možgani kaj ranjeni. Ste prav brez skrbi, odgovori bolnik, ker ranžgan niiiain, za-ka), ko bi jih bil kaj imel, ne bi bil šel se pretepavat. Kaj TQÍ je storiti, prasa oče zdravnika, moj siuko ]e miš požrl, katere ne spravimo po nobeni eeni ne gori ne doli? — Zdaj naj poje še mačko, ta bo pa že rais vjela, je odgovor zdravnikov. — Dober svèt se ne da tudi vselej izpeljati. Heâitev ugank (v 1. št. „Dolenjskih Navio",) 1. Deset (bo^ih zapovedi). 2. Pet (cerkvenih postav). 3. Nekoliko mlajši, kakor svet, 4. Sveta hostija. 5. Pet in pol (pet cerkvenih postav ia pri-stavek katekizma). Rešil jih je prav g. Jakob Strajner ia Gotne vasi. Uganke, 1. Kteri njivi imate 10 ogonov (krajev) in vsak ogon ima svoje različno ime? 2. Kdo je bil le nekaj dni mlajši, ko njegova mati ? 3. Kaj je to: 4. noge, 5 rok, dvoje Človeških trnpei in vendar ena sama duša? 4:. po kteri «esti še nobeden ni hodil, ne voâl ? 5. Kedaj in kteri osel je tako vrelal, da ao ga vsi ljudje celega sveta slisali! (Kdor do prihodnje številke resi vseh pet ugank, dobi „Dolenjske Novice'' celo leto brezplačno. Ako bode • več resilcev, odloči žreb ali lozanje.) Vremensko prorokovanje za drugo polovico januvarja. Po zimi iehko kratek čas vreme prorokujemo : ni velike škode, ako tudi prav ne zadenemo. Po leti bode treba pa že bolje paziti, ali pa molčati. Časniki prorokujejo za zadaje dni tega meseua slabo vrijme. Bomo videli. Sknšeni vremenski pregovori za drugo polovico t. m. so: Svet Fajjau in Boštjan (20.), sok v drevje gor pognan. — Cc av. Vinko (22.) ima aolnčno vreme, dobro za žito in vinake goré. — če svetega Pavelna (25.) dan je cbiačen, bo trebnh Črez leto velikokrat lačen; — Če ta dan pa megia stoji, bo mnogo bolaaih ljudi. — Lepo in jasno preobrnenje (25.) je rodo vitega leta znameoje. — 3v. Pavel zimi sleme dolj vrže. — Kakosno vrpme je Vinkovo bio, taksno črez leto ostala bo. — Prosin.; mili, Bog se usmili. — Prosinca gor-kota brt v jessni sirota. — Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni iu moka. — ôe prosinca ne zmranjc, ne sneži, rado ausec to nadomesti. — V prosinon zelena ledina, bo slabo se glestala živina. — Vidiš prosinca komarjev igrati, treba je a aenom prav varčno ravnati. — Je prosinca mokrilo, bo grozdje slaba storilo. — EkseJcutivne prodaje, v Metliki posestvo M. PetriČa iz Bojanje vasi (1112 gld.) 21. januvarja. — V Krškem zemljišče J. Horžena iz Čresinc (796 gl.) dné 17. jan. — V Mokronogn zemljišče Mart. Krešeta(305 gl.) dné 21. januvarja. — V Krškem zemljišče Matevža in Jos. Šoba ia Rdvíš (625 gld.) dné 28. ianiivarja. — VEibnici zemljišče Frančiške Knol dne 17. jan. — zemljišče Janeaa Skerbea iz Ribniee (169 gl-dné 7. febrnvarija. — V Krškem posestvo Aac Judež iz Nove gore (ISágld.) dné 24. januvarja. — V Metliki zemljišče Jos. Golobiča iz Kala št. 2 (450 gld.) dné 17. januvarja. — Zemljišča N.Urha iz Metlike št. 193 (675 gld.) dné 17. januvarja. — V Litiji p gorild: hi ratajamol pe«em. 2. dr, fr. brtdi: téliki grof. zgodotinaki ronobn. s. j, trdina: bajke in poteati o qorjancib. 22. pod hrusko. 4. jfii, staré: fiema iz Zagreba. ix 5. J, Stritv: Pravo j un astro. Podoba » km e tak ega žÍTljenja. 6. (van subie: nekoliko srtio o krií nasi, t. j, k.: paatfr in vila. bniada, 8. Fr. WMbaler: SlaTUtSIaveDci. L Dr. Jak, Zupan. 9. STOjnir; Drobne pesni. I, 2, 10. juko lersoik: agitator. koman. 11. Jos. Vawt: »Križanje Krista," 12. Knjiîerna poroíUa: s. E.: "weriand de graz. is, iran pranke: umetniâke etarise na aorenjakem. 14. Petdesetletnica pesmi „Hej Sloraai.' 15. — Slovenski glasnik^ 16. JmVa laUn: ëah. [9—1] „LJUBLJANSKI ZVON" Izhaja v mesečnih, po 4 tiskovne pole velike osmerke obseinlh zvezkih ter stoji za pol leTa 2 gld. 30 kr., za Ëetrt leta t gld 15 kr. Ces. kr. zaloga šolskih knjig. Slavnim C. k. sodiščem priporočam popolno zbirko tiskovin v civilnem, prepimera in izvanprepimem kakor tndi T kazenskem prestopku. Tiskovine oalanjajo se na terminologijo slovenske izdave državljanskega zakonika. (VAN KRAJEC 18—1] v Novem mestu. Zaloga tiskovin za cerkev, žolo in urad ' v Janez Jazbec, čevljar v Rudolfovem se zabvaljnje P. n. naročnikom za njih blagonaklo-njenoBt ter se njim tudi v prihodnje priporoča za, prav obila naročila, ktera bode točno, dobro in po nizki ceni oskrbljeval. Nadalje naznanja P. n. občinstvu, da prevzema vsakovrstna dela spadajoča v čevljai-ako stroko, da ima obilo zalogo obntal za gospe, gospiee in otroke, in da se pri njemu dobivajo poleg raznovrstnih usnjekrepilnih maščob tudi = tinktura za kurja očesa. ^ [7—i] 11 Fťanc Mervar, na Škerjaniem pri Novem mestu ima na prodaj 400 centoY ížic. Cena se izve pri lastniku. flo—1] OdgoToini uredniliÇ izdajatelj in založnik J. Krajec. Kovomeeto, — Natisnil J, Krajec.