GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 2D. APRILA 1960
■jV Poštnina plačana v gotovini
LETO IX. — STEV. 18
Mesec maj je znamenje pomladi — pomlajenja, in prerojen j a v naravi in človeku. V mesecu maju praznuje delavski razred in delovni ljudje vsega sveta svoj največji praznik — praznik dela, bojev in zmag.
Letos poteka 70 let, kar so delavci po vsem svetu praznovali prvikrat svoj praznik, kar so z razvitimi zastavami krenili
Napisal Gustav Guzej
v svojo pomlad — pomlad pro-letariata. Leta 1889 je II. inter-nacionala na svojem ustanovnem kongresu, ki je bil od 14. do 20. julija v Parizu, proglasila 1. maj za mednarodni praznik. delavskega, razreda.
»Danes, ko pišem, te vrstice,a je ob 1. maju leta 1890 pisal Engels, »pregledujeta evropski in ameriški proletariat svoje prvič mobilizirane borbene sile, mobilizirane kot ena vojska, pod eno zastavo.a
In vse od takrat plapolajo zastave ob 1. maju. Zastave s srpom in kladivom kot rodov-nim emblemom dela, pod katerim se združujejo delovni ljudje vsega sveta in ki izenačuje ročnega in umskega delavca kot enakovrednega ustvarjalca človeških vrednot in dobrin.
Visoko plapolajo rdeče zastave v pomlad socializma. Med njimi se visoko vije zastava, ki so jo razvili naši delavni ljudje v dobi naše Ijtidske revolucije in pod katero uresničujemo socializem tako, kakor ustreza našim pogojem in našim potrebam. Oči mnogih narodov sveta so uprte v to našo zastavo. O tem nam pričajo tudi pozdravi Številnih tujih gostov na V. kongresu SZDL.
»Vase delo preseneča slehernega Brazilca,« je dejal na kongresu predstavnik delavske stranke Brazilije. »Vi ste dosegli rekordne uspehe na po-
dročju izobraževanja, v kmetijstvu, v ijidustriji, vi ste dosegli visoko stopnjo priznanja in ugleda v svetu,a je podčrtal na kongresu delegat narodiie partije konvencije Gane. — »Vse močneje je islišati "glas tistih narodov, ki gredo po poti nevtralnosti in narodi Jugoslavije so pri. tem vzgled doslednosti in vztrajnosti,« je naglasil na kongresu sekretar Združene delavske stranke Izraela. — Take in podobne izjave so dajali predstavniki strank in gibanj iz 35 dežel, ki so spremljali delo V. kongresa SZDL Jugoslavije. To nam je dokaz, kako gledajo drugi na nas in to nam je v priznanje za vse velike uspehe na poti v našo socialistično pomlad.
Vse bolje se dvigajo zastave socializma po svetu. Med njimi visoko plapola rdeča zastava, ki so jo razvili naši narodi. V družini velikih in malih narodov sveta, ki že gradijo socializem ali pa si šele ustvarjajo pogoje, da bodo stopili na pot socializma, je ta zastava simbol povezanosti narodov in delovnih ljudi vsega sveta. Uspehi, ki smo jih dosegli doma, sega jo v svet, daleč preko naših meja. In ti uspehi in naša sta-
lišča v boju za socializem nam pridobivajo čedalje več prijateljev v- svetu. In tudi to je porok, da bo vse več dežel zajela pomlad narodov, pomlad delovnih ljudi.
Visoko plapolajo zastave socializma in ponosni smo, da se naša zastava vije v prvih vrstah med njimi. In ta pomlad socializma prehaja v ljudi, staplja in preraja naše življenje, da bodo srečno in bogato živeli vsi delovni ljudje.
Člani SZDL iz Socerba in okolice urejujejo novo avtobusno postajališče nad Črnim kalom — kot to delajo povsod ob avtomobilskih cestah v koprskem okraju, kjer to doslej ni bilo urejeno. Stari in mladi si
skupaj prizadevajo za lepše življenje . . . *
Vsem bralcem, naročnikom, sodelavcem in prijateljem »Slovenskega Jadrana« iskrene čestitke za 1. maj!
Uredništvo in uprava
S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
o o
Minuli petek je zasedal OLO Koper in pod vodstvom predsednika Albina Dujca razpravljal o izpolnjevanju letošnjega družbenega plana. Po izčrpnem poročilu podpredsednika inž. Petra Aljančiča se je razvila živahna razprava, v kateri so odborniki obdelali vsa vprašanja in probleme v zvezi z izvajanjem plana, zlasti pa vse vzroke, ki na posameznih področjih zavirajo redno izpolnjevanje njegovih postavk.
Tovariš Aljančič je v svojem poročilu podrobno orisal potek izvajanja in se posebej zadržal pri vzrokih, zaradi katerih okrajni družbeni načrt v prvih treh mesecih letošnjega 'eta ni bil izpolnjen.
Predvsem lahko rečemo za industrijo, da je zaključila prvo trome-sečje ugodno ter je že v mesecu marcu bila proizvodnja za več "kot 20 •/• nad povprečjem preteklega leta ali za 32 '/• večja kot v januarju in februarju. Nekatera podjetja — »Lesonit« v Ilirski Bistrici, Lama v
Dekanih, Telekomunikacije T Sežani, »Rašica«, Mlekarna Sežana in »Jadranka« v Piranu — so presegla že v prvem tromesečju celo več kot 25 '/• svojih letnih planov. Močno pa sta pod povprečno ravnijo proizvodnje ostalih podjetij tovarna »Iplas« — komaj z eno osmino letnega plana in »Topol« v Ilirski Bistrici, ki je dosegel le eno šestino letnega plana.
V	prometu je obseg uslug za 48 '/• večji kot lani, posebno pa je povečan pomorski promet, ki je v primerjavi z lanskim letom za celih 69 •/• večji, medtem ko je »Pristanišče Koper« že v prvem četrtletju doseglo 45 '/• letnega plana. Nekoliko slabše jo ^r? c^tr^m prometu, kar pa je zaraol sorazmerno manjs-ga p.jine-ta v prvem polletju opravičljivo, medtem ko je osebni promet 5 •/« nad lanskim povprečjem.
V	kmetijstvu je skrajno neugodno vreme močno zavrlo proizvodnjo v prvem tromesečju, zato se računa na časovno kasnejši pridelek vrtnin,
ZA IZVAJANJE OKRAJNEGA DRUŽBENEGA PLANA 1960
OBVESTILO
Obveščamo vse bralce, na- ■ ročnike in sodelavce Sloven- \ skega Jadrana, da bo zaradi ; prvomajskih praznikov nasled. j nja številka lista izšla v sobo- i to, dne 7. maja 1960.
Uredništvo in uprava
Na podlagi poročila o izvajanju družbenega plana za prvo četrtletje, ekspozeja tovariša podpredsednika Aljančiča in izvajanj diskutantov ugotavljamo, da se izpolnjujejo osnovne naloge letošnjega okrajnega družbenega plana v glavnem zadovoljivo ter je na osnovi že dosežene realizacije možna izpolnitev in v nekaterih primerih tudi prekoračitev letnega plana. Tako je porastel obseg proizvodnje in storitev v prvih treh mesecih letos nasproti ustreznemu razdobju lani v industriji za 41 %o, v prometu za 48 °/o in v trgovini na drobno za 17 %>, kar je skladno s predvidevanjem družbenega plana. Dobri uspehi so bili doseženi tudi v ostalih panogah, če upoštevamo slabe vremenske razmere, ki so letos ovirale kmetijsko, gozdarsko in gradbeno dejavnost. Tak porast proizvodnje in storitev je bil dosežen, ne da bi se bistveno povečala zaposlitev v gospodarstvu, ki je bila povprečno le za 3,3 °/o večja kot lani. K temu je pripomogla v prvi vrsti večja
produktivnost, kot rezultat sti-mulativnejše delitve dohodka in povečanega obsega nagrajevanja po učinku ter boljše organizacije dela. Ker pa je razprava opozorila na nekatere slabosti, pomanjkljivosti in zaostajanja pri izpolnjevanju plana, je okrajni ljudski odbor sprejel naslednje sklepe' in priporočila:
1.	gospodarske organizacije naj v naslednjih mesecih podvzamejo vse potrebne ukrepe, da bo proizvodnja v vseh panogah še hitreje naraščala. Pri tem je treba posvetiti še posebno skrb komercialni službi, predvsem boljši oskrbi z repodukcijskim materialom. To se bo doseglo z večjim in stalnim medsebojnim sodelovanjem podjetij;
2.	kmetijska posestva in zadruge naj skrbijo, da bodo obdelane vse kmetijske površine, da se nadoknadi izpad, ki ga je povzročilo slabo vreme v preteklih mesecih. Gospodarske organizacije drugih panog in družbene organizacije naj pomagajo pri izvedbi te naloge z aktivizacljo in mobi-
lizacijo svojih članov za potrebno pomoč pri izvajanju določenih poljskih del. Pri tem je treba zlasti pritegniti mladino;
3.	da se doseže predvidena živinorejska proizvodnja, naj kmetijska posestva in zadruge še povečajo napore za izpolnitev plana pitanja mlade živine. V tej zvezi je treba še dosledneje izvajati predpise o omejitvi klanja telet;
4.	v okviru priprav za letošnjo turistično sezono naj trgovska podjetja in trgovine poskrbijo za dobro založenost trga z blagom, tako po količini, kakor po asor-timanu. Za poživitev trgovine, posebno s sadjem in zelenjavo, se je treba posluževati tudi začasnih prodajaln in stojnic. V skladu z že sprejetimi sklepi je treba že v mesecu maju prilagoditi delov-
(Nadaljevanje na 3. strani)
medtem ko je bila jesnska setev žitaric izvedena v celoti. Družbena 1m zadružna posestva so zastoj iz prvega tromesečja nadoknadila s pospešenimi deli v kasnejšem razdobju.
Tudi živinorejci beležijo lepe rezultate, saj se je stalež živine povečal v razdobju enega leta za okrog 5100 glav ali za 18 •/■, kar je posledic» načrtnejše vzreje na posestvih in zadružnih ekonomijah.
Zadovoljivo izpolnjujejo svoje planske naloge v trgovini na drobno i» na debelo, v gostinstvu in blagovnem prometu, močno pa smo v zaostanka z gozdarstvom, predvsem Gozdno gospodarstvo v Postojni, ki je v prvem Četrtletju doseglo le 32,7-»/■ letnega plana, neugodno vreme pa je precej oviralo tudi gradbeno dejavnost. Analiza kaže tudi potrebo na večj» doslednost pri nadaljnjem utrjevanja in razširitvi stimulativnejšega nagrajevanja. Delovni kolektivi in predvsem vodstva ter organi samoupravljanja so marsikje to važno in napredno gospodarsko načelo dokaj zapostavili, zato ne bo odveč, če se b» proti odgovornim, ki očitno zanemarjajo uvajanje dela po učinku, kjer so za to dani pogoji, postopalo po zakonitih predpisih.
V izvajanju letošnjega družbenega plana pa so poseben problem investicije, ki so sicer v primerjavi z istim razdobjem lani nekaj porastle, vendar še zdaleč niso v skladu z izvajanjem Investicij letošnjega plana.
Čeprav je bilo že za letošnje prv» tromesečje planiranih 40 odstotkov celotnih investicij za leto 1960, pa je bilo realiziranih komaj 11,6 odstotkov. Zlasti pa ni bil plan investiranja uresničen v kmetijstvu (4 "/o), pri opekarnah (2 »/•), komunalni dejavnosti (9 ■/•), trgovini (12 •/•), gostinstva itd.
Kljub temu pa ta in še druge pomanjkljivosti v bistvu ne morej» spremeniti precej ugodne ocene izvajanja letošnjega plana. Da bi pa vskladili enakomerno izvajanje plana, je okrajni ljudski odbor sprejel na podlagi poročila in razprave sklepe in priporočila, ki jih objavljamo posebej.
tf £ OIV S N § K $
v vsako hišo
Slovenskega Primorja
Z željo, da bi tudi vnaprej tako požrtvovalno in marljivo doprinašali svoj delež h graditvi in ustvarjanju močne, svobodne in bogate socialistične domovine Jugoslavije,
iskreno čestita vsem prebivalcem koprskega okraja za letošnji jubilejni
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER
V jubilejnem letu naše svobode, sredi obilice dela za lepše življenje delovnih ljudi naše socialistične domovine, ko žanjemo tudi prve večje sadove naših naporov — praznujemo letos še bolj slavnostno praznik delovnih ljudi vsega sveta — Prvi maj — h kateremu čestitajo vsem prebivalcem okraja Koper
OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE OKRAJNI ODBORI ZB, ZWI IN ZROJ
KAJ JE POKAZALA LETOŠNJA AKCIJA POKLICNEGA USMERJANJA MLADINE
o o
Današnja slika prikazuje fotografijo mesta, kjer i)o stala nova pregrada iie Koper nad Gornjimi Vremami. Projektant je v to fotrografijo vrisal bodočo pregrado in za njo nakazal bodoče jezero, ki bo nastalo in pokrilo zadaj
ležečo dolino
Poklicnemu usmerjanju mladine smo v našem listu že posvetili nekaj prostora, tokrat pa posredujemo našim bralcem in v prvi vrsti staršem ter mladini s končano šolsko obveznostjo kratek razgovor s članom predava-' teljskega aktiva poklicne svetovalnice pri OLO Koper, Id prav te dni — v mesecu poklicnega usmerjanja mladine — opravlja nadvse važno nalogo. Stik z otroki, šolami in starši je tudi sicer glavna skrb okrajne poklicne po-svetovalnice, zato je, razumljivo, njeno poslanstvo v dneh poklicnega usmerjanja toliko večje.
Pri tov. Antonu Modicu, predavatelju IKŠ v Kopru, smo se najprej pozanimali, kako potekajo
ZA DOVOD VODE V HIDROELEKTRARNO KOPER (OSP)
□ 1
letošnja nredavanja. Tovariš Mo-dic je povedal, da obiskujejo člani predavateljskega aktiva teren že od začetka tega meseca. Najprej se posvetujejo na roditeljskem sestanku s starši in razredniki otrok, ki zaključujejo šolsko obveznost, in šele nato stopijo v stik z mladino.
Vsekakor je to edina pravilna metoda, kajti predavatelji prihajajo med mladino pripi'avljeni in ji torej tudi najlaže pomagajo pri tej življenjski odločitvi. Presenetila pa nas je izjava predavatelja, da je zanimanje za to akcijo neprimerno na podeželju kakor v Kopru. Zato se upravičeno bojijo, da tudi na anketo, ki jo bodo izvedli med učenci v prvi oolovici maja, med koprsko mladino ne bo pravega odziva.
Podatki kažejo, da so strokovne šole vseh strok in šole s prak-
darske šole bodo dobile tokrat največji dotok novincev, ki so se preusmerili.	(bb)
RAZSTAVA V MUZEJU
Za Teden muzejev, ki se je začel prejšnjo nedeljo in ki bo formalno zaključen jutri, je koprski muzej postavil v svoji Mali galeriji občasno razstavo »Koprski urbanistični in stavbni spomeniki«.
Namen razstave, katere vodilna misel je »Spoznavaj kraj«, je posredovati naši javnosti koprske panorame, obzidja, utrdbe, romanske, gotske, renesančne, baročne arhitekturne spomenike, urbanistično formacijo mesta, koprske trge, vodnjake, ki so bogata kulturna dediščina Kopra.
Prepričani smo, da bp zanimiva, pomemona m po svojem po-
tičnim poukom, predvsem koVP"' menu dovolj široko zajeta predgf||
stava starega Kopra vredna ogltsšS?
Tokrat bomo opisali vse objekte, ki leže med pregrado nad Gornjimi Vremami in strojnico elektrarne pri vasi Osp.
V zbirnem jezeru, tik nad pregrado, je situlran vtočni objekt, ki jo razviden iz vzdolžnega reza objektov hidroelektrarne, objavljenega v 15. številki »Slovenskega Jadrana« dne 8. aprila 1.1. Prag vtočnega objekta je 10 m pod najnižjo obratno gladino, leži torej na koti 3GO.OO m. Na ta način je rov dovolj visoko nad dnom bazena in se nam ni treba bati vnašanja proda in peska v rov ter daljo proti turbinam. Vtočni objekt ima zgoraj obratno ploščad, ki je zvezana preko betonskega mostu s pregrado.
Takoj za vtočnim objektom prične dovodni rov. Njegov prerez je podkvaste oblike in ima premer 4,10 m. Dolžina rova je 17.150 metrov. Kov leži pretežno v fllšnatem terenu, delno pa tudi v apnencu. Pri speleolo-ški preiskavi terena vzdolž trase rova niso naleteli na več.ia brezna, ki bi segla do samega rova. Vsekakor je pa možno, da bomo pri predorskih izkopih zadeli na manjše podzemeljske jame. Premostitev takih jam ni dandanes noben poseben problem, to bo pač akvadukt velikega formata. Pri sami gradnii bo nekoliko težav povzročala voda, ki bo ob času dežja vdirala skozi razpoke in vrtače z zemeljskega površja.
Betonska obloga rova bo povprečno debela 40 do 45 cm. Projektant predvideva po vsej do'žini torkretni omet, večinoma z jekleno armaturo.
Rov bodo pričeli graditi istočasno iz več napadnih točk: 1. na začetku rova pri vtočnem objektu, 2. vodoravni rov s strani pri Sv. Mariji, 3. navpični jašek v Hrpeljah in 4. s konca rova lz vodostana in iz celice za rasune.
Pri tem so dolžine posameznih odsekov naslednje: odsek vtočni objekt
—	Sv. Marija 2100 m, odsek Sv. Marija—Hrpelje 8100 m. odsek Hrpel.ie
—	vodostan G950 m. Vse napadne točke so v bližini železnice in cest ter naselij.
Dovodni rov končuie v vodostanu. To je navpičen jašek premera 5 m, globok 84 m, ki ima spodaj priključena dva vodoravna rova premera 4,10 m in dolžine po 80 m, zgoraj je pa odprt in nad njim je majhna naravna kotlina pod vedrim nebom. Kal je pravzaprav naloga tega velikega objekta? Poglejmo, kaj bi se zgodilo, če ga ne bi bilo. V trenutku, ko odpremo v centrali zasune proti turbinam, začne voda teči skozi turbine. Voda tik nad turbino začne lahko takoj teči, ne more pa istočasno steči tudi voda nekje v sredini rova, še veliko manj pa pri vtočnem objektu nad pregrado, ker so to velike razdalje. Zato se vsa ta vodna masa nekle v sredini pretrga in v rovu nastane podtiak- ki lahko odtrga oblogo rova od skale in na ta način uniči dovodne organe. Tlačni rov nad samo elektrarno, ki je iz jeklene pločevine, podtiak stlači kot prazno tubo za zobno kremo. Drug primer nastopi, ko turbina nenadoma obstane, kar se zgodi avtomatično, če nastane na primer na daljnovodu iz elektrarne stik z zemljo. Vsa vodna masa, ki se enakomerno premika iz zbirnega jezera skozi dovodni rov in tlačni cevovod proti centrali, nadaljuje po zakonu o vztrajnosti še tudi po zaprtju zapornih organov pred turbino svoio pot. To povzroči ogromne nadpritl-ske, ki naraščajo v smeri proti tur-
Torek, 3. maja ob 20. uri Shakespeare: KAR HOČETE, gostovanje Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane v SEŽANI Sreda, 4. maja ob 20. uri Shakespeare: KAR HOČETE, gostovanje Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane v KOPRU
Četrtek, 5. maja ob 20. uri Shakespeare: KAR HOČETE, gostovanje Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane v IZOLI Petek, G. maja ob IG. in 20. uri Koncert Centralnega doma JLA iz Beograda v KOPRU
bini. Jekleni tlačni cevovod jih ne more vzdržati in se razleti, voda pa poplavi strojnico.
Da se ne zgodi niti prvo, niti drugo, zgradimo vodostan. Ko odpremo turbino, skrbi v prvem trenutku, da lahko začne voda takoi teči in jo daje iz svoje nabire. Medtem se pa začne premikati vsa vodna masa tja do vtočnega objekta in kmalu imamo enakomeren in stanoviten dotok potrebne vode. Ko pa zapremo turbino, prevzame vodostan vase, v svoje vodoravne rove ter v kotlino na vrhu vodo, ki še vedno doteka iz zbirnega jezera in na ta način ublaži nastopajoči nadprltisk. Na kratko povedano, vodostan ima nalogo izravnati nastopajoče podtlalce in nadpri-tiske pri odpiranju in zapiranju turbin.
Za vodostanom je še kratek rov do celice za zasune, ki leži že na površini terena. Ta rov je obložen z jekleno pločevino.
V celici za zasune je avtomatična zaklopka, ki je tako uravnana, da se
sama zapre, če bi slučajno začela voda prehitro odtekati proti centrali. To pomeni, če poči tlačni cevovod ali če zaradi kake okvare pred turbinami nastopi nevarnost, da bi voda zalila strojnico, reagira avtomatična zaklopka na povečani odtok tako, da se v trenutku zapre. Tako lahko odteče v strojnico samo tista količina vode, ki je v samem tlačnem cevovodu in nesreča je mnogo manjša.
V celici za zasune začne jekleni tlačni cevovod, ki je izdelan iz najboljšega jekla, saj mora izdržati ogromne obremenitve. Njegov premer je na začetku 3,25 m, na koncu pred turbino pa 2,80 m. Brzina pretoka vode se torej povečuje s približevanjem k turbini. Tlačni cevovod je položen po površini terena in leži na vsakih 10 m na vmesnih podporah.
narske stroke, med fanti še vedno najbolj priljubljene. Dekleta pa se najbolj navdušujejo za zdravstveno službo, predvsem za poklic bolničarke. Pri poklicni svetovalnici menijo, da je to prav, kajti prav v teh strokah čutimo največje pomanjkanje kadra. Ob tej priložnosti smo tudi zvedeli, da se je precej mladine ob že določenih stališčih glede bodočega poklica usmerilo do posvetovanju s strokovnjakom tudi v druge stroke oziroma poklice, ki so jih sicer najbolj veselili, vendar niso bili dovolj poučeni o pozitivnih straneh teh strok, o pogojih šolanja in raznih ugodnostih, ki jim jih nudijo te šole. Kmetijske in goz-
da Ln pozornosti naše najširše javnosti. Razstava bo odprta tudi v prvomajskih praznikih od 9. do 13. ure.
DON PASQUALE V TOLMINU
V nedeljo, 24. t. m., je gostovala v Tolminu ljubljanska Opera z delom Gaetana Donizettija »Don Pasquale«. Dvorana Tolminskega gledališča je bila zasedena do zadnjega kotička. To priča o zanimanju Tolmincev tudi za resne glasbene prireditve. Publika res ni bila razočarana in je nagradila izvajalce »Don Pasquala« s cvetjem in takšnim aplavzom, kakršnega Tolmin ne pomni.
USPEH UCITELJIŠCNIKOV
20. t. m. so priredili tolminski uči-teljiščniki športno srečanje med ekipama učiteljišča in garnizona JLA v Tolminu. Učlteljiščniki so bili v tem športnem srečanju uspešnejši in so premagali svoje nasorptnike v odbojki, rokometu in namiznem tenisu, medtem ko so bili predstavniki tolminskega garnizona uspešnejši v šahu. To srečanje je spadalo v širok program športnih tekmovanj, ki ga je zadala mladina v Tolminu.
Dne 1. maja bodo v Pivki odprli novi zdravstveni dom. Z njim bodo Pivčani pridobili pomemben zdravstveni objekt, v katerem bo razen splošne ambu-sl lante še zobna, pa lekarna in zdravnikovo stanovanje. Pivški zdravstveni dom je zdaj med najlepšimi in najmodernejšimi v koprskem okraju
Z OECNEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ KOPER
Letošnji občni zbor Trgovinske zbornice za koprski okraj je potekel v znamenju tistih perečih problemov naše trgovine, ki so že dalj časa značilni za to gospodarsko dejavnost. Ce se vprašamo, ali smo v trgovini zadnja leta kaj napredovali, potem lahko odgovorimo" pritrdilno. Pri tem niti ne bi dali glavni poudarek Večji izbiri potrošnega blaga, saj je to predvsem zasluga naše industrije, temveč solidnejši postrežbi, večji skrbi trgovine za primerno zalogo potrošnega blaga, skromni modernizaciji naših prodajaln na drobno, skrbi za sposobnejši in strokovno popolnejši kader in podobno. V tem prizadevanju so žal našo trgovino pogosto še vedno ovirale nekatere objektivne težave in med nje smemo šteti tudi okoliščino, da se potrošniški sveti vsaj doslej niso uveljavili, kakor bi bilo to že-letir čeprav je na dlani, da bi njihovo učinkovito delo lahko odstranilo marsikateri pojav, ki vzbuja vročo kri in nezadovoljstvo.
Med objektivne težave smemo šteti tudi razmeroma majhna sredstva, s katerimi je doslej trgovina raznolaga zato, da bi se ■modernizirala in njena prodajna
mreža povečala v skladu s povečanjem prometa. Za letos kaže bolje, saj so že v okrajnem in občinskih družbenih planih zanjo določili tolikšna sredstva kakor še nikoli doslej. Potrebno bo le, da tudi tigovina sama s pravočasno pripravo tehnične dokumentacije poskrbi za realizacijo teh sredstev. Ni pa objektivna težava vprašanje higiene zaposlenega osebja in prodajnih ter skladiščnih prostorov, o čemer je govoril na občnem zboru dr. Polde Hladnik, Tu je še veliko dela, ki zahteva le pridnih rok in malenkostnih izdatkov za Čistilna sredstva.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležil poleg predstavnikov lokalnih organov oblasti tudi predsednik republiške Trgovinske zbornice Viktor Valič — njegovo udeležbo v razpravi so delegati ocenili kot pomemben prispevek k reševmju tekočih vprašani — so izvolili nove organe Zbornice in 6 delegatov za občni zbor republiške Trgovinske zbornice.
Za novega predsednika so izvolili komercialnega direktorja živilskega kombinata Delamaris v Izoli, medtem ko je dal občni zbor vse priznanje Marcelu Rožancu,
komercialnemu direktorju ČZP Primorski tisk, ki je sedem let uspešno in .požrtvovalno stal na čelu te ustanove.
NEW DELHI — Po indo-kitaj-skih razgovorih, ki sta jih imela premiera Nehru in Cu En Laj. obstaja možnost dokončne rešitve siora okrog teritorialnih zahtev Kitajske. Cu En Laj je izjavil, da bo Kitajska odslej spoštovala sedanjo meio s Tibetom, ostala sporna vprašan i a pa naj bi rešila državnika ob obisku Nehruja ~>a Kltniskem. Premier Nehru si bo izbral datum obiska sam.
KAIRO — V času od 30. aprila do 3. maja bo v Kairu druga azij-sko-afriška gospodarska konferenca, na kateri bodo razpravljali o stalnem statutu za ustanovitev afriško-azijslce investicijske banke. Svojo udeležbo in sodelovanje je prijavilo doslej 36 držav.
TUNIS — Na stališče Francije, da bodo njene čete zasledovale borce alžirske osvobodilne vojske tudi prek tuniške meje, je odgovoril predsednik Burgiba z izjavo, da smatra incidente na meji kot agresijo proti Tunisu in da bo tuniška vlada prisiljena spremeniti svojo politiko do Francije.
JOHANNESBURG — Pretekli torek je policiia zooet uprizorila racijo roti črncem v afriškem naselju Duncan in ob tej priložnosti aretirala 195 domačinov. Doslej so v Južnoafriški uniji aretirali skupno 1650 črncev.
HAVANA — Direktor kubanskega Inštituta za agrarno reformo Nunez Jimenez je po radiu in televiziji izjavil, da je ta vladni inštitut doslej odkupil ali razlastil nad 220.000 eaballerij zemlje (ena caballerija je 33 juter) ln da bo razen zemlje, ki so jo izročili zadrugam, razlaščenih še okrog 400.000 eaballerij. Od vlade je dobilo zemljo v last 7.500 revnih kmetov.
BRASILIO: Te dni je postala Brasilio glavno mesto Brazilije. To mesto je bilo zgrajeno v zadnjih letih in leži v notranjosti države. Sodi med eno izmed najmodernejših na svetu. Kljub temu pa bo dosedanja prestolica države Rio de Janeiro še vedno sedež nekaterih vladnih ustanov, ker leži ob atlantski obali in je pomembno mednarodno pristanišče.
PRAZNOVANJE 1. MAJA V IZOLSKI OBClNI
Manifestacija gospodarskih uspehov
Občinski odbor SZDL v Izoli — glavni organizator praznovanja 1. maja — je prav tako pripravil ob sodelovanju političnih in sindikalnih organizacij ter delovnih kolektivov obsežen program praznovanja. Letos — neposredno po V. kongresu SZDL in ob 10-letni-ci delavskega samoupravljanja in 15. ooletnici osvoDoditve — želijo prebivalci izolske komune dati nov poiet naši razvojni poti. Zato bodo za Praznik dela prikazali bogote gospodarske uspehe, ki so rezultat zavestnega dela članov delovnih kolektivov tega delavskega središča.
Svečano akademijo in lep kulturni program bodo imeli na večer praznika, okroga mesta in ob obali pa bodo goreli kresovi in taborni ognji. 1. maja bo že ob 5. uri zjutraj budnica, ki bo hkrati uvod v priprave na veliko pa-
rado. Parada bo ob 10. uri dopoldne in bodo v njej razen kolektivov s prikazom svoje dejavnosti in uspehov sodelovali tudi športniki, mladina, člani predvo-jaške vzgoje in številni člani SZDL. Ze ob 11. uri pa bo na Trgu JLA veliko zborovanje.
S N S t? s
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek- Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 10 din — Letna naročnin» 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3.5 am dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov ln fotogra-"J nn vračn»rio. — Tisk In kllšejl tiskarna CZP »Primorski tisk.
¡1
Nadaljevanje s 1. strani)
.čas prodajaln potrebam turizma. Občinski ljudski odbori naj tudi poskrbijo, da se do sezone uredijo izletniške točke in odpre potrebno število gostinskih lokalov na podeželju;
5.	glede na nezadovoljivo do- • sedanjo potrošnjo investicijskih sredstev posebno v kmetijstvu, industriji gradbenega materiala, trgovini in uslužnostni obrti ter pri gradnjah družbenega standarda je treba podvzeti ukrepe za hitrejše izvajanje investicij. V tej zvezi naj investitorji poskrbijo, da se pravočasno pripravi potrebna tehnična dokumentacija. Pojačati je treba zlasti projektantsko službo in gradbeno operativo. Proučiti je treba vzroke naraščanja cen gradbenih materialov in storitev ter pojačati napore za stabilizacijo cen v gradbeništvu;
6.	nagrajevanje po učinku je treba še nadalje razvijati in iz-
opolnjevati. V tem letu je treba
lOseči najmanj tista razmerja, ki jih predvidevajo tarifni pravilniki. Uprave podjetij in organi delavskega samoupravljanja morajo bolj sistematično proučevati in uvajati boljša in učinkovitejša merila nagrajevanja. Nagrajevanje po učinku je treba razširiti tudi na vodilno osebje. Dosledno
je treba odklanjati kakršnekoli poizkuse uravnilovke;
7. čim hitreje je treba organizirati in usposobiti centre za strokovno izobraževanje delavcev na delovnih mestih, upoštevajoč na-
obclnsko tekmovanje pionikjev v saiiu
V	Kopru je bilo v sredo zaključeno občinsko tekmovanje pionirjev posameznih šol v šahu. Na čmobelih poljih so se pomerili šolarji iz obeh koprskih osnovnih šol, pa iz Dekanov, Božičev in Gračišča.
V	nižji in višji skupini pionirjev so bili obakrat zmagoviti pionirji iz Dekanov, medtem ko so v skupini pionirk zmagale Koprčanke prve osnovne šole.
Zmagovalci so si priborili pravico do nastopa na ustreznem okrajnem tekmovanju.
LOKEV PRI DIVAČI
Tako TVD Partizan kot PD »Tabor«, pa tudi mladinska organizacija v Lokvi so že dalj časa gojili željo, da bi dobili lastne prostore, v katerih bi se razvijalo živahnejše kulturno in politično delo v tej prilično veliki vasi. Edini izhod je bil v preureditvi notranjosti starega tabora, kjer je, kljub debelim zidovom, mogoče urediti prav prikupne kotičke, pa tudi Večje prostore. In prav te rešitve so se lotili in to z velikim elanom. Dela so že v teku.
gli razvoj tehnike in uvajanje novih znanstvenih metod v proizvodnji;
8.	finančni organi občinskih uprav za dohodke naj v sodelovanju z bančnimi ustanovami poostrijo in pospešijo izterjavo dohodkov, proračunov in skladov ter skrbno kontrolirajo pravočasno plačevanje družbenih obveznosti. V ta namen je treba povečati skrb za stalnost in strokovno izboljšanje finančnih kadrov;
9.	občinski ljudski odbori, predvsem zbori proizvajalcev, naj še bolj redno in sistematično spremljajo izpolnjevanje planskih nalog gospodarskih organizacij ter jim pri tem nudijo potrebno pomoč.
} PLAN 1960 UTO 1959
120
: ¿2
135
ISO
222
123
313	
	283
	
	
	' 76$ .
: - -i	
16Í
1Ž?r
ODNI * DOHODEk PO PREBIVALCU
(V TI50ČIH DIN)
203
105
172

165
WO:
105
m-;
OKBAJ O&CINA OBČINA OBCltlA OBČINA 0BÜNA OBČINA O&ClflA
FLRJ LRS (¿OPER PIRAN IZOLA KOPER PO» SEŽANA MBU HRPEljc
Narodni dohodek po prebivalcu je merilo gospodarske moči države posameznega področja
ali
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBOKA V KOPRU
Pozdrav Prazniku dela na Koprskem
Lepšega praznovanja Praznika dela si prebivalci koprske komune zares ne bi mogli želeti, kakor bo letošnje. Pripravljalni odoor pri oocinskem odboru SZDL so pri sestavljanju programa podprle vse politične organizacije ter končno vsi delovni kolektivi, mladina itd.
Osrednja proslava bo na večer pred 1. majem v Kopru na Titovem trgu od 20. uri, kjer se bodo razen prebivalstva zbrali tudi vsi delovni kolektivi z zastavami in transparenti. Nedvomno bo bogat spored proslave pomagal ustvariti nadvse svečano vzdušje, eaj bo razen govora sekretarja OK ZKS tovariša Kajtimira ter predstavnika italijanske manjšine sodeloval tudi akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane in koprska godba na pihala. Istočasno pa bo vse okoliške hribe in obalo od Zusterne do Kopra razsvetljeval bengalični ogenj in plameni velikih kresov.
Na večer pred 1. majem bo odprta tudi razstava o gospodarskih dosežkih podjetij in koprske komune kot celote v I. petletki. Raz-
O
V BEOGRADU BODO ODPRAVILI PARNE LOKOMOTIVE
V Beogradu bodo že prihodnje leto v glavnem odpravili parne lokomotive in tako rešili glavno mesto dima in saj. Parne lokomotive bodo nadomestili električni stroji, ki jih bomo dobili od znane ameriške tvrdke »General Motors«. Strokovnjaki računajo, da bodo že letos vozile na glavnih progah Beograd—Zagreb in Beograd—Niš sodobne električne lokomotive, istočasno pa so že pripravili načrte za rekonstrukcijo eograiske kurilnice, ki bo postala središče Dlesel-lokomotlv. Malo število parnih lokomotiv, ki bodo ostale na beograjski postaji, bo služilo samo za manevriranje in prevažanje lokalnih vlakov.
JUGOSLOVANSKI TRAKTORJI V ETIOPIJI
Kot je znano, posveča etiopska da največjo pozornost gospodarskemu razvoju svoje dežele, v ta namen so naročili tudi pri nas večje število traktorjev »Zadru-gar«, ki so se že močno uveljavili na svetovnem tržišču. V Adis Abebi so že začeli montirati prvo pošiljko teh traktorjev in jih bodo po montaži poslali na deželo. V tej pošiljki je 40 strojev.
JUGOSLOVANSKE LADJEDELNICE ZA BRAZILIJO
V Rio de Janeiru. je bil pred dnevi podpisan sporazum o dobavi jugoslovanskih ladij Braziliji. Jugoslavija bo dobavila Braziliji najprej dve potniški ladji, dolgi 150 metrov in široki 19 metrov. Vsaka teh ladij bo lahko sprejela na krov 530 potnikov.
stava bo na hodniku novih prostorov hotela Triglav.
1. maja zjutraj pa bo kot vedno doslej budnica iz Semedele do Kopra in nato dalje v Ankaran in Valdoltro.
Razen tega prireja občinski sindikalni svet v počastitev delavskega praznika delavske športne igre, na katerih sodelujejo: šahi-sti na množičnem turnirju, ki je bil 25. aprila, 26. aprila je bil začetek tekmovanj sindikalne lige v odbojki, od 2. do 7. maja bo strelsko tekmovanje sindikalnih podružnic, od 7. do 25. maja pa turnir sindikalnih moških ter 22. maja množični tumir v namiznem tenisu.
Ob osrednji proslavi v Kopru bodo imeli svečane akademije tudi v vseh večjih centrih koprske občine, prav tako na večer pred 1. majem: v Šmarjah, Marezigah, Pridvoru, Hrvatiruih, Plavjah, Škofijah, Dekanih, v Črnem kalu, Gračišču in Pobegih. Delavski praznik pa bodo sVečano proslavili še vsi delovni kolektivi, posebne programe pa bodo imeli v TOMOS, pri Slavruiku, v LAMA v Dekanih in v podjetju STIL.
Včeraj sta zasedala v Kopru oba zbora ObLO Koper ter sta z ločenim ali skupnim glasovanjem sprejela vrsto predlogov s področij gospodarstva, prosvete, zdravstva itd, Zaradi izredne aktualnosti se bomo omejili na poročilo o problematiki stanovanjske gradnje na območju občine Koper, razen tega pa naj omenimo še važen odlok o občinski dokladi za leto 196U, ki določa nove stopnje v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi, razlike v višini te doklade iz kmetijstva med posameznimi področji pa so v skladu z obdavčitvijo določenih dohodkov kmetovalcev. Med drugim so na seji sprejeli tudi odlok, ki določa 31. december 1960 za zadnji rok, ko lahko prejšnji lastniki nacionaliziranega zemljišča zahtevajo uporabo parcel za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš.
Kot ugotavlja poročilo o problematiki stanovanjske gradnje na območju občine Koper, narekujejo nekateri elementi, med katerimi zavzema prvo mesto izredno mo.čan dotok prebivalstva — posledica pospešene gospodarske izgradnje in povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu od 3.278 oseb v letu 1954 na 7734 oseb v letu 1960 — nujnost hitrejšega tempa stanovanjske izgradnje. Sicer ne kaže podcenjevati že sedanjega vpliva novih gospodarskih objektov, vendar je to v razmerju s starim stanovanjskim fondom, ki znaša po popisu iz preteklega leta domala 75 odstotkov V. in IV. kategorije, ali pa je sploh brez oznake kategorizacije, še vedno nezadovoljivo. Načrtnost stanovanjske izgradnje
pa je bila močno ovirana tudi zaradi pomanjkanja urbanističnih zasnov in načrtov, vendar je kljub temu bilo od leta 1947 do konca leta 1959 vloženih v novogradnjo stanovanj 2 milijardi 116 milijonov dinarjev družbenih sredstev ter skupno zgrajenih 673 stanovanjskih enot s površino blizu 39 tisoč m\ Če upoštevamo še adaptacije in rekonstrukcije starih objektov zares lahko govorimo o izboljšanem stanovanjskem fondu in boljših higiensko-tehničnih razmerah starega stanovanjskega fonda.
Ker pa urbanistični program mesta Kopra ne zajema perspektivnega razvoja, ali vsaj ni dovolj poglobljen, zahteva prav programska obdelava podrobnejši študij. Zato bo ObLO Koper vskladil razvoj stanovanjske izgradnje z ekonomskim razvojem občinfe, povečal bo načrtno in predvsem racionalno izgradnjo, kar pa zadeva zazidalni načrt Se-
medele II pa je bil po ugotovitvah strokovne komisije za urbanistično ureditev obalnega področja pri OLO začasno odložen, Komisija meni, da je treba forsi-rati stanovanjsko izgradnjo predvsem v starem delu mesta, da bi ga na ta način čimprej sanirali. Tako bo v letošnjem letu vloženo v stanovanjsko gradnjo nadaljnjih 700 milijonov dinarjev, Ob LO Koper pa bo sprejel potrebne predpise za racionalno stanovanjsko gradnjo za daljše obdobje ter bo pri tem upošteval prednosti kompleksne blokovne gradnje stanovanjskih objektov. Pri tem pa poudarja potrebo po kar najširšem sodelovanju volivcev, ki naj na svojih zborih že pri idejnih zasnovah urbanističnega reševanja stanovanjskih enot in naselij ocenijo te predloge in s svojimi stališči in mnenjem podprejo prizadevanje občine za čimbolj smotrno stanovanjsko izgradnjo.
S POSVETOVANJA O VINOGRADNlSVU V PORTOROŽU
Dogovor za vskSoJeoo delo
V dneh od 22. do 24. aprila je bilo v Portorožu I. posvetovanje o vinogradništvu, ki se ga je udeležilo okrog 200 delegatov in gostov iz okrajev Koper, Gorica, Pulj in Reka. Zastopali so vinogradniška področja Kvarner, Istro in Slovensko Primorje. Razen znanih strokovnjakov za vinogradništvo vseh sodelujočih okrajev so bili na konferenci prisotni tudi zastopnik Glavne zadružne zveze iz Beograda inž. Džusoviče-
naš gospodarski komentar
(Po V. kongresu Socialistične zveze Jugoslavije)
Prva ugotovitev po V. kongresu SZDL, ki je pretekli teden končal svoje delo, je s stališča gospodarskega razvoja, da nam dosedanji uspehi na tem področju dajejo vse možnosti za postavitev in izpolnitev večjih in obsežnejših nalog. Ta ugotovitev temelji na uspehih zadnjih let, zlasti pa na dejstvu, da smo pred leti, ko smo postavljali j:etletni perspektivni načrt razvoja gospodarstva, podcenjevali svoje moči. Petletni načrt bo v osnovah namreč izpolnjen v štirih letih.
Osnovno je vprašanje investicij, kajti prek teh lahko razvijamo gospodarstvo na vseh področjih in prek njih dvigamo življenjsko raven. Tudi na tem področju smo doslej dosegli uspehe, ki jih je težko primerjati s komurkoli, da ne govorimo, da v svoji preteklosti ne najdemo niti sledu o nečem podobnem. Če so včasih govorili o bogastvih, ki jih skriva naša dežela in so pri tem mislili ne samo na prirodna bogastva, temveč tudi bogastvo, ki ga skriva v si>ojih rokah naše ljudstvo, smo sedaj po vojni to bogastvo izkoristili in ga izkoriščamo v svoj prid. Potrebno bo
le, da bo razvoj zlasti na področju investiranja, skladnejši in da v tem pogledu ne bo prišlo do neenakomernega razvoja ene ali druge gospodarske veje. Podrobne analize na Kongresu so pokazale, da nam to ne bo težko doseči in da pri tem ne bo prav nič trpel dosedanji hitri razvoj in količina investiranja. Pot je v investirali ju jasno začrtana, morda jasneje kot doslej in je v tem, da ne smemo popustiti, ker gre za zboljšanje življenjske ravni, ki jo lahko dosežemo edino po tej poti, Osnovno je povečanje industrijske proizvodnje. To govorimo v trenutku, ko ugotavljamo, da se ta proizvodnja dviga in raste preko predvidenih načrtov. Zato ni bojazni, da ne bi na tej os?iowi dosegli še nadaljnji porast te proizvodnje. Vzporedno s tem pa se postavlja vprašanje kmetijstva. Kongres je ugotovil, da računamo v prihodnje z revolucionarno preobrazbo kmetijske proizvodnje in s tem tv zvezi s krepitvijo socialističnih odnosov na vasi. Vskladitev teh odnosov z odnosi na ostalih področjih, zlasti v industriji, pomeni za nas eno izmed življenjskih vprašanj, ki jih mo-
ramo rešiti. Taka preobrazba bo pomenila obenem utrditev položaja naše države v svetu in zmanjšanje njene odvisnosti v gospodarskem poaledu. Obrisi tega se kažejo povsod in to ne samo v mišljenju in gledanju ljudi, temveč tudi na zunaj, ko v kmetijstvu spodriva stroj in veliki kmetijski obrati razdrobljenost, o kateri smo zlasti pri nas govorili še pred nekaj leti. Danes je pogled obrnjen naprej in tudi kmetijstvo je krenilo Ina novo pot.
Podrobno o vseh teh vprašanjih na tem mestu ne moremo govoriti. Moramo pa ugotoviti še, da bodo in da že sedaj vse te naloge zahtevajo velikih naporov, zlasti pa kadrov in izboljšanje njihove strokovnosti. Proces modernizacije našega aospodarstva, ko moramo prehiteti ziamujeno v preteklih časih, zahteva v prvi vrsti kvalificirano delovno silo na vseh področjih. Tudi tu so postavljene naloge, ki so jasno začrtane: na šole ne enkrat, temveč dvakrat, trikrat več učencev in študentov, vsem pa, ki že delajo naj bo omogočeno, da se usposobijo za bolj zahtevma dela.
va, direktor kmetijskega inštituta LRS tovariš Adamič, podpredsednik OLO Pulj Milan Lovrenčič, med udeleženci iz Kopra pa tajnik OLO Črt Kolenc in predsednik OZZ Koper Franc Kralj-Petek. V imenu ObLO Piran je pozdravil navzoče podpredsednik Ivan Koroš'ec, posvetovanje pa je vodil Narcis Biloslav.
Posvetovanje je imelo posebni pomen, ker so se prvič sešli v takšnem številu in z namenom, da bi združili napore za sodobno socialistično obnovo vinogradništva zastopniki omenjenih treh vinorodnih področij. Kot je znano, prekašajo ti predeli po površini vinogradov vse ostale vinogradniške okoliše pri nas. Za Slovenijo znaša na primer povprečje vinogradniških površin 4 odstotke od celotnih obdelovalnih površin, medtem ko je to razmerje v teh predelih občutno višje, saj znaša 14 in tudi 20 odstotkov vinogradov. Razen tega lahko govorimo o enotnem vinogradniškem področju in gre torej za skupne probleme, zato so obravnavali vrsto nerešenih vprašanj, predvsem o nalogah o uspešnejši obnovi vinogradov s posebnim poudarkom na asortiman. kot tudi o ponovni utrditvi slovesa naših vin v svetu.
Iz izvajanja številnih poročevalcev je bilo razvidno, da bo le v koordinirani akciji moč postopoma zabrisati posledice. Medtem ko je bilo še leta 1909 na področjih Kvarnera, Istre in Slovenskega Primoria 35.000 ha vinogradov, je znašala površina teh 1945. leta le še 25.186 ha. Najbolj so bili prizadeti proizvajalci črnih vin. posebno refoška. Po priključitvi žal nismo imeli dovoli strokovnega kadra, da bi se takoi lotili sistematični in smotrne obnove. zato bo treba sedaj tembolj pohiteti in z dolgoročnim določa-niem investiciiske politike preiti na načrtno obnovo vino^rndni-štva. Zaradi nadvse ugodnih kli-(Nadaljevanje na 12. strani)
VEČERNE POLITIČNE ŠOLE
V torek, 19. aprila, so v Sežani zaključili večerno politično šolo, ki je trajala 6 mesecev. Z uspehom jo je končalo 20 slušateljev, ki so prejeli tudi zaslužena spričevala. Ker je ta šola začela delati šele pred nedavnim in je morala orati ledino, so se zlasti v začetku pojavile težave, ki pa so jih slušatelji in predavatelji ter
V NOVOKRACINAII 20 NOVIII ČLANIC SZDL
Na sestanku društva žena v Novokračinah pri Ilirski Bistrici se je včlanilo v Socialistično zvezo 20 žena. V tej vasi so sedaj vse žene članice te množične organizacije. Ob tej priložnosti so žene poslale tudi pozdravno pismo V. kongresu SZDLJ, J. S.

Posvetovanje o drevesni in trsničarski proizvodnji SAMO KVALITETNE SADIKE
Odslej bo bdela nad kakovostjo trsnega materiala in sadnih drevesc posebna komisija — V okraju samo ena trsnica in ena sadna drevesnica
Številni problemi proizvodnje mladega sadnega drevja in trsničarstva so bili prvič temeljito in odločneje zastavljeni v petek na posvetovanju v Novi Gorici.
Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da bomo imeli v bodoče v goriškem okraju samo eno trsnlco in eno sadno drevesnico. Tako bo ostala le trsnica v VrhDolju in sadna drevesnica Splošnega kmetijskega gospodarstva Gorica. V slednji bodo gojili le ko-ščičarje, njej naj bi se priključila se sadna drevesnica Gospodarske poslovne zveze Gorica v Desklah, kjer naj bi gojili pečkarje. Vse ostale drevesnice in trsnice bodo morale odpro-datl, kar imajo vzgojenega, potem pa prenehati z delom.

ZGLEDNO DELO
Mladi zadružniki v Voklem, ki so se združili v svoj aktiv, so pokazali veliko veselje do skupnega dela. Na njivi s površino 30 arov, ki so jo dobili od zemlje SLP, so lani zasadili semenski krompir. Pri spomladanskih delih so sodelovali domala vsi, teže pa je bilo pri spravilu pridelka, ker so bili mnogi preobremenjeni z delom doma. Za skoraj 57G0 kg krompirja ki so ga pridelali, so iztržili 39,000 dinarjev čistega dohodka. Lahko bi bil uspeh boljši, če bi bila boljša zemlja in ugodnejše vreme. Lansko jesen so zasejali visokorodno pšenico »Helkorn«, lcl prav lepo kaže Ker pa so zdaj za omenjeno njivo zaprosili pionirji — člani šolske zadruge — so jo prepustili njim. Pionirji so z veseljem prijeli za delo in pšenico že dognojtli ter določili skupine, ki občasno skrbijo za njeno rast. Poželi jo bodo s kombajnom.

vodstvo šole z dobro voljo in z vztrajnostjo premagali. Izdatno pomoč sta nudila tudi občinski komite ZKS in ideološka komisija.
Polem, ko je upravitelj Ciril Drole podal pregled opravljenega
Kmetijska zadruga Sežana je že pred leti preračunala svoje potrebe po strokovnem kadru. Odločila se je, da bo štipendirala 2 kmetijska tehnika in enega agronoma. Prvi tehnik bo zaključil šolanje že letos in ga bodo zaposlili na zadružni ekonomiji. Drugi bo končal šolo prihodnje leto in bo zaposlen na terenu, čez nekaj let pa bo dokončal študije tudi agronom. S takšnim kadrom bo zadruga kos svojim na-
tudi železničarji v prestranku
Te dni so tudi železničarji iz Prestranlca proslavili svoj praz-■ nik, V ta namen so s prostovoljnim delom napravili svoje balinišče in začeli na novo urejati park pred kolodvorom. Na proslavo Dneva železničarjev so povabili tudi vse bivše železničarje, ki so danes že upokojeni. Povabljeni upokojenoi so se toplo zahvalili povabilu svojih aktivnih tovarišev.	D. J.
dela in razdelil spričevala, so prvim absolventom čestitali še sekretar občinskega komiteja ZK A. Grmek, član ideološke komisije pri OK ZK Koper Ivan Ren-ko in članica ideološke komisije pri CK ZKS Jelka Jaklič, -er
logam na razmeroma obsežnem torenu in na lastni ekonomiji.
— er
Absolventi šestmesečne večerne politične šole v Sežani
Pripravljalni odbor za prvomajsko praznovanje v Ilirski Bistrici, ki ga sestavljajo zastopniki obč. odbora SZDL, -sindikalnih podružnic gosp, organizacij in ustanov, je skupno z vaščani pripravil lep program praznovanja, Tudi v Ilirski Bistrici bodo posvetili letos posebno skrb prikazu gospodarskih uspehov in dosežkov, kar bodo predstavili v domu družbenih organizacij v obliki razstave. Tudi na dan 1. maja bodo v veliki povorki, ki se bo začela v Vojkovem drevoredu po budnici, prikazali člani delovnih kolektivov gospodarski razvoj občine, gospodarske uspehe in razvoj družbenega upravljanja, Transparenti, grafikoni in izdelki
lies no delu
raznih tovarn ter zadružnih posestev ter socialističnih ekonomij bodo nedvomno privabili številne gledalce tudi iz okolice. Skrbno so pripravili tudi kulturni program, ki bo sledil slavnostnemu govoru, v katerem bodo sodelovali KUD Jelšane ter glasbena šola iz Ilirske Bistrice
V popoldanskih urah pa bodo priredili vrsto športnih srečanj, zvečer pa bodo dali duška mu veselju mladi in stari na v^B likem ljudskem rajanju. Priponi*1' nimo naj še to, da se j'e več kolektivov odločilo tudi za skupinske izlete, kar doslej ni bilo v navadi.	b
Občinski odbor SZDL v Ilirski Bistrici je dal pobudo za kmetijsko akcijo članov te organizacije, da bi v počastitev V. kongresa SZDL obnovili 35 ha sadovnjakov v Smirjah, Ak-cijo bodo izvedli
Odkar je mesto sanitarnega tehnika v hrpeljski občini spet zasedeno, je po trgovskih in gostinskih lokalih zavladal pravcati preplah. Da bi poznali sanitarne predpise in bi se po njih tudi
streljanje
za Člane zroj
Občinski odbor ZROJ v Postojni bo izvedel za vse svoje člane streljanje z zračno in malokali-brsko puško. Občinsko tekmovanje z zračno puško bo do 15. maja 1.1., z malokalibrsko puško pa do konca maja letos, ker bo okrajno tekmovanje v streljanju že v juniju. Občinski odbor ZROP Postojna je določil za strelce z zračno puško 3 nagrade za posameznike v znesku 3.000 dinarjev, za strelce z malokalibrsko puško pa 3 nagrade v znesku 5.000 dinarjev	D. J.
ravnali, je sanitarna inšpekcija organizirala poseben seminar, ki ga morajo obiskovati vsi trgovski in gostinski nameščenci. Na seminarju se seznanjajo z vsemi podrobnostmi sanitarnih predpisov, da bi bilo tako po trgovinah, mesnicah in gostilnah več reda in higiene.	—va —
DIVASKI TABORNIKI ODLIKOVANI
Dan tabornikov — 22. april — so proslavili dlvaški taborniki s tabornim ognjem, ki so ga ob 8. uri zvečer prižgali na travniku v bližini središča naselja. Ob ognju so priredili tudi lep kulturni spored, ki so ga izvajali sami skupaj z moškim pevskim zborom Svobode.
Odred tabornikov »Janka Prcmrla-Vojka« v Divači je bil na pomladanski seji starešinske uprave, ki je bila v nedeljo v Ljubljani, imenovan za partizanski odred. Ta naziv je dobil, ker je s svojim aktivnim in požrtvovalnim delom zasedel drugo mesto med taborniškimi odredi v Sloveniji.
—er
DIVAŠKITABORNIKI ODLIKOVANI
V zadnjih dneh je bilo v Evropi pretežno oblačno vreme. Iz severnih delov Evrope še vedno prodira hladni zrak z Groenlanda in Islanda, ki prinaša hladno in spremenljivo vreme. V tem razdobju lahko pričakujemo stabilizacijo vremena, ki pa bo še vedno precej spremenljivo in hladno. Okrog 15. maja se bo vreme stabiliziralo.
zaključek politične šole tudi v tolminu
Te dni so zaključili v Tolminu večerno šolo, ki jo je obiskovalo 26 komunistov. Zaključne izpite je opravljalo 24 slušateljev. Vsi so z uspehom dovršili politično šolo.
V šestmesečnem študiju so obiskovalci šole predelali osnove iz zgodovine delavskega gibanja, iz gospodarstva FLRJ in politične ekonomije. V zadnjem predavanju pa jih je sekretar OK ZK Nova Gorica Tine Remškar seznanil z vlogo komunistov v družbenem življenju.
v etapah, sodelujejo pa mladina iz Ilirske Bistrice, uslužbenci ObLO in Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, pripadniki JLA in drugi. Vzporedno s tem pa so začeli pripravljati teren za novo cesto za tamkajšnjo kmetijsko zadrugo. Pripravljalna dela so izvedli občani sami, material pa prispeva Ob LO.
Prava turistična sezona se pravzaprav še ni začela, pa so hoteli že močno zasedeni z inozemskimi turisti — naši kraji pa so šele sredi najmočnejši gradbene sezone. Ta gradbena dela ne ovirajo le prometa, marveč kvarijo tudi zunanji videz naših krajev. Ker je to nosebno pereče v Portorožu, smo se obrnili do merodajnih
činiteljev pri piranski občini (Zavod za izgradnjo, UKD, ObLO) in izvedeli naslednje:
Slabo vreme v preteklih rriese-cih je zavrlo gradbeno dejavnost in tako je Portorož še vedno raz-rit, čeravno so prvi gostje že tu, vendar bodo vsa dela, ki ovirajo promet, do 1. maja končana. H koncu gredo dela pri polaganju
VIII. PMDB »ŠTEFAN KOVAČ« •i-KRAT UDARNA
Kakor smo že poročali, je že od 1, marca na dvomesečni akciji na trasi »Ceste bratstva in enotnosti« v Srbiji tudi 0. Pomurska mladinska delovna brigada »Štefan Kovač«. Brigadirji in brigadirke te brigade dosegajo iz dneva v dan večje uspehe. Zato so na svoji brigadni konferenci pred dnevi obljubili, da bodo v preostalih dekadali udarna brigada.
Brigada pa ne dosega uspehov samo v naselju in na trasi. 19 brigadirjev je opravilo izpit za vožnjo z mopedom. Ne zaostajajo pa tudi tisti brigadirji, ki obiskujejo traktorski tečaj. V začetku tega meseca so opravili kontrolni izpit s povprečno oceno plus dobro. Predavatelji tega tečaja so izjavili, da so najbolj zadovoljni z brigadirji in brlgadirkami 8. Pomurske mladinske delovne brigade »Štefan Kovač«.
Brigadirke in brigadirji pa obiskujejo tudi zidarski in foto tečaj. Foto tečaj obiskuje 5 mladink, ki so že začele s praktičnim delom. SIcer pa je bila 0. Pomurska mladinska delovna brigada »Štefan Kovač« 4-krat udarna in enkrat posebej pohvaljena.
Občina Postojna je 23. aprila proslavila svoj praznik. Na sliki: slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v poslopju Jamske restavracije
glavnega voda za novo kanalizacijo. Na odseku med »Vilo Marijo« in hotelom »Palače« bodo položili vod šele jeseni, ker bi gradnja skazila c'enter Portoroža in bi ovirala promet prav gotovo še do sredine junija. Prav tako so zaključena gradbena dela pri novi bencinski in servisni postaji. Zaključena so tudi dela pri polaganju kablov in na novi javni razsvetljavi v Portorožu. Uprava za ceste OLO Koper je že začela s krpanjem asfaltiranega cestišča, prihodnji teden pa bodo začeli s sistematičnim asfaltiranjem vseh tistih odsekov, ki so jih bili razkopali zaradi polaganja kanalizaciji. Pri tem bodo na odseku od »Vile Marije« do skladišča soli razširili cesto za vso širino dosedanjega pločnika za pešce, novi pešpot pa bo vodil skozi sosednji park ob morju. Asfaltirali bodo tudi cesto od »Vile Mare« mimo letnega kina za hotelom »Istra« do hotela »Bristol«. Asfaltirali pa bodo tudi novo promenado, ki nastaja med kopališčem in Ljudskim domom. Tu so pred nedavnim končali z gradnjo obalnega zidu in postavili stebre za novo javno razsvetljavo, zdaj pa utrjujejo prostor za poznejše asfaltiranji. Prostor ima tudi več zemeljskih otočkov za cvetje in za palme.	Jule
POTOJNA 39: Občinski sindikalni svet Je minuli torek pripravil razširjeno posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic, delavskih svetov in sekretarjev ZK v podjetjih postojnske občine. Na posvetovanju so med drugim razpravljali tudi o volitvah v nove delavske svete, kjer naj bi v izraziti meri upoštevali zlasti mlade člane kolektivov. Opaziti je tudi, da v postojnski komuni še vse premalo upoštevajo kadrovanje.
PORTOROŽ 61-57: V pripravah na bližnje zasedanje avstrijsko-jugoslovanske komisije za hidroenergetski režim Drave, ki bo od 17. do 21. maja v Beljaku, so pred dnevi razpravljali v počitniškem domu ELES v Portorožu naši in avstrijski strokovnjaki o tej važni mednarodni konferenci in pripravili zanjo gradivo.
POSTOJNA 33: V postojnski kino dvorani je pretekli ponedeljek predaval o vtisih s potovanja slovenskih ljudskih poslancev po Jugoslaviji republiški ljudski poslanec in tajnik Ljudske skupščine LRS dr. Miha Potočnik.
PORTOROŽ 61-52: Na portoroškem kopališču bodo do 1. maja zaključili obnovitvena dela. Razen ureditve kabin in drugih naprav so navozili na to priljubljeno kopališče tudi 1500 m' peska.
KOPER 20: Iz Španije je na poti v koprsko pristanišče španska tovorna ladja »Torrcs de Cuartc« s tovorom 2 tisoč ton pomaranč, ki so namenjene našemu tržišču za prvomajske praznike.
ILIRSKA BISTRICA 5: Predsednik ObLO Ilirska Bistrica Albin Kuret je pred dnevi sklical posvetovanje z direktorji in predsedniki delavskih svetov in se z_ njimi pogovoril o izpolnjevanj^^ planskih nalog za prvo tromesei^^B je.
ILIRSKA BISTRICA 78: Clanl Planinskega društva v Ilirski Bistrici so na nedavnem občnem zboru sklenili, da bodo nadaljevali z deli na cesti do vrha Snežnika, na Snežniku pa bodo dokončno adaptirali planinsko kočo, ki jo bo potlej obiskovalo še več ljubiteljev planin.
VREME 5: KZ Vreme je vzela v zakup okrog 15 ha obdelovalne zemlje, kjer nameravajo vzrediti do 20 glav govedi. Za adaptacijo hlevov in za nabavo živine bo zadruga potrebovala približno 3 milijone dinarjev in bo v ta namen najela posojilo.
DIVAČA 23: Poravnalni svet v Divači je doslej obravnaval tri primere sporov. V vseh treh primerih je prišlo med strankami do poravnave, kar dokazuje, da je delo sveta uspešno.
SEŽANA 107: Podružnica ZSZ v Sežani je doslej izdala na področju sežanske In hrpeljske občine 8770 zdravstvenih izkaznic kmečkim zavarovancem. Število kmečkih zavarovancev pa bo občutno višje, kajti tudi sudaj se še vedno oglašajo številni interesenti in prosijo za ureditev zdravstve^" nega zavarovanja.
fULTURA PROSVETA -k KULTURA PROSVETA -k KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA it KULTURA P
OB ZAKLJUČKU VELIKE OKRAJNE REVIJE V KOPRU
—n
C
r Ln
Vsota občinskih revij v Obrovu, Sežani, Dekanih, Kopru, Hrpeljah, Ilirski Bistrici, Piranu, Izoli in Postojni je bila: nastop 70 zborov in 3200 mladih grl — Najboljši na okrajni reviji v Kopru: 14 zborov in skoraj tisoč pevk in pevcev — Na mladinski festival v Celje pojdejo zbor osnovne šole iz Sežane, ženski mladinski zbor koprskega učiteljišča in zbor italijanske
osnovne šole in gimnazije iz Pirana
Kot smo napovedali že v prejšnji številki, ,ic bila po devetih občinskih revijah v nedeljo, 24. t, m. okrajna revija mladinskih pevskih zborov v koprskem gledališču. Trinajst oziroma štirinajst zborov (če štejemo koprsko učiteljišče za dva zbora), ki smo jih prav tako že napovedali, se je zvrstilo na odru pred nabito polno dvorano hvaležnih poslušalcev in pred ocenjevalno komisijo. Omeniti bi morali le še — zaradi zapoznele občinske revije — da je nastopil iz Izole zbor II. osnovne šole pod vodstvom Vladimira Prinčiča in zbor osnovne šole iz Postojne pod vodstvom Alba Reščiča.
Zbor za zborom je nastopal na odru, skoraj tisoč mladih grl, iz katerih je sveže in navdušeno do-
USPEII GLEDALIŠČA IN PEVSKE REVIJE NA GORIŠKEM
Goriško amatersko gledališče je uprizorilo v letošnji sezoni nekaj uspelih predstav v Novi Gorici in na gostovanjih po spodnji Soški in Vipavski' dolini ter v Brdih. Med uspele predstave štejejo Gol-donijevo komedijo »Sluga dveh gospodov« in Rostandovo dramo »Ne ubijaj«. Občinstvu je še posebno ugajala komedija »Charle-yeva tetka«.
V nedeljo je bila tudi v Novi Gorici usoela okrajna revija mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je 7 zborov, med katerimi so izbrali oba zbora iz Idrije pod vodstvom Ivana Rijavca za svoja predstavnika na festivalu v Celju..
O VZGOJNO IN KULTURNO-PROSVETNEM FILMU
Zvezni center za vzgojno in kul-turno-prosvetni film bo letos v sodelovanju z nekaterimi proizvodnimi podjetji poskušal povečati proizvodnjo vzgojnih in kul-turno-prosvetnih filmov za osnovne in strokovne šole. Poleg domačih del namerava zvezni center odkupiti tudi več dobrih tujih filmov, ki jih bodo sinhronizirali v srbohrvatski jezik in izdelali več kopij. Center namerava posvetiti v bodoče več pozornosti izdelavi diafilmov in kratkih filmov za vzgojo mladine in odraslih.
nela narodna, umetna in partizanska pesem. Koprski pionirji so poklanjali šopke cvetja in čestitali. Nekateri zbori so pokazali izreden napredek, razveseljiv uspeh, tako v kakovosti podajanja kot v izbiri sporeda. Tu ne gre za zbore z dolgoletno tradicijo in vendar lahko govorimo o vidnih uspehih in prizadevanju, ki bi ga kazalo podpirati in še dalje razvijati. Razveseljivo je že dejstvo, da so te revije razgibale 70 zborov po našem okraju in da je pelo okrog 3200 mladih pevcev in pevk. Še bolj pa je razveseljiva kavliteta, ki so jo dosegli nekateri zbori in dejstvo, da imamo vendarle vrsto mladih in nadarjenih glasbenih pedagogov in zborovodij, pa čeprav so nekateri med njimi amaterji. Kazalo bi jim nosvetiti več pozornosti in nuditi pomoč pri glasbenem izobraževanju. Šolska mladina, ki poje in sposobni, mladi pevovod-je so nam porok, da ne bo treba govoriti o krizi pevskih zborov in in da v vrstah naših Svobod in prosvetnih društev ni mladih ljudi. Če bomo znali razvijati polet, ki se je pokazal ob letošnjih občinskih pevskih revijah, prav gotovo ne bomo imeli v prihodnje v okraju enega samega mladinskega pevskega zbora Svobode, kakor je bil to primer letos (Ilirska Bistrica).
Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali člani našega glasbenega sosveta in predstavniki Zveze iz Ljubljane, je izbrala za celjski mladinski festival zbor osnovne šole iz Sežane, mladinski zbor koprskega učiteljišča ter zbor italijanske osnovne šole in gimnazije iz Pirana.
V nedeljo popoldne je bila v koprskem gledališču prireditev za udeležence dopoldanske revije in njihove pedagoge. Pripravili so jim jo njihovi mladi tovariši, gojenci koprske glasbene šole. Z otroškim orkestrom, tako imenovanim Orffovim instrumentari-jem, in pionirskim zborom so predstavili pisanemu mlademu občinstvu sedem pesmi, ki jih je
OKROG PROBLEMOV SEŽANSKE SVOBODE
Bolj kot o aktivnosti in uspehih sežanske Svobode, kaže govoriti o njenih problemih, saj je le-teh precej več kot prvih.
Prostor? Da, in celo na prvem mestu med objektivnim^ težavami. Poleg kino dvorane še dve manjši sobi in ena od teh namenjena garderobi. Druga je še kar velika, vendar vse prej kot privlačna, To je tudi vse. In to vse je v velikem nesorazmerju s čedalje Večjimi društvenimi potrebami, ki rastejo iz leta v leto, vzporedno z razvojem samega mesta.
Prostori v telovadnem domu, ki bi za prvo silo nudili rešitev, so dobrodošli pri reševanju stanovanjske stiske. In v te sobe in sobice so že dobro leto dni uprte oči mnogih, ki si želijo klubskega življenja. Zdi pa se, k sreči, da bo že j'esen prinesla nekaj novega.
Brez primernih prostorov si je nemogoče zamisliti živahno društveno življenje. In klubski prostori — seveda primerno opremljeni — naj bi bili tisti, ki naj bi pritegnili zlasti mladino, ki najde sedaj neprimerno zabavo pri televizorjih v gostinskih lokalih — ob programih, kakršni pač so, saj se tu predvaja vse mogoče in nemogoče.
Dramatika, petje? Tu se že srečamo s subjektivnimi težavami, čeprav se tudi te prepletajo z več ali manj težkimi objektivnimi pogoji, Zdi se, da vse skupaj tvori
napisala Marta Gorup in uglasbil Ivan Šček, oba iz Kopra. Avtor je bil tudi dirigent. Zelo domiselno in koristno je bilo, da se je najprej predstavil vsak instrument posebej, potem pa so zaživeli vsi skupaj kot enotno zvočno telo.
V kratkem nagovoru po tej točki je predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ivan Mavsar podelil vsem nastopajočim lepe diplome in jim čestital k doseženim uspehom. Razveseljiva je bila njegova napoved, da ta uspešni začetek ne bo tudi konec. Če je namreč bil letošnji celjski festival pobudnik tolikšne razgibanosti in zainteresiranosti, imamo za prihodnje leto še več vzroka, da število zborov in mladih pevcev povečamo. Pred nami bo takrat jubilej — 20-letnica vstaje naših narodov in začetka borbe proti okupatorju — in Okrajni svet pripravlja v Kopru množično prireditev, kjer bi nastopili mladinski in pionirski pevski zbori iz vsega okraja.
Ob zaključku lepe slavnosti sta še zbora, ki bosta naša predstavnika v Celju, zapela nekaj pesmi.
Natrpani avtobusi so odpeljali pionirje na različne strani proti domu. Utrujeni in polni vtisov so bili, pa tudi polni dobre volje, da se bodo še drugo leto srečali v Kopru.	Z. L.
neko težko breme, ki ga ni lahko premakniti. Tako je vsaij bilo. Kako bo v bodoče, bo morda pokazala že bližnja prihodnost. Razveseljivi so nekateri znaki, ki dajejo slutiti spremembe v pozitivno smer. Res, da gre za dve tako imenovani klasični obliki, vendar ju ne kaže in ju tudi ne bo kazalo zanemarjati, vsaj dotlej ne, dokler ne bo novih in enakovrednih oblik prosvetnega življenja.
Kaj bi govorili še o godbi, ki živi še vedno le v mislih redkih Sežančanov! Nekaj več bi lahko povedali o delu folklorne skupine, ki se je večkrat predstavila in nastopila celo ob priliki 50. jubilejne predstave RTV Ljubljana. Omeniti je seveda treba sodelovanje igralcev pri igri Velika puntarija, ki jo je organiziral Okrajni svet Svobod za lanski Dan mladosti, ko je nastopil tudi zabavni orkester. Končno ne smemo zamolčati tudi sodelovanja društva, zlasti pa recitator-jev, pri vseh nroslavah na domačem odru.
Bo sežanska Svoboda zaživela tako, kot lahko zaživi — kljub vsem zaprekam? Bo, če bo več dobre volje in — vztrajnosti, brez katere ne bo iger, ne petja, ne kluba, ne vseh tistih oblik kulturnega življenja, ki so tu že pognale svoje korenike in ki se ob novih pogoiih lahko še razmahnejo. In to bi bila škoda, ki jo je težko opisati.	-er


v. i
%	| ^ -'•¿V
.¿i	■ i
i-ri	-


tm
r fes
^m^m «v
M: } tr


Med našimi predstavniki na mladinskem pevskem festivalu v Celju bo tudi zbor italijanske osnovne šole in gimnazije iz Pirana, ki ga vodi Just Bole, Na okrajni reviji v Kopru so navdušili poslušalce s tremi pesmimi: svatbeno, istrsko in rovinjsko ribiško pesmijo
Letošnji Teden muzejev nosi geslo »Spoznavaj svoj kraj«, saj so ravno muzeji tiste ustanove, ki naj pomagajo ljudem spoznavati njihov kraj v davni in bližnji preteklosti. Letos pa je na tem še prav poseben poudarek.
Notranjski muzej v Postojni ima v svojih arheoloških zbirkah tudi predmete iz Gradišča v Sla-vini, ki so bili najdeni pri izkopavanjih. Prijazno Pivško dolino obroblja na zahodni strani vrsta hribov, na katerih je bilo več starih utrjenih naselbin — gradišč. Med te spada tudi Gradišče v Slavini, ki se dviga zahodno od istoimenske vasi. To gradišče obdajajo okoli in okoli mogočni nasipi, ki so proti dolini ojačani še s terasami. Ti nasipi so branili naselbino pred morebitnimi napadi. Na vrhu gradišče ni ravno, ampak se spušča terasasto navzdol. Na teh terasah pa so bile izkopane v nekem določenem redu, V njih so bili nekoč stanovanjski prostori. To gradišče ne le, da je bilo izredno dobro utrjeno, imelo je tudi ugodno, prav dominantno lego v primeri z ostalimi gradišči v tem delu Pivške doline. Stoji nekako v osrčju med gradišči širšega okoliša in mu je morala tudi v življenju takratnih ljudi pripadati vodilna vloga. Do leta 1956 na njem ni bilo sistematičnih raziskovanj. Dotlej so
Edini zbor DPD Svobode je bil na reviji mešani mladinski zbor iz Ilirske Bistrice. Pod vodstvom Alojza Boštjančiča so zapeli Apihovo Bilečanko, Mo-kranjčevo VII. rukovet in Adamičevo Vipavsko. Kljub temu, da dela zbor komaj leto dni, je pokazal že lepe uspehe
OB TEDNU MUZEJEV 1960:

ponekod kopali domačini ali pa so najdbe prišle slučajno na dan pri trebi j en ju grmovja po gradišču. Na gradišču je bilo izkopanih več sond različnih velikosti. Izkopavanja so dokazala, da so kotanje po gradišču res umetne tvorbe, ki jih je ustvaril človek v posebne namene, da so mu služile bodisi kot stanovanje bodisi kot kak drug prostor. Materialnih ostalin je bilo precej. Največ je bilo lončenih predmetov, med katerimi je bila tudi boljša rimska keramika — terra sigillata. Železni predmeti so predstavljali v glavnem predmete za vsakda-
njo uporabo kot škarje, nože, mizarsko šestilo, veliko žebljev itd. Bronastih predmetov je bilo manj. Iz brona je bil nakit kot zapestnice, fibule, obeski itd. Najden je bil tudi srebrn prstan ter več steklenih jagod lepo obarvanih. Pomembno najdbo predstavlja tudi rimski denar, ki je bil kovan še v 1. st. pr. n. št., v prometu pa je bil še vse do cesarja Trajana. Vse najdbe z gradišča spadajo v glavnem v rimsko dobo, le nekaj poedinih predmetov je starejšega izvora.
Matilda Urleb
i** eav&BtravavvniBCiaB "
Ljudska knjiga
V tej zbirki je izdala Prešernova družba zadnje čase dve deli. Prvo je roman Ersldna Caldweila ESTHER-VILLE v prevodu Maile Golobove, Avtor, ki je poleg Nobelovega nagrajenca Faulknerja med najmočnejšimi pisateljskimi osebnostmi ZDA, ponese navadno prizorišče svojih življenjskih povesti na ameriški jug. Tako tudi v izrazito tendenčnem romanu »Estherville«, kjer v časovno urejenih in zaporednih dialogih s skopim razpoloženjskim okvirom razgrne nred bralca galerijo nevsakdanjih '>-pov — poštenjake, človekoljube, pro-palice, čudake, slabiče, cinike, histe-rlke itd. — in prizorov, psihološko in

•Sagteat^**»*^
IIP
Zgodovinske najdbe v Notranjskem muzeju v Postojni
karakterno zapletenih na ljubo tendenci, ki jo hoče izpovedati. Kljub temu pa je zgodba življenjsko verjetna in neposredna. Bralca vsekakor pritegne.
Se bolj pa velja ta zadnja trditev za drugo delo, THAIS francoskega pisatelja Anatola Francea v prevodu Karla ■ Dobide. Zanosno in preprosto razgrne avtor pred nami podobo starega Egipta s svetovno znano Alek-sandrijo in glavnega grškega mesta. Glavno dogajanje je speto v borbi med starim svetom in prodirajočim krščanstvom. To je pisana preproga, prepričljivo naslikana podoba življenja ljudi vseh ras in barv, stanov in nazorov, od mračnih puščavnikov do aleksandrljskih filozofov in uživalcev življenja. V romanu »Thais« je upodobil A. Furance kot toliko francoskih pisateljev še prav posebno večno šegavega, živega in stvarno usmerjenega galskega duha. Vsebino tega romana je še ovekovečil francoski skladatelj Massenet v znani istoimenski operi.
Ciciban bere
Majhno knjigo za majhne ljudi, ki so se pravkar naučili brati, je izdala založba Mladinska knjiga. Njen naslov CICIBAN BERE to potrjuje. To so preprosto napisani drobni dogo-iki iz življenja in dela, pesmi za razne praznike in za razvedrilo. Vsako leto izide taka knjižica, ki je dopolnilo šolske čitanke za prvo in drugošol-čke, učitelj pa pomaga mladim državljanom pri iskanju jedra in pomena sestavkov. Starši, za vaše cicibane koristno in lepo branje!
*'N O V O NA KNJIŽNI POLICI ★ NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLICI*
B R A T O 2 II I N K O - O K I
(Odlomek iz I. dela DNEVNIKA PARTIZANA, ki ga je izdala založba Borec v Ljubljani)
Bal sem se pohoda, ker sem bil skoraj bos. Imel pa sem srečo. Zo pri jutranjem zboru me je dežurni vodnik Srečko ogledoval in nekaj zapisoval v beležko. Po zboru, ko sem najmanj pričakoval, sem dobil čevlje. Nove, močne in okovane vojaške čevlje, izdelek naših partizanskih delavnic. Skoraj vsak tretji borec v četi je dobil nove čevlje.
Zastava, ki je ves dan vihrala na visokem drogu sredi taborišča, je vihrala zdaj na čelu kolone. Komandir čete Zupančič, doma nekje iz okolice Iga, je korakal poleg nje. V taborišču je ostala le Srečkova, prva četa. Mogočna pesem »Slovenci kre-meniti; je odjeknila v lepo, sončno jutro.
V koloni po eden in v razmakih po dva metra smo korakali skozi Rob proti Osredku in proti Veliki Slevici. Tam nas je preletel italijanski bombnik, ki nas pa na srečo ni opazil. Pred Malo Slevico smo zavili z glavne ceste na desno in odšli preko Junč in Marolč do Sv. Gregorja. Nasproti Oblakove trgovine smo legli v sadovnjaku v travo in se odpočili od dolge in naporne poti. Ko so nas vaščani zagledali, so takoj organizirali nabiralno akcijo. V pičlih desetih minutah so nam prinesli pet velikih hlebcev črnega kruha in dve veliki posodi mleka. Doživeli smo lep in gostoljuben sprejem.
Po počitku in okrepčilu je četa nadaljevala svojo pot. Sestopili smo proti Sodražici. Prej tako lep trg je sedaj ena sama razvalina. Vse je požgano in porušeno. So-dražico so Italijani trikrat bombardirali. To naj bi bila kazen za domačine, ki so pomagali partizanom.
Dakijeva četa in Sodražčani so bili Italijanom s svojo »partizansko republiko« trn v peti. Kako tudi ne, ko je Sodražica komaj devet kilometrov od Ribnice! Italijani so uničili Sodražico, niso pa mogli uničiti zavesti ljudi in še manj partizanske vojske.
Pri Zamostecu smo šli po lesenem mostu čez Bistrico ter prišli skozi Podgoro in Lipovščico v Ravni dol. Postavili smo straže in poslali patrulje, kuharji pa so pristavili kotle. Tedaj je južno od nas zaregljala strojnica. Nihče ni vedel, kaj to pomeni, dokler nam niso iz Drčine čete sporočili, da so jih Italijani napadli. Prosili so nas za pomoč. Takoj smo stekli za komandirjem Zupančičem proti grebenu na Počivajnarju, Razvili smo se v strelce. Nad našimi glavami so žvižgale krogle. Povsod okrog nas je pokalo, videli pa nismo nikogar. Zdelo se mi je, da sem v kotlu, v katerem neprestano vre.
Tedaj je še bolj zaprasketalo in krogle so švigale mimo nas kot , nadležne ose.
»Lezi!« sem med hruščem zaslišal glas nekega tovariša. Padel sem, ne da bi vedel, kaj naj počnem, Ko sem opazil, da sem popolnoma na planem, sem planil pokonci in skočil k bližnji smreki. Tako sem se zaletel, da bi bil kmalu podrl nekega tovariša, ki si je za deblom poiskal zaklon.
■ Kaj pa ti je, da se tako bojiš? Ali še nikdar nisi slišal žvižganja krogel? Vedi, da ne zadene vsaka, zlasti ne tista, ki jo slišiš. Tiste niso nevarne!« me je podučil tovariš.
Ko je komandir Drča videl, da je prišla pomoč, je ukazal še hujši ogenj na koto 607 nad Bukovico, kjer so se bili vgnezdili Italijani. Iz same Bukovice pa so se razlegale močne eksplozije. Juriš, hura!« Iz zaklonišč so se usuli Drčini borci, ki jih prej ni bilo videli. Italijani so sicer odgovorili s streli, nenadoma pa so utihnili. Sovražnik je zbežal s položajev. Streljala je le še naša četa.
Doživel sem tako svoj ognjeni krst.
Tedaj je v gozdu zadišalo po dimu. Gorelo je vasica, do katere je bilo le nekaj minut. Tam se nam je nudil žalosten prizor. Že-
ne in otroci so jokali, kričali in skakali okrog gorečih domačij.
V	hlevih jo mukala privezana živina, ki jo ni bilo mogoče rešil:.
V	tej zmešnjavi so skakali sem ter tja ožgani zajci in frfotale goreče kokoši.
Italijani so prišli ropat in po-žigat. Ko smo jih pregnali, so iz vasi odpeljali nekaj žena in otrok. Odgnali so jih s seboj v Ribnico. Vedeli so, da v prisotnosti žena in otrok nanje ne bomo streljali.
V vasici smo reševali vse, kar smo mogli: živino, živež, pohištvo, orodje, posodo in druge stvari. Požara pa nismo mogli pogasiti. Ko smo se vračali proti Ravnem dolu, smo pomagali ljudem nositi rešene stvari. Pogorelci so se zbirali v gozdu nad Ravnim dolom, kjer so si nekateri kmetje že prej naredili zamaskirane kolibe, v katerih so hranili živež, obleko in posteljnino. Semkaj so zgnali tudi vso živino iz Nove Štifte, Kota, Jurjevice in drugih okoliških vasi.
Naslednji dnevi so minevali v pričakovanju ofenzive. Prostega časa skoraj nismo imeli. Vsak je imel natančno določeno nalogo. Hodili smo v zasedo južno od Bukovice, na stražo in v patrulje. Tudi spali smo zelo malo. Položaj je narekoval skrajno previdnost, Iz podatkov, ki smo jih redno dobivali, smo namreč povzeli, da je v Ribnici toliko Italijanov, da morajo vojaki spati celo v šotorih okoli mesta.
Bili smo utrujeni in zaspani. Nazadnje je začelo še deževati.
V	temi smo gazili blato, polegali po tleh in prisluškovali šumom in ropotu, ki je prihajal iz doline. Dež pa je močil, curljal za vrat in po hrbtu v čevlje.
Bil sem že drugič v zasedi. Prenehalo je šele naslednji dan. Ob ognju sem sušil premočeno obleko, ko je nad Dane, kamor se je preselila naša četa, priletel italijanski bombnik.
»Pogasi ogenj! Lezi! Miruj!« je zaklical komandir. Potem smo s tesnobo v srcu pričakovali bombe in mitraljiranje. Letalo je le ne-
B-O RIS PAHOR
Ko je ležal v bolnišnici, je vsa pokrajina težko sopla kakor njegove prsi. Smrtni hlad je legel na laze v hribih, na polja v ravnini in se vtihotapil v kleti. Meščani so jyostajali po pločniku in se spraševali s pogledi; v ljudeh je bilo tiho žalovanje, ko da je smrt odprla vrata vseh slovenskih družin. Kmet je zamišljeno čohal junico, žena v kuhinji je nema sedela ob malem oknu. Smrtni hlad je bil strupen plin, ki je legel na deteljo in gozd; na Nanosu so pastirji sneli ovcam zvonce.
Goriško polje je bilo zleknjeno
v svojem ravninskem snu, pevec je umiral in njegovo okno je bilo odprto v poletno noč.
Zdravnik je bil sklonjen nad belo posteljo in nad bledim bolnikom. Počasi, zbrano je prestavljal bobenček stetoskopa po zasoplih prsih in iskal v zastrupljenem telesu še celico, še iskrico zdravja. Rdeči gumijasti cevki, ki mu ínsita iz ušes, pa sta edina živa barva ob belih rjuhah in ob belem bolnikovem licu.
»Zdaj mora odločiti njegov organizem,« je rekel zdravnik, preden je odšel.
Potem zdravnika ni bilo več, samo ženina roka je gladila vneto čelo in vlažne lasó. On pa je ležal v nezavesti in si razgaljal prsi. Tak, močan in z odkritimi prsmi pa je borec, ki je samo za nekaj časa podlegel premoči. Njegovo telo je telo krotilca, ki se je melal s pobesnelo zverjo. In skloqiljene veke ima, ne vidi mesečine, niti zvezdnate poletne noči, niti ne čuje čričkov pod oknom, 'a v njegovem spominu vse brni. Zbor žuželk? Ne. Soča
J E A N I. A F F l T T E
(Odlomek iz istoimenske črtice, ki je izšla v zbirki
pod skupnim naslovom KRES V PRISTANU pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani z ilustracijami Lojzeta Spacala)
kajkrat zakrožilo in odletelo, Oddahnili smo se.
Tedaj je nekdo opazil listke, ki so jih vrgli iz letala in ki so v velikih množinah počasi padali proti zemlji. Na listkih je bil natisnjen poziv partizanom, naj se vdajo! »Uporniki, ki ljubijo svoje domove, ki ljubijo žene in otroke, naj se vrnejo domov in nadaljujejo svoje mirno življenje...«
Vodnik Pleško je molče prebral letak, pljunil, ga zmečkal in vrgel na tla.
To je bil italijanski poziv na izročitev orožja in vseh komunističnih voditeljev. Bila je grožnja vsem, ki tega do 15. julija ne bi storili. Italijani so grozili, da bodo vsakega, ki ga bodo po tem datumu ujeli v borbi, ustrelili in mu požgali dom. Ustrelili bodo tudi tiste, ki se bodo zadrževali v bližini železniških objektov, prog, mostov itd.
Rok za premislek in vdajo — štiriindvajset ur! Toda na vdajo ni nihče pomislil.
ušn§@š starih
(Odlomek iz romana PREŽIVELI. Izdala založba Obzorja v Mariboru, prevedla Mara Cepič, opremil Janez Vidie)
»Veš, kje smo?«
»Vem, da smo v sovražnikovih rokah.«
»V taborišču smrti smo. V nacističnem taborišču, v konccntracijskcm taborišču, kjer ubijajo ljudi, ki nc umirajo dovolj hitro. Izračunali so, da človek, ki pride sem zdrav in poln moči. ne vzdrži ob tej hrani in tem izmozgavanju več kot šest mesecev. Najprej hočejo uničiti Zide in komuniste, V kamnolomih so vrgli v prepad na tisoče Zidov. Včasih so morali ob eksploziji ostati na mestu in takrat so letele po zraku med granitom in prahom tudi človeške cunje.
Esesovci uprizarjajo lov na ljudi. Nekateri stražarji se stavijo, kdo bo ubil največ .človeške divjadi'. V treh letih je izpuhtelo skozi dimnik kre-matorija nad petinštirideset tisoč ljudi. Pri tem seveda ne smemo šteti ljudi, ltl so jih ubili, še preden so jih z.-.pisali v sezname. Zdi se mi, da po porazu pri Stalingradu ne ubijajo več toliko kot prej, toda navzlic temu imam zelo malo upanja, da bom prišel živ iz tega pekla,« mi je pripovedoval nemški antifašist.
Poznal sem ga pred vojno v Parizu. Videl je, kako so pobili tisoče in tisoče. Zanj, ki je vedno znova ponavljal: »Ti jih še ne poznaš.« ni bilo izhoda. Čeprav sem komaj čutil življenje, sem menil, da še ni vse izgubljeno. »Samo, da me ne bi načrtno ubili, potem bom še nekako vzdržal, ker hočem vzdržati,« sem tiho dodal.
Zmaga je pomenila v tem primeru samo: ostati živ. Opazil sem, da so tako mislili tudi moji ostali francoski tovariši.
RADIJSKE IGRE S FESTIVALA V NOVEM SADU NA SPOREDU RTV LJUBLJANA
Od 11. do 16. aprila je bil v Novem Sadu festival radijskih iger, v katerem je sodelovalo fl radijskih postaj z 20 deli. Najboljša dela v originalni izvedbi bodo na sporedu RTV Ljubljana. Prva oddaja je bila 2G. aprila, in sicer komedija Mijodraga Djurdjeviča »Zajtrk v motelu«, dalje bo 10. maja na sporedu igra Djordja Le-boviča »Tisoča noč«, 24. maja in 7. junija bosta na sporedu »Zrnce peska« Stjepana Peroviča in »Roke« Ranka Marinkoviča. Zadnja oddaja bo 21. junija in sicer igra Vojislava Kuzmanoviča »Ubil sem Petra«. Vmes bodo ponovili radijske igre, ki so dobile priznanje za igro, režijo in glasbeno spremljavo.
šumi in on stoji na mostu in ne more razumeti žalostnega šuma vode pod mostom. Zakaj reka ne vzkipi? zakaj ne preplavi goriško ravnino? Ej, pesnik, nalagal si nas. Ne, ne, saj se je reka nazadnje vendar odločila in zavzela vso planjavo! In njena voda je rumeno zlato, ker valovi v nji vse goriško klasje; in voda plete zlate zaponke ob bilkah, veriži zlate mehurčke ob žitnih resicah. Ah, saj to niso vodni mehurčki ob klasju, ampak mehurčki v rumenem polju. Reka ostudnega olja, in prerasla je bregove in svetlo-rumen Um se razliva po poljih, leze do ležišča, se vzdiguje do ust, jih zaliva, zaliva grlo —
»Ne, ne!«
In se je branil z rokami gnusne povodnji, se branil rumene lave: Ne. ne!«
»Lojze, moj Lojze!«
Saj, zdaj se je pomiril, zdaj je truden in poten. »Ne,'', je rekel odločno, otroško trdovratno. Nato pa nenadoma, kakor d h je pri zavesti: »Jaz hočem peti.<:
A umiril se je, ko da so dekleta spet zapela in je njihova pesem premagala oljnato lavo. Dekleta na koru, dekleta z rumenimi lasmi; in on sedi za harmonijem in lasje dekleC migotajo vse okoli njega, dišijo po pomladnem. gozdiču, ki je zelen, ves zelen. Rumeni lasje, rumeni in topli kakor lipa na vrtu. Tud' zašumijo kakor lipove vejice. Tudi zadišijo. In velika lipa vsa mehko šumlja in mlad fant pleza skozi veje na vrh. Kakor veverica ie hiter in močan vonj je vsevovsod. Lipovo cvetje diši. ko da kuha sonce žlahtni med. Fant pa se vzpenja in razpenja in li-
stiči se osipajo z vej in krožijo v sladkem vonju Icakor rumeni lijaki nevidnih letale. Fant pleza in drži v roki prapor in prapor se vleče med vejevjem za njim. Zdaj je fant na vrhu in veter ga vsega ovija v zastavo, a že se je izmotal iz nje, privezal jo bo in vsak hip bo zaplapolala v vetru. Tedaj zahrešči veja in mlado telo zdrkne vznak skozi veje in za njim se lovi skozi veje tribarvna mavrica; vsak hip bo treščila mlada repatica na zemljo — »Oh!« je zastokal.
»Lojze, čuj Lojze!«
V	taborišču smo bili že osem dni. Iz bloka 17 so nas preselili v blok številka 5. Tukaj smo srečali nov transport Francozov, ki Je prišel Iz. zaporov v Romainvlllu. Tudi Tatav« je bil med njimi. Zal ga nisem takoj videl, ker mu jo neki esesovec zaradi kajenja s pestjo razbil čeljust. Peljali so ga v taboriško bolnišnico — v revir.
V	sosednjem bloku sem srečal Roberta. V taborišče je prišel pred nami. Bil je dobre volje. Njegova morala Je bila še vedno na višini. Ko me je zagledal, se mi je smejal. Najprej mi je pokazal ostriženo glavo. Spomnil sem sc njegovih dolgih las, ki so mu v Romainvlllu vedno padali na oči.
Poleg mnogih drugih sem se spoznal tudi s prijateljem Paulom, ki je postal moj dober prijatelj.
Kmalu so nas preselili v tako imenovani karantenski blok Stev, obdali so nas z bodečo žico, v katero so napeljali elektriko. Meje nismo smeli prekoračiti.
Bila je nedelja. V tem bloku nismo delali in tudi ostali internlrancl so imeli tokrat prosto. Skozi žično ograjo smo jih gledali na velikem prostoru, kjer so se sprehajali, nekateri so celo nabijali žogo. Taborišče, ki Je bilo zaradi nizkih barak in gollča-ve polno spomladanskega sonca, je dobilo videz prazničnega razpoloženja. Celo orkester je igral.
Dvojni obrazi: fasada s soncem, sprehajanjem in glasbo, od zadaj pa resnica v vsej svoji grozoti. To Je bila v malem slika Hitlerjeve Nemčije. Z ene strani velike pridobitve, avtostra.de, svetle sodobne tovarne, palače, cvetje In klasična glasba, / druge strani pa taborišča in ječe. Dvojna stran nemške medalje.
Videli smo življenje v vsej njegovi lepoti, spoznali pa smo tudi suženjstvo, nasilje in smrt. To Je 1)11 umetni svet, v katerem so posebne razmere ustvarjale največja nasprotja. Mati je rodila pesnika In vojaka, človeško bitje in krvoločnega tigra.
V	tem lepem popoldnevu nI nihče pomislil, da bo morda človek, ki se je veselo smejal, Jutri ležal z razbito lobanjo, ker ga bo razbesnel esesovcc udaril s puškinim kopitom. Vsa resnica taborišča je bila prav v tej dvojni sliki. Na to dejstvo Se nismo pomisili.
Ko smo gledali skozi žično oviro sprehajajoče se jetnike, nam je bilo žal, da nismo mogli uživati te svobode. V naši baraki nas je bilo tri sto vseh narodnosti. Poleg I rancozov so bili še Belgijci, Spanci, Rusi, Jugoslovani, Cehi, Grki, Luksemliurža-ni, Romuni, Poljaki in Nemci. Izolirali so nas kot gobavce. Dozdevalo se je nam, da nas bodo kot morske prašičke porabili za medicinske eksperimente.
Tu nas je bilo petintrideset Francozov.
Ko smo tako zamišljeno zrli v vrvež, je pristopil rudar François. V taborišču je bil že leto dni. Vanj je prišel med prvimi. Pripeljali so ga skupaj z očetom Gustavom, ki Je imel ob aretaciji sto kilogramov. Ko sem ga spoznal, jih je imel še devetinštirideset. Bila sta edina preživela od skupine tridesetih, ki so jih pred letom pripeljali v taborišče.
François nas je posvaril:
»Nemci so z redkimi izjemami zločinci. So gospodarji taborišča in človeka ubijejo kot muho. V svojih rokah imajo vsa privilegirana mesta v taborišču, Rusi, ki Jih vidite v taborišču, so ukrajinski kmetje, ki so šli na prostovoljno delo v Nemčijo. Med njimi je tudi mnogo kriminalcev, ki so Jih Nemci osvobodili iz ruskih Ječ, Ti se ne vedejo lepo. Poljaki so povečini privrženci Hitlerjevega režima. Strašni so, morda celo hujši kot Nemci. Jugoslovani so hrabri in skoraj vsi so bivši partizani. Cehi in Spanci so v splošnem dobri, toda nas Francozov ne marajo. Konf no, nas in Belgijce upoštevajo trenutno v taborišču najmanj. Morda bo s^'daj, ko nas je več, drugače.v
©
Na sliki vidite prizor popoldanske prireditve v koprskem gledališču — otroški orkester z Orffovlm instrumentarijem in pevski zbor glasbene šole iz Kopra, ki je pod vodstvom Ivana Sčeka /-pel udeležencem okrajne revije sedem pesmi. Avtorica besedila je Marta Gortip, ki jo srečujejo naši pionirji v Bar-čici in v drugih svojih glasilih, skladatelj pa profesor glasbene Sole Ivan Sček. Prireditev je imela še namen pokazati p-dagogom, kako Je mogoče popestriti glasbeni pouk
ZGODBE, KI JIH PlSE ŽIVLJENJE
O O
(Ob letošnji proglasitvi koprske MDB »Toneta Tomšiča« za udarno spomin na lanske dogodke na Cesti bratstva in enotnosti)
Pozvonila je. Slišala je drsajoče korake, ki so se bližali vhodnim vratom. Odprla ji je sestra. Razveselili sta se druga druge.
»Tak si le prišla spet na obisk. Mislila sem, da ste vsi pozabili na nas.«
»Saj veš, da nam nikdar ne zmanjka dela. Človek se še za pol ure težko odtrga od doma,« se je Ana opravičila.
V kuhinji so bili sx>ak in oba nečaka. 2e odrasla fanta sta se ukvarjala z domačimi nalogami, svak pa je prelistaval časopis.
»Vsi doma?« je povprašala.
»Kot vidiš,« je odsotno odgovoril svak. Sestri sta se zapletli v pogovor in si izmenjali novice.
»Čemu nisi pripeljala s seboj Zore? Je zdrava?«
Ana se je nasmehnila: »Zora? Piše, da se ima dobro. V Trst pa je še lep čas ne bo.« S toplo mislijo je pohitela k sedemnajstletni hčerki, ki je že mesec dni bila na avtocesti.
Nina se je začudeno ozrla po sestri: »Piše, da se ima dobro?! Kaj naj to pomeni? Je kam odpotovala?«
»Ne smeš zameriti moji pozabljivosti. Nič ti nisem pisala. Poslali smo jo v brigado. Nekje v Srbiji je. Cesto gradijo.«
Fanta sta nehala pisati in se začudeno zastrmela vanjo. Svaku je časopis zdrsnil iz rok, Tudi na njegovem obrazu je brala osuplost. Nina se je z rokami v bokih razkoračila pred njo in nejeverno zmajala z glavo:
»Menda sanjaš. Zora v brigadi! Saj to je vendar nemogoče!«
»Je v tem kaj narobe?« Ana ni mogla razumeti svojih.
Domači so se spogledali.
»Le kako si mogla biti tako naivna!« ji je očitala sestra. »Mar ne veš ...«
»Česa ne vem.« je Ano stisnilo v grlu. V kuhinji je zavladal mučen violk. Slišala je samo svoje srce, ki je nabijalo kot za stavo, da je odmevalo nekje v grlu: klolc. klok, klok!
»Tak zinite vendar!« je planilo iz nje.
»No, nikar se ne razburjaj.« jo je skušala pomiriti sestra. Sklonila se je nad umivalnik in nadaljevala s pomivanjem posode. »Nas končno nič ne briga. Ne bomo se vtikali v tvoje zadeve.«
»Mar sem zašla med tujce?« se je nrenko oglasilo iz Ane. Imela je občutek, da je nekaj mrzlega stopilo m.ednje in se razlezlo po vseh kotih.
»Si kdaj vprašala, kaj d"lajo z mladimi dekleti v brigadi?« je biln Ni v a struvena.
»Ne. Čemu bi spraševala. Dovolj izvem iz pisem svojega otroka.«
»Hm,« se je Nina namrdnila, »tega ti mencla ni pisala, da dekleta po mesecu dni garanja dajo južnjakom, Bosancem.«
Ana je počasi lezla vase. To so čisto navadne laži, si je zbegano zatrjevala. Ne smem jim verjeti, R.eci, da vse to ni res, je hotela prositi sestro. Hladni obrazi so jo zadržali. Nekje prav na dnu nje-
ne notranjosti se je oglašal dvom. Kaj pa, če se takšne stvari res dogajajo? Prestrašila se je lastnih misli. Samo verjeti ne.
Vsa skrušena se je dvignila in si močneje zategnila ruto.
»Menda ne misliš že nazaj?r se je v Nini oglasila vest. »Do odhoda avtobusa imaš še dobro uro.«
»Nakupiti moram še to in ono,« se je Ana mirno zlagala. Zdaj tu ni imela več obstanka. Če bi jo privezali s stotimi vezmi, je ne bi zadržali. Morala je ven na zrak. Gotovo ji bo zunaj odleglo.
PIŠE MARIJA VOGRIC
Hitro se je poslovila. Nina jo je spremljala do vrat.
»Morda ni tako hudo. Saj veš, ljudje rtadi napravijo oz muhe konja.« Njen glas ni bil prepričljiv.
Ni ji odgovorila. Zaprla je vrata za seboj in stopila v mestni trušč. Dolgo je tavala naokrog. Dvomov, ki so se vedno močneje oglašali v njej, ni mogel preglu-šiti ulični hrup. Na smrt utrujena se je v večernem somraku vrnila domov.
Noč je bila dolga in brez sna. Možu ni ničesar povedala. Sama se je borila z lastnimi mislimi. Proti jutru se je odločila. V Srbijo pojde. Prepričati se mora, Naj bi doma nemočna čakala mesec dni? Saj bi se ji zmešalo od skrbi. Da, v Srbijo pojde ...
*
Obstala je pred veliko leseno tablo ob vhodu v naselje. Bila je utrujena. Globoko si je oddahnila, ko je ugotovila, da je končno le prispela na cilj. Nedaleč od nje je na klopci iz grobo zbitih desak sedel brigadir. Stra-
homa se mu je približala. Opazil jo je in ji stopil naproti.
»Svojo hčerko Zoro iščem,« je dejala.
Fant si je v zadregi popravil kapo.
»Koga tražite?«
Kako sem nerodna, se je oštela. Brigadirk s podobnim imenom je v naselju gotovo več.
»V koprski brigadi je,« je pojasnila stražarju.
»Aaa, koparska,« so se brigadirju razlezla usta. »Pričekajte minut, zvat ču dežurnog.« Res ni čakala več. Z dežurnim sta krenila skozi naselje.
»Štab naselja,« je dežurni pokazal na barako, nekoliko manjšo od drugih. »Tam je trpezarija.« Ni ga razumela, vprašati pa se je sramovala.
»Kod vas u Sloveniji kažete Jedilnica',« je nadaljeval dežurni, kot bi bil prebral njene misli. Predno sta prispela do barake koprske brigade, ji naselje ni bilo več tuje.
»
Tri dni je preživela med njimi. V ranih jutranjih urah jo je prebujala piščalka dežurnega. Slišala je brigadirje, kako so vzdi-hovaje vstajali, utrujeni, neprespani, z razbolenimi sklepi. Imela je židan čas, da bi spala dalje. Toda ni mogla. Hotela je občutiti vsak utrip dotlej neznanega življenja. sredi katerega se je znašla. Od daleč jih je opazovala pri jutranji telovadbi, bila z njimi v zboru, ko so na belkastosiv jambor dvigali zastavo. Z briaado je odhajala v trpezarijo. Izdatna hrana ji je teknila.
Ko so na naselje leale večerne sence in "? ob vodometu oživelo plesišče, je bila tudi ov.a tam. Betonska plošča ni morila sprejeti vseh, ki so ob večernem hladu
Koprski brigadirji pri delu na Cesti bratstva in enotnosti
želeli dati duška svoji mladosti. Tudi njena hčerka je bila med njimi. In Ana bi ji za vse na svetu ne mogla reči, naj raje gre v posteljo in se spočije. Saj se je prepričala, da je tudi zabavno življenje v brigadi pošteno, da dekleta nočujejo ločeno od fantov, skratka, da vse življenje v brigadi temelji na poštenosti, morali in disciplini.
Zadnji dan jih je obiskala na trasi. Izpod finišerja so se nepretrgoma valile temne gmote betonske mase in se širile na vse strani. Ped za pedjo je nastajala nova cesta. Gledala jih je, kako vsi zamazani, z vročičnimi očmi uporno strežejo velikanskemu stroju, da si niti za hip ni mogel oddahniti. Prav res, ti otroci bi lahko premikali gore, je toplo mislila nanje.
Trije dnevi so minili kakor kratek sen. Morala se je vrniti. Slovo od hčerke je bdo kratko.
»Ko se vrneš, bo trgatev že mimo.«
»Da. Glavna dela boste morali opraviti brez mene.«
»Bomo že kako. Ti pazi nase.«
Potem je poiskala komandanta. Nnšla ga je v štabu. Bil je sam. Prav to si je želela. Besede so le
NA AVTOCESTI »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«
V	Nišu sem presedlal Iz brzovlaka na lokalni voz, ki pelje proti Leskov-cu. Opazoval sem rodovitno Pomo-ravje, ki je letos prizorišče velike delovne akcije jugoslovanske mladine. V dolini in soteskah Južne Mo-rave letos gradi mladina 74 kilometrov moderne ceste, prav na jugu naše domovine ob reki Vardarju pa bodo zgradili 30 kilometrov prav takšne ceste, ki bo v nekaj letih povezovala Jugoslavijo od Ljubljane do Devdelije.
Vlak jc počasi sopihal skozi zeleno pokrajino. Bilo je kot nalašč za opazovanje. Gledal sem idilične srbske vasi, črede ovac in sivorjavo IMoravo, ki reže ravnino. V daljavi sem opazil dolgo rjavo črto, ki se je vlekla ob železnici. Ko se je približala, sem spoznal, da je to trasa nove ceste, ki so jo zasekali krampi in lopate brigadirjev. Zdaj jo utrjujejo jekleni ježi in valjarji, potem pa bodo položili le še asfaltno ploskev. Tu gre delo kaj hitro od rok. Približno na vsakih pet kilometrov ob trasi sem opazil lesena naselja, v katerih do-mujejo brigadirji. V enem takšnih naselij je tudi naša koprska brigada »Toneta Tomšiča«.
V	vasi Lipovica, kakih 30 kilometrov od Niša, sem izstopil in se podal proti kilometer oddaljenemu naselju. Domačini so mi pokazali stezo in me

it:
m-


Lepo urejena naselja 1\IDB ob Cesti bratstva in enotnosti
kaj hitro poučili, da sta v njem dve slovenski brigadi. Rekli so ml, da imajo naše fante zelo radi, ker so veseli in ker lepo pojo. Vsi jih poznajo, ker se pogosto udeležujejo njihovih kulturno-zabavnih nastopov.
Koprske brigadirje sem našel v naselju skupaj z brigadirji iz Like. Mariborčani in Novosadčani, ki tudi do-mu.iejo v tem naselju pa so bili na 2 kilometra oddaljeni trasi. Delo imajo namreč organizirano tako, da dve brigadi delata od šestih do dvanajstih, dve pa od dvanajstih do dvaj-
NAPISAL BOGDAN TOME
setih. Na ta način bolj smotrno izkoriščajo orodje za delo na trasi ter seveda tudi dva traktorja, motorna vozila ln druge naprave, ki jih imajo v naselju za pouk tehnične vzgoje.
Med brigadirji je bilo več znanih obrazov, seznanili so me s komandantom brigade Tonetom Remškar-jem, brigadnim sekretarjem MIlanom Grcgoričem in drugimi. Čeprav je imela brigada prosto dopoldne, so bil skoraj vsi zaposleni z urejevanjem novega doma, kjer bodo preživeli dva prijetna meseca. Naselje je sicer zelo lepo urejeno, toda vsaka brigada, pa tudi naša, bi rada dala okolici svoicga začasnega doma neko značilno obeležje. Mariborčani so na primer postavili pred svoj provizorij miniaturno Pohorje z znamenito žičnico. Naši pa so postavili Triglav, toda s tem še niso bili zadovolini. Skopali so tudi jamo. da bi van>o presadili košček koprskega morja. Jamo je prav tedaj urejal I.ojz iz Slovenske vasi, dekleta — teh je v brigadi 33 — pa so pripravljale gredico z rožami.
Koprska brigada »Toneta Tomšiča« šteje 120 mladincev in mladink. Toda pred domom jih je bilo le nekaj deset.. Ostali so bili na točaiih, V naselju ima'o namreč celo vrsto dobro organiziranih izobraževalnih tečaiev. Na traktorskem in zidarskem tečaju lahko brigadir'! dobe celo k""lirikn-cijo. Potem imajo še foto-tečaj, ki ima na razpolago opremnen laboratorij. radioamaterski tečai. tečaj za spoznavanie gosnodinjskih strojev. Ti in d-ngi tečaji so PHtecnili kar 00 ortstoikov vseh pripadnikov koprske brigade
Ob ena<sti uri je dežurni brigade sklical zbor. B<l je čas kosila. V jedilnici so bile že pripravljene skledo, iz katerih so si brigadirji nalagali velike količine hrane na krožnike. Meni se je zdela hrana premastna, pa tudi našim mladincem se je zdela prve dni premočna- Tndi po "eVaj dneh so spremenili mnenje, kajti de-
lo na zraku odpira apetit. Izkušeni kuharji dobro vedo, kaj potrebuje mladi želodec, zato skrbe, da je vedno dovolj mesa, kruha in zelenjave.
Dve uri kasneje sem jih obiskal na trasi, kjer je bilo kakor v mravljišču. Razdeljeni po četah in po trojkah so kopali mehko pomoravsko zemljo in pripravljali nasip za večji nadvoz čez železniško progo, nekateri pa so s trase odstranjevali zadnje ostanke zelene ruše. Bil je dokaj topel pomladanski dan in prelep pogled na dolgo ravno traso sredi zelene ravnine ter na položne hribe onstran Morave. Brigadirji pa so bili zatopljeni v delo. Enakomerno so za-saiali orodje v rjavo zemljo in jo nalagali na samokolnice. Komandant je razlagal, da se jc brigada hitro vživela v novo delo. »Prve dni smo začeli s počasnejšim femnom«, — le rekel, »da ne bi dobili žuljev. Toda kljub temu smo doslej vsak dan presegli normo za okrog 50 '/•. Žuljev imamo zelo malo. ker smo se dobro oskrbeli z zaščitnim materialom, rokavicami in povoji.«
V oči mi je padla zanimiva trnUca, v kateri sta bila dva fanta in dekle. Na'mnčno'ši mod niimi je rudar Lojze Bedenk iz Sečovelj, dekle pa le uslužbenka iz Pirana. Bedenk je že sti- znanec konrsklh brigad in je bil lani na avtocesti kar dvakrat udarnik. Kaže pa, da bo udarnik tudi letos. Vse tri sem vprašal, kaj jim je v brigadi najbolj všeč. Pa so odeo-vorili. da jim je všeč prav vse: delo, brigadno družabno življenie. priiazni domačini, pokralina in sploh vse.
Povedali so, da bodo nedelie izkoristili za izlete. Ogledali si bodo znameniti niškl stoto Cele kulo, ki so jo sezidali Turki iz lobanj ubitih srbskih vo'akov. V načrtu imajo obisk tekstilne industriie v Leskov-cu, obisk Nlšlce Banje in še nekaterih drugih krajev.
Pogovore smo zvečer nadaljevali ob tabornem ognju, ki so ga za vse štiri brigade pripravili Koprčani. Naši so ob ognju zapeli nekaj partizanskih pesmi, Vojvodine! in Ličani pa so zaigrali več svo'ih narodnih. Zabavo so vsi skupaj zaključili 7. Idiličnim ko'om olcroir tabo^nofra orrn;a.
Ob desetih je živžav ponehal. Brigadirji so šli počivat, kajti naslednji dan Jih čaka'o tečau. delo in nnve prireditve, ki izpo'nui>elo nHliovo pestjo živ'.lenje v brigadi. Niihov dan je. če hi ga šteli po urah. dolg, toda brigadirjem tako bitr-o mine, da se jim zdi prekratek. Boje se, da bo kar prehitro prišel dan ko bo nMhova izmena na »Cesti bratstva in enotnosti« mo-ala za-nmUi nri.iot.no okolle, rrostoliubne domačine in zanimivo pokrajino oh južni Moravi.
s težavo stekle. Vse dni jih je premlevala v sebi.
»Tovariš komandant! Čudne stvari sem slišala pripovedovati o življenju na avtocesti. Odpravila sem se na pot, da se sama prepričam. Šlo je za mojega otroka, saj razumete. Zdaj me je pošteno sram. Lahko bi vam bila vsem bolj zaupala.«
Komandant se ji je razumevajoče nasmehnil: »Slutil sem nekaj takega. Le škoda, da vsi, ki dvomijo, ne pridejo med nas.«
Nekaj trenutkov je molčala. Potem je —• še vedno pogreznjena vase — tiho nadaljevala:
»Doma imam še enega sina. Krampu ni dorasel, kurir pa bo lahko. Drugo leto mu ne bom branila z vami. Če bi imela tri križe manj ...«
Komandant ji je toplo stisnil roko:
»Pogrešali vas bomo. Bilo je prijetno misliti, da ste med nami.«
Na vratih je postala in se obrnila:
»Zori ne povejte ničesar. Vem, da bi jo bolelo.«
»Prav.«
Ko je odhajala, se je naselje kopalo v opoldanskem soncu. Na izhodu je polcimala stražarju in se še enkrat ozrla nazaj. Izpred barake koprske brigade so ji brigadirji še vedno mahali v slovb. Odgovorila jim je in nato počasi krenila navzdol po razriti cesti. Ze dolgo ni tako jasno čutila: to je resnična mladost. Polna in sočna. Z jasnimi cilji. Ob tej se ji je njena lastna zazdela še bolj siromašna...
V torek, 19. t. m. je na zaključ-
nih izpitih večerne partijske šole
v Tolminu uspešno dokončalo partijsko šolo osem dijakov 5.
letnika učiteljišča.
*
Po dolgoletnih željah dijakov se je končno razvila tehniška dejavnost v okviru Kluba mladih tehnikov tudi na učiteljišču. Mladi tehniki z vnemo in vztrajnostjo delajo v posameznih podsekci-jah. Kljub skromnim finančnim sredstvom klub dobro orje ledino. Poleg rednega tedenskega dela prirejajo tehnične večere in poučne kino predstave na ozkem traku, za katere vlada med dijaki veliko zanimanje.
Za poživitev dela v Klubu mladih tehnikov in za pridobitev usposobljenega kadra za poučevanje tehničnega pouka na osnovnih šolah, se bo 20 dijakov četrtega in petega letnika priključilo specialnim tehničnim mladinskim delovnim br'<?adam, ki bodo sestavljene iz višiih letnikov učiteljišč iz vse Jugoslavije.
*
Mladina na učiteljišču v Tolminu je sklenila dostojno proslaviti mednarodni orazni'- dola 1. maj. Poleg proslav v vseh razrednih aktivih bodo organizirali tudi skupno slavnostno proslavo v dvorani dijaškega doma. Kolektiv četrtega letnika pa bo še pocehei organiziral proslavo v počastitev praznika dela v tolminu.	-vi
□
U
Poslušajte, kristjani moji ljul)i: Barba Vane je velik tolovaj in je podoben levemu razbojniku kakor grali grahu. In lahkomiseln je tudi; najbrž ni še nikoli bral tiste Cankarjeve knjige za lahkomiselne ljudi. Vsi smo opazili, kajneda, tla se vsak teden praska tam, kjer nima garij, in, kakor pravijo mnogi, neprestano išče jajca v dlaki. Samo v kranjski deželi si je do danes nabral več sovražnikov kot je na nebu zvezd. Kaj bo šele takrat, ko mu bodo arterije oka-mencle in bo postal čemeren zares!
Oudan je na primer nas, miroljubne prebivalce Vrcmske doline, zlobno namalal kot nekake svetovno slavne »barufante«, ki da si ob vsaki zlati
FRANCE MAGAJNA
priložnosti, visoko zavihamo rokave ter si s poleni prerahljamo otrdela rebra. Ne bom ravno trdil, da jc vse to pobral na luni — take obrekljive novice o nas se v zadnjih tednih res širijo po deželi — tudi ne bom prisegal, da smo sami nedolžni jančlti, ki 7. milobnini obrazom delimo čoko-latine na desno in levo, pač pa rečeni z upravičenim ogorčenjem, da so večino teh vesti izumili poniglavi obrekovalci, ki nam želijo slabo.
Preden se zdaj poglobim v ta znanstveni spis, moram bralcem Jadrana, ki besed »barufa« in »barufant« ne razumejo, te reči po domače pojasniti.
Naši presajevalci Goldonijevih komedij so nekoč odločili, da odgovarja italijanski »barufi« naš izraz »zdraha« in kdor noče tega priznati, se lahko izseli v Avstralijo. Vsa čast odločnim možem! Toda navzlic temu drži dejstvo, da je po našem primorskem pojmovanju »barufa« eno, »zdraha« pa drugo, če ne že tretje. »Barufa« je namreč zmeraj nekaj stvarnega, vidnega, otipljivega, »zdraha« pa je v najlepšem primeru le besedna megle-nica, abstrakten pojem brez mesa in kosti. Junaki »zdrah« so jari junaki, so klepetulje, ki se medsebojno zmerjajo in pri tem tiščijo fige v žepih. V najhujšem razburjenju si kažejo jezike ali pa sami sebe ploskajo z
TEDEN MUZEJEV
Od 24. do 30. aprila je bil Teden muzejev. Ob tej priložnosti je večina muzejev v naši državi pripravila številne razstave, predavanja in ekskurzije. Vse akcije so imele skupen cilj: »Spoznavaj svoj kraj«,
PREDAVANJE UMBERTA URBANIJA V KOPRU
Pretekli teden je v italijanskem kulturnem krožku v Kopru predaval znani tržaški slavist, univerzitetni profesor Umberto Urbani o pesnitvi črnogorskega vladike Petra Petroviča Njegoša »Gorski venec«, ki je preveden tudi v italijanščino.
MEDNARODNI SEJEM KNJIGE
Letošnjo jesen, od 21. do 26. oktobra, bo v Beogradu V. mednarodni sejem knjige. Doslej se je prijavilo 17 držav, ki zastopajo okrog 100 tujih založb. Med domačimi pa se Je prijavilo doslej 26 založb. Letos pričakujejo še precej prljavljencev s približno 40.000 knjigami.
LETOŠNJI LJUBLJANSKI FESTIVAL
Novost letošnjega VIII. ljubljanskega festivala bo prva nagradna revija jugoslovanskega baleta. Nastopili bodo baletni ansambli oper iz Beograda, Skopja, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane. Zaradi tehničnih ovir v reviji ne bodo nastopili operni baletni ansambli iz Maribora, Novega Sada, Osjeka, Reke in Splita. Festival bo v prvi polovici julija.

dlanjo zadaj po »koruznicl« ter vzklikajo »Taka!« Pravi »barufant« takih jalovih junaštev nikoli ne dela; on se izprsi na plemenitejši način. Gre, recimo, na dvorišče po prikladno poleno, morda izpuli iz voza hrastovo ročico, znabiti odpne od prve preme »trinkelc«, zgodi se, da zagrabi aa mizi liter ali da potegne izpod nje stol ter s tistim jedrnato upili po glavah, ne da bi se pri tem kdovekaj oziral na krvno ali cerkveno sorodstvo. On se drži objektivnosti, ki je tu neutajljiva, kar vam s prisego potrdi vsak tisti, ki jo je že kdaj dobil po buči. Ta objektivni postopek se včasih zelo opazno razširi. Ce ima namreč »novator«, ki je »barufo« sprožil, v bližini nekoliko zvestih in navdušenih somišljenikov, ki z veseljem posežejo s prekljami v zadevo, In če ima tudi nasprotnik tako število enakih simpatizerjev na svoji strani, potem, no, potem nastane iz tega prav krasna »barufa«, nikoli pa ne »zdraha«. Zdraha je pač samo za stare ženice, ki se poslavljajo od tega sveta.
V mojih otroških letih je bila moja rodna vas v večnem krvnem sovraštvu s sosednjo. Zmerjali smo te sosede z imenom »Ciči« ter jim očitali, da so zelo spretni, ko je treba kaj »najti«. Ce namreč pade vozniku, ki fura v njihovi bližini, gnojni koš z voza, ga dve minuti pozneje več ne pobere. Nekdo ga je vtem »našel«, odnesel ali odvlekel domov ter ga na skednju zakopal v ovsene pleve. V zameno za ta poklon so nas pa »Ciči« obkladali s priimkom »Ža-klerji« in nam na dolgo in široko razlagali, da si svojo blaginjo večamo z »žaltlji« in to posebno v nočnih urah in v tisti dobi leta, ko dozorevajo plodovi njiv, vinogradov in sadovnjakov. Ne oni in ne mi nismo bili teh namigavanj veseli in smo ob vsaki priložnosti svojo nejeveljo praktično pokazali s pestmi ali z lesenimi latami, odtrganimi od vrtnih plotov.
Tudi mi, šolski dečki, smo bili resno zapleteni v te boje. Vsaj enkrat na teden smo se, po šoli, stepli »Zaklerji« s »Ciči«. Ker je pa žakler-ska vas polovico manjša od čiške, je bilo nas, malih »Zaklerjev« tudi polovica manj od malih »Cičev«. Ti poslednji so potemtakem bili zmeraj velesila, ki je najčešče zmagala. In tako se je dogajalo, da smo včasih mi »Zaklerji« tekli čez polje pred »Ciči«, včasih so pa »Ciči« tekli za nami. Toda, ko smo pozneje preštevali žrtve, smo bili zmagovalci zmeraj mi. Po našem prepričanju seveda.
Ta čudoviti paradoks se je pri starih fantih pokazal celo v večji meri. Ko smo šolski paglavci od strani poslušali fantovske pomenke po vsaki dobro uspeli »baruli«, smo se divill
1


JE

1

□
c, .:
¡1
velikemu junaštvu, ki ga jc vsak posameznik pripisoval sebi. Po vsaki bitki so bili, po trditvi naših, »Ciči« strahotno poraženi, toda, ko sem tu pa tam presluškoval pomenkom »Cičev«, sem v svoje začudenje zvedel, da so naše tako pomendrali, da ni bilo več ne črev in ne glasu iz «jih. (Ko sem desetletja pozneje bral v tržaškem Piccolu, in to dan na dan, o čudovitih zmagah Mussolinljevili borcev v Grčiji, sem se nehote spomnil tudi tistih naših davnih »zmag«. Mtts-solinijcvi borci so tudi prodirali naprej, napaka pa je bila v njihovem vodstvu, ki je zgrešilo smer. Ko bi namreč v tisti zgrešeni smeri »napredovali« še teden ali dva, kot so, bi brez dvoma dosegli Dubrovnik ... če bi jim seveda to dovolili jugoslovanski cariniki!)
Pred dvema letoma — nak! ne bo držalo, pred tremi leti — je neke nedelje popoldne bila v centrali Vrem-ske doline silna bitka. Začela se je z lomljenjem lat iz bližnjega plota in co nadaljevala s kratkočasnim medsebojnim mlatenjem po pislcrih. Mauonia je bilo dvorišče posuto z lahko ranjenimi in težko ubitimi žrtvami. Rajnka gospa Pavla, ki je gledala bitko iz obličja v obličje, jc pravila poleni, da je bila hujša od tiste v Stalingradu, Niti takrat da ni bilo tako hudo, ko sta se spoprijela Vršetov Jokel in Urbanov Frane, Vr-šetov Jokel je bil muzikant, ker je podedoval po nekem invalidu staro lajno. Z Urbanovim se je bil dogovoril, da bosta nekega dne šla pobirat po fari prispevke za obnovo oltarja svete Cecilije v cerkvi svetega Hieronima na Nanosu in da bo Jokel kot umetnik vrtel kljuko pri lajni, Frane pa bo pobiral prispevke v staro kanglo. In jima je šlo res vse po sreči. Nabrala sta polno kangljo krajcarjev, zraven tega sta se ga pa pošteno nažlajfala. V vsaki hiši namreč, kjer sta muzicirala, so jima natočili glažek ali dva.
No, in se je zgodilo, da sta bila v popoldanskih urah tako nabita kot dva nemška kanona pred Antvverp-nom. Treba ju je bilo le zapaliti. To pa sta storila sama. Začel je pravzaprav Frane, ki ni bil sit nikoli. Predlagal jc, da bi nabrane krajcarje že ta dan zapila. Ce čakata do jutri, bo o njuni nabiralni akciji zvedel župnik, ki bo gotovo to poročal sveti Ceciliji v nebesa. Prišlo bo do zaplembe nabrane vsote. Jokel, ki ni bil plašen, je pa rekel, da ga imata danes dovolj pod kapo in da bosta šele jutri zares spet žejna. Jutri zjutraj bosta denar preštela, zvečer ga bosta pa svečano izročila birtu. In jutri se ga bosta tako nažehtala, da bodo celo angelci veseli. Takrat je pa rekel ogorčeni Frane Joklu: »Stur-lo!« Jokel pa Franetu strupeno na-
zaj: »Brizgo!«. Sledilo je še nekoliko zanimivih besed in debata se je končala tako, da sta uro pozneje drug drugega iskala po vasi. In je Frane pri tem nosil na rami veliko tesarsko sekiro, Jokel pa ogromno staro hele-bardo, ki mu jo je bil za ta čas posodil poveljnik vaške straže. Gospa Pavla jc pripovedovala potem, da sta bila zares strahotna prikazen. Le skupni akciji vseh vaščanov se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. Ko je bilo krika dovolj, so dobri ljudje podveznili nad Franela staro zeljnato kad in naložili nanjo kamenja, Jokla so pa pograbili za vse štiri in so ga kot pravi sindikalisti temeljito »pre-sindikali« ter ga pomirili s stvarnimi argumenti.
In tista huda bltlca v centrali Vrem-ske doline pred tremi leti — kakšna jc zares bila? Niso je gledale moje kurje oči, bila pa je grozovita. Sprožili sta jo dve drobni velesili, ki so jima nasproti stale tri ali štiri velesile, In preden so se zadnje pošteno postavile v bojno formacijo, so že treskale »lajšte« prvih dveh po njihovih melonah. Mali velesili sta zmagali na celi črti. In kaj sta imeli od tega? Morali sta plačati vojno odškodnino poraženccm, kar je vendar nezaslišano! Kdaj ste pa čuli, da bi zmagovalec plačeval vojno odškodnino premaganemu? No ja, v tej zadnji vojni že. Nemčija je poklala, pp-davila ali na drugačen način pomorila skromen ducat milijonov ljudi. Ko ji je svet končno le stopil za vrat, je pohlevno in s solzami v očeh dvignila roke. In se je nam zasmilila vsem. Pobožali smo ji roke, ji s svilenim robčkom otrli solze in jo z našo močjo postavili spet na noge. Dobri stric Sam ji je z onstran lužo poslal srčkano milijardo dolarjev in iz tega in podobnih drugih razlogov se je potem zgodil veliki čudež — poraženi miljenčelc vseh se je kar nenadoma izbrcal iz umazanih plenic ter postal najlepša cvetka v Evropi in vsi veliki kavalirji sveta se ji danes klanjajo. Bilo bi zelo neolikano, če bi ji danes kdo omenjal kremato-rije in podobne izume nemške eks-aktne znanosti.
V letih, ko se je v Evropi razbes-nela prva svetovna vojna, sem živel na drugem koncu sveta in z mano ie bilo precej članov našega rodu. Živeli smo sredi množice tujih ljudi in smo se iz običajev teh polagoma naučili, da so »barufe« (pa naj te še tako ugajajo mladim nemirnežem) končno le znamenje grobe surovosti In pomanjkljive srčne kulture. In ko nam je to spoznanje polagoma prešlo v kri, smo sami pred seboj osramočeni včasih pretresavali naše spomine. In se je oglasil Kaplanov Joželt, ki je bil doma iz okolice Mirne Cepi na Dolenjskem: »Cujte!« je dejal.
DODATNI ODDELKI PRI KMETIJSKIH ŠOLAH VZGAJAJO DOBER KADER
Visoke investicijske naložbe se tudi v našem kmetijstvu bogato obrestujejo. Socializacija kmetijstva in napredne oblike obdelave zemlje pa nujno terjajo tudi strokovno dobro podkovan in razgledan kader, ki bo znal najsodobnejše agrotehnične pridobitve vskladiti s potrebami — in to tem bolj, ker je prav na podeželju občutno premalo delovne sile. Zato ni naključje, da nudi družba vsem, ki se želijo posvetiti tej veji našega gospodarstva, izdatno pomoč. Redne kmetijske šole namreč ne dajejo zadostnega števila kmetijskih tehnikov, zato nastajajo ob kmet. šolah posebni oddelki za odrasle. Tak oddelek je bil najprej ustanovljen pri Srednji kmetijski šoli v Mariboru, pr'eteklo leto pa še v Novem mestu, Rakičanu, v Vrbju pri Celju in v Ljubljani. Slušatelji teh oddelkov so iz vse Slo-
Srednja kmetijska šola v Mariboru, kjer se šolajo tudi mladi kmetijcl iz koprskega okraja
venije, pretežno kmetijski delavci, ki so pokazali interes in tudi zadovoljiv nivo znanja iz kmetijstva.
Iz koprskega okraja nas je v ljubljanskem oddelku te kmetijske šole več kot 20 slušateljev. Vsi imamo za sabo precej prakse, le v teoriji nismo bili dovolj podkovani. Sedaj imamo priložnost, da vsklajamo eno z drugim, kar nam bo v kasnejšem delu ne-nedvomno zelo koristilo. Predmetnik je obsežen in nam nalaga obilo dela in medsebojno pomoč. Ob prvem polletju smo vsi izdfe-
POZDRAVI IZ JLA
Slovenski fantje, ki služijo svoj vojaški rok, čestitajo k Prazniku dela svojim domačim, znancem, prijateljem in svojim izvoljen-kam, iz Beograda: Zeljko Lovre-čič, Franc Logar, Jože Nella in Alojz Kristančič; iz Sarajeva: Vinko Boštjančič, Bruno Žvanut in Aleksander Pornič; iz Suboti-ce: Albin Lah, Pavel Nabrgoj, Anton Ščuka, Janez lic, Anton Šlenc, Darjo Benčič, Marino Pe-čarič, Peter Koglar, Anton Part-lič, Bogomir Mlinarič in Avgust Ilič.
»BENEŠKI FANTJE« V POSTOJNI
Pred dnevi so gostovali v Postojni »Beneški fantje«, ki so se predstavili poslušalcem z narodnimi pesmimi iz Slovenske Benečije. Del svojega programa so posvetili tudi spominu rojaka Ivana Trinka-Zamejskega, čigar stoletnico rojstva bomo kmalu praznovali. Zabavni del prireditve je izpolnil znani humorist Breznikov Vanč.
lali, zato verjamem, da bo tako tudi v bodoče. Razen pouka pa imamo enkrat tedensko tudi prakso na šolskem posestvu, ob večerih se izobražujemo ideološko in gledamo razne strokovne filme.
Kljub obilici dela skrbno spremljamo delo naših zadrug in posestev, kjer smo bili do nedavna zaposleni. Sicer pa nas naša delovna mesta že čakajo in nihče od nas ne dvomi, da bo tudi naše delo izdatnejše kot doslej.
Zadovoljni smo tudi, da se za nas in naše šolanje zanimajo predstavniki oblasti in OZZ iz Kopra. Pred nedavnim nas je namreč obiskal predsednik OZZ Koper tovariš Kobalt, kmalu zatem pa še predsednik ObLO Koper Miran B'ertok in predsednik občinskega odbora SZDL Koper Rado Pišot-Sokol.
Minuli teden je bil v Kopru enajsti redni občni zbor Planinskega društva Koper. V razdobju od lanskega leta je bilo njegovo delo plodno. Društvo šteje danes 424 članov, ki so večinoma s področja mesta Koper, nekaj pa tudi iz Izole in Pirana. Sklenili so, da bodo tod osnovali krajevni planinski sekciji, da bi se delo med tamkajšnjimi planinci poživilo.
Med najbolj delavne odseke sodita markacijski in jamarski odsek. Markacijski odsek je obnovil več poti na Slavnik, letos pa nameravajo obnoviti markiranje transverzale. Jamarski odsek je v preteklem letu izvedel 16 raziskovalnih akcij v jamah koprskega okraja, sodeloval pa je tudi s hrvatskimi in črnogorskimi jamarji, prirejal je predavanja o Krasu ter se udeležil n. speleolo-škega kongresa v Splitu.
Najbolj pereče vprašanje je še
Pisatelj France MAGAJNA ob svoji <• ljubljeni Reki pod Vremami
»Jaz sem od tam doma, kjer si s se-kirco voščimo dobro jutro.« »Pri nas pa,« se je oglasil Potočnikov Lojz, »pozdravimo tujca, ko gre mimo, s polenom. Ce koraka mimo nas, ki stojimo v gruči na cesti, molče, udarimo po njem, češ, ali smo psi, da ne zaslužimo besede! Ce pa ta mimoidoči mož reče ,Dober večer!', mu posmehljivo odvrnemo: ,Ce veš, da je dober, ga pa kar požri!' in mu nato odštejemo nekaj gorltih po klobuku.«
In ko smo se tako pogovarjali, smo vznemirjeni rekli: »Ce so bile doslej take navade pri nas, kakšne bodo-šele po vojni! Naši bojeviti petelin« dobivajo danes na raznih frontah srebrne in celo zlate medalje za uspešno pobijanje ljudi. Tudi v mirni dobi se bodo tega spominjali in bodo-ponosni. In bodo ob vsaki priložnosti praktično pokazali, kako je treba z nožem ravnati. Kakšno bo od zdaj naprej lantovsko življenje po naših slovenskih vaseh? In obšla nas je neznanska tegoba.
Pa se je zgodilo neverjetno čudot Četrto leto po legalizlranem množičnem klanju sem se vrnil domov iu sem se po povratku že prvi teden neznansko čudil. Plesi po vaseh, od vseh koncev ali krajev, petje fantov aH deklet, ali obojih, razne dramatične igre, danes tukaj, jutri tam — in prav nič in nikjer nič sovraštva mod »Ciči« in »Zaklerji« ali katerimi koli drugimi srboritimi sosedi. In sem opazil, da prihajajo v vasi razni časopisi raznih verskih ali političnih prepričanj in vse.to je kazalo, da so se razmere v desetih letih moje odsotnosti neznansko spremenile. Kom« gre za to zasluga? Ali štiriletni zverinski vojni ali morda kar spontano kaleči kulturi, ki so Jo topovi predramili?
Omenil sem nekdanje sovraštvo med »Ciči« in »Zaklerji«, kakor da je edinstveno, pa je bilo takih »sovraštev« med našimi primorskimi vasmi sto in sto. In so, kakor po čudežu, ob koncu druge svetovne vojne izginila menda prav povsod. Ob vseh urah dneva in noči gredo danes fantje v katero koli vas, ne da bi se bali podlih zased. Kamor pridejo, so dobrodošli, in ko odhajajo, zapojejo lepo pesem, ki je ravno takrat v modi. Res je, da se tu pa tam pod vplivom alkohola razpetellni ta ali oni srborltež, a vselej se zadeva reši na pošten in dostojen način, brez zlih posledic.
In nekaj moram odločno zatrditi! Pri vseh naših »barufah«, pa naj bodo še tako razbesnele, se nikoli ne po-služimo noža. Po naši primorski »mo-ralkl« je v pretepu dovoljen liter na mizi ali stol izpod mize ali poleno na dvorišču, nož pa je vselej »tabu« — nikoli dovoljeno bojno orožje. Ko bi se kdo pri nas v »barufi« poslužil noža, je na mah izključen iz občestva svetnikov — noben izgovor ga več ne opraviči.
In zato so na splošno vse naše »barufe« malce grobi, a vendar zabavni dogodki, nekake vrste neroden šport, ki se redkokdaj izprevrže v kriminal. Kličem za pričo vse sodnike Slovenskega Primorja, da ni med nami ubijalcev. Da ni med nami nika-kih »rednih zločincev« sploh. Izjemni primeri so tako redki, da komaj potrdijo pravilo.
upravljanje Tumove koče na Slavniku, kljub iskanju, še vedno niso našli oskrbnika, ki bi skrbel za normalno delo v koči. V letu 1959 se je vpisalo tod 5,100 gostov, vendar je bil obisk dejansko večji, ker se številni gostje ne vpisujejo. Rešitev tega vprašanja bo ena glavnih nalog novega upravnega odbora, ker Turao-va koča ni le planinska postojanka, marveč je postala z dograditvijo avtoceste tudi turistično-iz-letniška točka.
Planinsko društvo namerava v letošnjem letu poglobiti tudi svoje delo z mladino. V ta namen so se povezali s taborniško organizacijo in bodo prirejali z njimi skupne izlete in predavanja.
Ob zaključku občnega zbora so poslali koprski planinci pozdravno brzojavko jugoslovanski himalajski ekspediciji in ji v svojem, imenu zaželeli vso srečo.
Vprašanje o delu in vlogi ter predvsem o deležu mladine v organih delavskega samoupravljanja načenjamo tokrat s posebnim namenom: predvsem želimo predstaviti mlade proizvajalce v sedanjih pripravah na volitve v delavske svete, da bi v bežnem pogledu načeli tudi vprašanje nizkega odstotka mlajših zastopnikov in poskušali izluščiti oceno dela mladine v tem važnem družbenem organu. In kar skoraj preseneča — ocene v raznih podjetjih so si tako podobne, da jih lahko strnemo v skupni imenovalec:
* Premajhna strokovna razgledanost in pomanjkanje izkušenj naj bi bila glavna vzroka, da je odstotek rr^adine v organih
Angelca DEBELJAK, TOS Hrpelje: — Več aktivnega dela mladine pa nas bodo v podjetju še bolj upoštevali . . .
družbenega upravljanja relativno nizek; takšno mišljenje prevladuje celo med mladino samo.
•	Načelno mladini nikjer ne oporekajo pravice in potrebe po njenem vključevanju v delavske svete, toda izid volitev je skoraj v vseh primerih enak: slabo zastopstvo mladih kandi-datov-upravl j avcev.
•	Marsikje — tukaj dopuščajo razne okolnosti različno stanje — je mladina zaradi pasivnosti in slabega poglabljanja v problematiko in vlogo samoupravnih organov potrdila to tezo.
•	Razveseljiv povzetek: obsežnejši načrti in pripravljenost mladih proizvajalcev, da bodo s poglobljeno ideološko vzgojo in doslednejšim prizadevanjem v strokovnem izobraževanju ter pridobivanju kvalifikacij dokončno razpršili slednji dvom o upravičenosti in potrebi vključevanja mladih v organe delavskega in družbenega upravljanja, opravičili zaupanje do mlade generacije, kajti neodpust-Ijivo bi bilo, če mladina ob široko odprtih vratih v naš demokratični sistem ne bi našla poti vanje.
V HRPELJSKEM TOS
ENAKOPRAVNI ODNOSI, VENDAR . . .
Tovarna optičnih in steklopi-Iskih izdelkov v Ljubljani je dobila s svojim obratom v Hrpe-Ijah močno in obetajočo gospodarsko enoto. Skrbno vodstvo, marljiv kolektiv in uspešno uvajanje naprednih gospodarskih načel — vključno nagrajevanje po učinku —• so najboljše jamstvo, da bodo uspeli obrat razširiti oziroma uspešno dograditi. Uprava TOS v Ljubljani pa je storila tukajšnjemu prebivalstvu že veliko uslugo s tem, da je omogočila številnim prebivalcem tega pasivnega področja zaposlitev. V tem mladem podjetju, ki je doseglo lani 159 milijonov dinarjev bruto realizacije, prevladuje tudi mlajša delovna sila in je od skupnega števila zaposlenih kar 60 odstotkov mladine.
Zato smo mladi kvalificirani steklarki, absolventki steklarske šole v Rogaški Slatini, Angelci Debeljakovi, ki je tudi sekrfetar-«ra tovarniškega aktiva mladine, ^BTst-ivili najprej vprašanje, ko-
liko mladih proizvajalcev je zastopanih v delavskem svetu.
Odgovor: V 15-članskem obratnem delavskem svetu so le trije mladi proizvajalci in mladina spremlja premalo dosledno delo tega organa, čeprav na večini sej obravnavajo probleme v zvezi s produkcijo, Interes mladih za kakovost izdelkov, delovno storilnost in tržišče prav zaradi tega ne pride dovolj do izraza.
Mladina pa kaže pasiven odnos tudi do svoje lastne organizacije, kar je sicer deloma pogojeno zaradi precejšnje oddaljenosti številnih mladincev od delovnega mtesta. To je delno vzrok, da tovarniški aktiv mladine nima uspehov na kulturnem, športnem in drugih področjih. Izrazit primer je pevski zbor pri tamkajšnji Svobodi, ki je razpadel zaradi nezanimanja hrpeljske mladine, med temi tudi te v TOS.
Stanje se menda zadnji čas občutno popravlja in mladina kaže precej več zanimanja za svojo vlogo in nalogo v samoupravnih organih. To je pripisati tudi aktivnosti organizacije ZK in sindikata.
RAZMERJE V »PLETENINI SEŽANA« BOLJŠE
V	sežanski tovarni pletenin je zaposlena samo ženska delovna sila, ki prihaja sem tudi iz drugih krajev naše republike. Od skupnega števila 180 delavk je kar sto mlajših moči in tudi v delavskem svetu je boljše razmerje: med 17 člani je kar šest mladink. Vprašali smo mladi proizvajalki Damjano Bizjakovo in Anito Semoličevo, če so mladi zadovoljni s tem zastopstvom v samoupravnem organu tovarne, pa smo prejeli odgovor, da čutijo potrebo še po nadaljnjem vključevanju .najboljših mladih delavk v DS. Ta težnja je razumljiva. kajti mlade članice dosledno tolmačijo svojim vrstnicam delo DS in tudi skrbno zbirajo predloge zanj med mladimi proizvajalkami.
Mlade .delavke pa so močno zastopane tudi v odboru sindikalne podružnice, le osnovna organizacija ZK vključuje v svoje vrste premalo mladega naraščaja.
Presenetilo nas je tudi, kako podrobno sta bih mladi delavki — Damjana in Anita — informirani o vseh gospodarskih problemih nodjetja in s kakšno prizadetostjo poudarjata potrebo po obnovi tovarne. Menita, da bodo kasneje proizvodnjo podvojili in s tem, razumljivo, povečali tudi svoje osebne prejemke. Dosledno izvajajo tudi sistem nagrajevanja no učinku in se kljub relativno visokim normam ne pritožujejo,
V	sežanski Pletenini pa je dala mladina vsebino tudi prostim dejavnostim in smo z veseljem zapisali, da gojijo mlade delavke vsestransko fizkulturo in šport, zelo ponosne pa so tudi na svojo folklorno skupino, ki ima že kar tradicijo v tovarni.
V	veliki svetli hali, kjer desetine parov marljivih rok pomikajo statve in lovijo zanke pisanih niti volne, iz katerih nastajajo čudovito lepi pleteni izdelki, smo se pozanimali tudi za najboljšo delavko. Ko so nam predstavili 22-letno Gizelo Miličevo, smo jo spoštljivo obstopili, kajti v sorazmerno kratkem času zaposlitve takšno priznanje že nekaj pomeni. Na vprašanje, kako uspeva tako močno prekoračiti normo, nam je odgovorila: — Veste, to delo se mi ob tem, da je zelo preprosto, zdi tudi nadvse zanimivo. Če mi gre priznanje za štiri majice, ki jih izdelam dnevno, je to pripisati moji gibčnosti. Da, hitrost in gibčnost merita tudi naše prejemke .,,
BREZ KLUBA
MLADIH PROIZVAJALCEV NE BO ŠLO
Lesno-industrijsko podjetje »Javor« v Ilirski Bistrici lahko uvrstimo med večje gospodarske enote, saj je tukaj zaposlenih skupaj 580 delavcev, od tega 145 miladih proizvajalcev. Morda je ta nizki odstotek mladih vzrok, da se doslej niso mogli uveljaviti v organih delavskega samoupravljanja. 23-letna Danica Prelc in 22-letni Rado Padnal, mladinska funkcionarja tovarniškega aktiva mladine, sta nam tolmačila ta pojav tudi z razlago, da lahko pričakuje kolektiv od izkušenih delavcev v tem organu mnogo več in pravkar pripravljajo ustanovitev kluba mladih proizvajalcev. ki bo poskrbel za strokovno izpopolnjevanje mladine.
Mladi proizvajalci bodo za volitve v DS predložili 5 do 8 svojih kandidatov, kar je zaradi obsežnosti tega organa še vedno premalo. V petih obratnih delavskih sVetih in centralni delavski svet bo torej v najboljšem primeru zastopalo 5 mladih proizvajalcev, čeprav menijo, da bi vsak obrat moral zastopati samo v centralnem svetu najmanj en mladinec.
Sicer se pa tudi tukaj sučejo stvari na bolje. K tem prispeva v nemali meri tudi aktivna sindikalna organizacija podjetja, ki ima v svojem odboru lepo število mladine in enoten ter obsežen program dela. Na nedavni prvi seji. so temeljito obdelali plan delavskega sveta in organizacije ZK, njegova izvedba pa je prva naloga sindikalne organizacije.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
BODO MORALI VSKLADITI
V	lesnem podjetju »LESONIT« v Ilirski Bistrici smo imeli priložnost prisostvovati na sestanku tovarniškega komiteja mladine. Zal je bil to eden izmed redkih sestankov, ki jih tukaj sklicujejo, še manj pa so na tekočem z množičnimi sestanki mladih proizvajalcev. Zato ni naključje, da v delavskem svetu niso imeli niti enega zastopnika.
Seveda bi bili krivični, če ne bi omenili tudi nekaterih težav, ki mladino precej onemogočajo
pri njenem delu. Predvsem velja omeniti veliko oddaljenost številnih mladih proizvajalcev od delovnega mesta. Brez dvoma pa bo šest oziroma sedem mladih kandidatov lahko uveljavilo svoj vpliv v novem delavskem svetu le tedaj, če bodo kljub nekaterim oviram uspeli sestaviti učinkovit program dela, v katerem ne bodo smeli pozabiti tudi.na vztrajnejšc strokovno izpopolnjevanje mladih proizvajalcev na delovnih mestih. Te naloge pa tudi tukaj brez kluba mladih proizvajalcev ne bodo mogli izvesti v celoti, zato čakajo mladinsko vodstvo še velike naloge,
MLADIH KANDIDATOV ZA DS
DOSLEJ NISO UPOŠTEVALI
V ilirsko-bistriškem »TOPOLU« imajo mladi proizvajalci redno sestanke in vabijo nanje tudi zastopnike organov delavskega samoupravljanja in člane vodstva podjetja. Mladi Jože Zerbin, zaposlen v tehničnem oddelku in sekretar tovarniškega komiteja mladine, se je zelo pohvalno izrazil tudi o izpolnjevanju planskih nalog, kjer mladi delavci prav nič ne zaostajajo za svojimi starejšimi tovariši.
Mladina iz »Topola« sodeluje aktivno tudi pri TVD Partizan in v tamkajšnji Svobodi, če pa bi imeli manj1 težav s stanovanjskimi problemi, računajo na še boljši odziv mladine. Spričo svoje aktivnosti in prizadevnosti mladina torej upravičeno pričakuje,
Itajmund OREL iz Mehanoienniltc: — Predvsem mladina bi morala poznati sistem delavskega san: ^upravljanja .. .
da bodo svojo skromno kandidatno listo — tri kandidate — lahko uveljavili na volitvah v nov DS.
VZORNO DELOVAJSTJE MLADIH PROIZVAJALCEV V »MEHANOTEHNIKI«
V izolski »MEHANOTEHNIKI« kandidira za volitve v nov delavski svet kar 15 mladih proizvajalcev. Doslej so jih v samoupravnem organu zastopali resda samo trije delavci, toda delo in vpliv mladine je v tej tovarni čutiti na slednjem delovnem mestu.
Sekretarja tovarniškega komiteja mladino Rajmunda Orla smo vprašali za pot, ki vodi mlade proizvajalce na raven popolnoma enakopravnih upravljavcev — in nam je skromno odgovoril:
— Brez temeljitega seznanjanja mladine z vlogo in nalogami družbenega upravljanja ne bi uspeli, zato se ob obsežnem programu strokovnega izpopolnjevanja izobražujemo tudi na tem področju. Naša vsestranska aktivnost je prav rezultat tega dela in temu primeren je tudi naš program dela. Klub mladih proizvajalcev, ki smo ga ustanovili letos februarja, je odločno posegel v naše življenje, kajti močni težnji mladine po pridobitvi kvalifikacije je moč zadostiti samo po tej poti, Imeli smo tudi že proizvodno konferenco, vendar nas zaskrb-iia pomanjkanje strokovnega kadra, kajti naši strokovnjaki zelo težko najdejo čas za predavanja v klubu mladih proizvajalcev. V zadnjem času razpravljamo tudi o lastnem kulturnem društvu, pa smo zaradi nekaterih objektivnih
Udarnica Gizela MILIC iz Pletenine v Sežcni: — Kdor želi zaslužiti več, naj me posnema .. .
težav to začasno odložili. Naj vam povem še to, da je naša mladina v skupnih delovnih akcijah zelo enotna. Z navdušenjem smo pred nedavnim sprejeli sklep; da bomo s prostovoljnim delom zgradili odsek ceste ob tovarni in tudi za športno igrišče smo že pripravili teren. Nogomet, strelstvo, kegljanje, odbojka itd. so mladini v prostem času pri nas najljubša zaposlitev, je povedal v razgovoru Rajmund Orel,
Zvedeli smo tudi, da se je za prvo izmeno za delo na avtomobilski cesti prijavilo šest mladincev, najmanj toliko pa jih bo odšlo z drugo izmeno mladih graditeljev. Naj še pripomnimo, da je v koprski MDB, ki je postala pred dnevi udarna, tudi več mladincev iz podjetij, ki smo vam jih danes skromno predstavili.
Bor o Borovič
LEPA GESTA
Nedolgo tega je imela sindikal-nap odružnica 1. obrata tovarne »Javor« v Pivki svoj redni občni zbor. Na njega so povabili tudi bivše člane svojega kolektiva, ki so sedaj upokojeni. Nekdanji delavci so z zanimanjem sledili poročilom in razpravi in videli uspehe, h katerim so veliko pripomogli tudi oni. Na koncu so povabili k zakuski tudi upokojence.
Za to drobno, a vendar veliko pozornost, so se upokojeni delavci sindikalni podružnici in vodstvu podjetja toplo zahvalili.
J. K.
MLADINA DIVAŠKE KURILNICE
Mladinski kolektiv v kurilnici Divača šteje 35 članov. Kljub težavam, ki so jih imeli, so dosegli zadovoljive uspehe, kar je prišlo najbolj do izraza ob praznovanju Dneva železničarjev.
Nedolgo tega so napravili med člani kolektiva anketo, iz katere je razvidno, da posvečajo mladini premalo pozornosti in da bo treba to v bodočnosti popraviti in mladino pravilno usmerjati. V zadnjem času so se z novimi mladinci še bolj pomladile tudi vrste ZK, ki bodo stopile na pot. današnjih voditeljev.	Š. A.
PROBLEMI PIVŠKE ZADRUGE
Kmetijska zadruga v Pivki namerava z letošnjim letom pospešiti zlasti uvajanje nekaterih preventivnih mer. Dosegli bodo načrt, ki predvideva posaditev krompirja na 36 hektarih površin, medtem ko bodo zelo težko dosegli plan krmilnih rastlin, ker kmetje pivške zadruge niso navajeni na proizvodnjo krmilnih rastlin na sodoben način; predvidevajo, da bodo za krmilne rastline napravili pogodb za okrog 18 ha. Zadruga bo začela tudi z melioracijo pašnikov, pri čemer ji bodo pomagali mladi zadružniki. Uspehi pivške zadruge bi bili prav gotovo boljši, ko bi zadruga razpolagala z ustreznimi prostori, zlasti s skladišči in hlevi, ki najbolj hromijo celoten napredek zadruge.
Skupina najboljših mladincev osnovne šole v Ilirski Bistrici pri prostovoljnem delu — pomagajo saditi sadna drevesa na kooperativnem sadovnjaku v Smr-jah, kjer nastaja vzorno socialistično kmetijsko gospodarstvo
2EMA M DOM tV ZDRAVSTVO IN VZGOJA ir OTiOCC IN D R U Ž B N A it
iSr
it O T R O &
NAČRTI OKROG DRUŽBENE PREHRANE
upnosti
odrekla pomoči, nam je zagotovil prizadevni tajnik stanovanjske skupnosti Branko Ukmar. In Zavod za socialno zavarovanje bo kaj prispeval iz preventive in tiste brzoparilne kotle in univer-zalko, za kar so prosili na okraju, bodo morda dobili. Inventar in nekaj posode bodo podedovali po gostišču, in končno tistih 300 ljudi, ki je zainteresiranih, da bo obrat čim preje in dobro delal. Sredi poletja ...
V Izoli smo se prav tako obrnili na tajnika stanovanjske skupnosti, tovariša Ivana Čoka. Tam so adaptacijska dela že v polnem teku. Pobudo je dal že pozimi občinski sindikalni svet, sklical je predstavnike podjetij in začela so se popravila prostorov nekdanje ljudske rnenze, ki so jo zaprli iz sanitarnih vzrokov. Zdaj je nadaljevala začeto delo stanovanjska skupnost in šla v kooperacijo z gospodarskimi organizacijami v Izoli. Izračunali so, da bodo znašali investicijski stroški mo-
dernega, samopostrežnega obrata družbene prehrane za 350 ljudi 10 milijonov. Podjetja so sc obvezala, da bodo prispevala po 4500 dinarjev za vsakega zaposlenega v svojem obratu na dan 31. marca. Svoje obveznosti pa lahko podjetje izpolni tudi z nakazilom gradbenega materiala, prevozi, opremo in podobnim v odgovarjajoči vsoti. Stanovanjska skupnost se je s svoje strani obvezala, da bo obrat družbene prehrane usposobila za poslovanje do 30. junija letos.
To so zelo konkretni in zelo realni načrti. In že zdaj jih skrbi, če bo obrat s svojo kapaciteto 350 ljudi zadovoljeval vse potrebe. Prav toliko obrokov bodo morda pripravljali tudi za odnašanje na dom. -Če pa bi bilo tudi to premalo, bi bilo treba misliti na novo poslopje, kajti v teh prostorih obrat ne bo imel možnosti razširitve. Toda to so že dokaj daljnosežni načrti in najprej želimo', da bi se uresničili prvi. Z, L.
RAZGOVORI V JUBILEJNEM LETU — OB 1. MAJU
.....^v-v:: -: .
ni bilo mogoče, ker so bili doma še trije bratje. Danes ji ni več žal, ker je našla poklic, v katerem je postala dobra delavka in ki ji nudi še možnosti razvoja.
rešujejo vprašanje družbene prehrane s sodelovanjem Zavoda za pospeševanje gospodinjstva — Računajo na moderni oziroma samopostrežni obrat cenene in dobre hrane za deiovne ljudi
O družbeni prehrani, o njeni prepotreionosti in nujnosti ureditve smo pisali že večkrat. Vemo za načela, po katerih naj bi bila urejena, vemo, da je to pereč problem in končno vemo, da so ga rešeuale številne organizacije in društva in da so končno družbeno prehrano zapisale na svoj prapor stanovanjske skupnosti med prva gesla. In kljub temu bi menda lahko kar za vsa večja mesta našega okraja zapisali, da to vprašanje niti malo ni rešeno, vsaj kot vprašanje družbene prehrane ne, le tu in tam se najdejo podjetja, ki rešujejo to vprašanje za svoje delavce in uslužbence z bolj ali manj zaprtimi obratnimi menzami. In to ni rešitev za stotine in stotine tistih delovnih ljudi, ki so člani manjših delovnih ali neproduk-cijskih kolektivov, in za njihove otroke, ki so brez redne, dobre in cenene prehrane.
Ob prazničnem razpoloženju, ki nas zajema te dni, ne kaže brskati po negativnih pojavih in uoiecih točkah in se bomo 'Zato rajši omejili na dva pozitivna primera, ki nam kažeta v spodbudni luči dejavnost stanovanjskih skupnosti in njihove prve uspehe. To sta primera SEŽANE in IZOLE.
Med številnimi informativnimi povpraševanji in kopico podatkov, ki smo hh dobili pri raznih merodainih forumih, se j'e izluščilo dejstvo, da sta stanovanjski skupnosti Sežane in Izole do zdaj edini, ki v povezavi s strokovnjaki okrajnega Zavoda za pospeševanje gospodinjstva pripravljata načrte in adaptacijska dela za bodoče obrate družbene prehrane in zato tudi do zdaj edini resni reflektanti na finančna sredstva renublike oziroma zveze preko organov OLO za nabavo moderne opreme za take obrate.
Konkretno:
V Sežani so na nedavnem mno-. žičnem sestanku SZDL med drugimi vprašanji trgovine, otroških igrišč, potrošniških svetov in samoprispevka državljanov za stanovanjsko skupnost, govorili tudi o družbeni prehrani. Obrat družbene prehrane nameravajo urediti v prostorih dosedanjega go-. stišča »Trst«, ki posluje le s 30% izkoriščeno kapaciteto. Načrti za adaptacijska dela bodo" gotovi do 15. maja, v sredi poletja pa upajo," da bo začel obrat že poslovati. Predvidevajo, da se bo lahko hranilo 300 ljudi, mogoče bo uspelo tudi urediti obrat samopostrežno, kar bo njegovo kapaciteto še povečalo, režijo pa zmanjšalo. Razen tega bodo lahko odnašali hrano tudi na dom. V istih prostorih bi lahko našla svoje mesto še šolska in mlečna kuhinja.
Sredstva? Ni jih veliko. Nekaj prav skromnega za začetek. Potem bo sestanek s prizadetimi podjetji in ustanovami, ki v svojem interesu prav gotovo ne bodo
OBČNI ZBOR DRUŠTVA ŽENA
V HRVAT IN III
O
Temna dvodelna obleka, ki jo krasi bela črta s pentljo in dva bela gumba
Pretekli teden, 20. aprila/ imelo žensko društvo v Hrvatu? svoj letni občni zbor. Poročilo o delu je imela dosedanja predsednica Angelca Gec. Iz tega poročila je bilo razvidno, da so žene sodelovale s krajevno organizacijo in prosvetnim društvom pri proslavah raznih praznikov, zlasti pri sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. S prostovoljnim delom so pomagale pri adaptacijskih delih nove prosvetne dvorane. Ob prazniku 1. maja bo otvoritev nove šivalnice, ki jo je ^revzel zdaj krajevni odbor in bo poslovala kot uslužnostni servis. V sodelovanju z organizacijo RK so reševale žene razne socialne probleme.
V poročilu so bile t.udi nakazane bodoče naloge društva, kar je razprava še dopolnila. Med sklepi je med najpomembnejšimi tisti, ki govori o lutkovnih predstavah za otroke — za kar se bodo povezale s prosvetnim d štvom — in o šoli za sta Otroško igrišče, ki bo kmalu-dokončano, so začeli urejevati na pobudo članic ženskega društva. V kratkem bodo nabavili sokovnik in sesalec za prah. To naj bi bil začetek bodočega servisa za pomoč družini pri krajevnem odboru."
ERNESTA STEPAN, delavka v Tovarni ključavnic L,a-ma v Dekanih, izdeluje s strojem polizdelke za ključavnice
SREDNJEŠOLSKA TEKMOVANJA
Srednješolska tekmovanja koprskega okraja se z uspehom nadaljujejo. Konec prejšnjega tedna so se pomerili v malem rokometu. Med moškimi ekipami je zmagala Pomorska srednja šola Piran pred ESŠ Koper in Gozdarsko šolo Postojna. Koprski kovinarji (IKŠ), ki so na mladinskem festivalu pokazali odlično igro, so tokrat povsem zatajili.
Med ženskimi ekipami je prepričljivo zmagala ESŠ Koper, ki je z visokimi razlikami odpravila vse nasprotnike. Drugo mesto je zasedlo koprsko učiteljišče, tretja pa je bila postojnska gimnazija. Tekmovanje je pokazalo, da je mali rokomet močno priljubljen pri mladini koprskega okraja in tudi kvalitetno hitro napreduje. Organizacija tekmovanja je bila odlična.
Kaj je bolj naravnega, kot da smo ob prazniku dela in ob desetletnici našega delavskega samoupravljanja usmerili svoje korake med delovne kolektive in poiskali tam delavke ob strojih za naš kotiček »Razgovor v jubilejnem letu«?
Prvi obisk je veljal
tovarni ključavnic LAMA v Dekanih
kjer je zaposlenih 170 ljudi, od tega 100 žena. Se en zanimiv splošen podatek: v Lami je velika večina zaposlenih, vsi razen 18, starih do 35 let. Po pravici ga imenujemo »mladi kolektiv«. Zato ni čudo, da je tudi delavka, ki smo jo izbrali, bila mlada, 23-letna ERNESTA STEPAN, doma iz Stepanov pri Rižanl.
Ernesta je članica delavskega sveta in je tudi na kandidatni listi pri novih volitvah. Verjetno je bila medtem že izvoljena tudi v novi delavski svet.
Spričo njenih let bi človek menil, da še ni dolgo v tovarni.
—	Sest let, — je bil odgovor. — In že štiri leta pri stroju, s katerim delam polizdelke za ključavnice. Dve leti sem delala v montaži.
—	Presegate normo?
—	Da, za 15 do 20 procentov.
—	Ste kaj napredovali v stroki, odkar ste v tovarni?
—	Imeli smo tečaj z zaključnimi izpiti in od takrat so mi priznali pol-kvalifikacijo. Zdaj smo sklenili, da bodo imeli do konca avgusta vsi v tovarni vsaj polkvalifikacijo.
Ernesta se spominja časa, ko je še kot dekletce delala doma in je bila njena skrita želja, da bi študirala. Pa
V Tovarni pletenin v Sežani
smo spoznali predsednico delavskega sveta MARIJO BREZOVEC. Že pri prvih volitvah delavskega sveta pred desetimi leti je bila članica tega pomembnega organa delavskega samoupravljanja, od takrat pa še večkrat tudi upravnega odbora in predsednica sindikalne podružnice. V tovarni je že od leta 1049, ko je bil obrat še v izgradnji. V teh dobrih desetih letih je s tovarno in njenim kolektivom rasla tudi Marija.
Devetnajstletno kmečko delavko iz Vatovelj v Brkinih je zamikalo, da bi dosegla v življenju kaj več. Prišla je v Sežano in kmalu postala strojna šivilja, kar je še danes. S prakso in kratkim tečajem spoznavanja tehnološkega procesa je dosegla polkvalifikacijo in jo danes upoštevajo kot izurjeno strokovno moč.
Kot predsednica DS dobro pozna probleme in težavno razvojno pot tovarne — od izgradnje, prvih uspehov in izgub, gradnje novega tovarniškega poslopja, rekonstrukcije in nove opreme, modernizacije. Še danes daje delovni kolektiv vsa razpoložljiva sredstva za novo opremo, ki jo bodo uvozili,
—	Je to glavna tema na vaših razpravah na sejah DS?
—	Naš delavski svet je še zelo mlad in nima veliko izkušenj, smo pa vsi iz proizvodnje in dobro poznamo probleme. Za preobrat lahko štejemo leto 1955, ko so se zaradi sprostitve trgovine spremenili tudi pogoji proizvodnje. Postali smo bolj disciplinirani in bolj delavni, skrbni gospodarji, sklepali smo in ukrepali, včasih so bile seje kaj burne.
—	Se udejstvujete še kje drugje, izven tovarne?
—	Pela sem pri ženskem zboru sežanske Svobode, dokler je bil, še zdaj pa delam pri Društvu žena.
V svoji skromnosti pa Marija ni povedala o drugih funkcijah in o medalji dela, ki jo je dobila lani v jeseni, ko je slavila tovarna desetletnico svojega obstoja.
Naš tretji obisk je veljal
tovarni vezanih plošč in furnirja JAVOR v Pivki
MARIJA ZELE, ki smo jo tu spoznali, ni članica delavskega sveta, je pa med najstarejšimi delavkami v tovarni. Tu je že od leta 1940, ko je bila tovarna še last italijanskega kapitalista.
—	Kakšna je razlika med takratnimi in današnjimi razmerami?
—	Velika. To posebno dobro občutim, ker sem doma iz delavske družine — iz Hrastja pri Pivki — in je že moj oče delal v tovarni.
—	Torej ste tudi vojni čas preživeli tu? Kako je bilo, ste bili v tovarni povezani z osvobodilnim gibanjem?
—	V tovarni ne, ker so delali zelo konspirativno, pač pa sem bila ku-rirka, zlasti za zvezo z Dolanami. Delala sem tudi v AFZ. Aretirali so me dvakrat, toda nič mi niso mogli dokazati.
—	In kako je zdaj?
—	Pri nas je zaposlenih okrog 580 delavcev, od tega je približno polovica žena. Večinoma so to mladi ljudje. Delamo v dveh izmenah, večinoma po normah. Osebno jo presegam za 2 do 3 o.
—	In drugo življenje? Se udejstvujete še kje drugje?
—	V sindikalni podružnici tovarne in pri ženskem društvu v Pivki. Sicer bi lahko rekla, da je pri nas v Pivki preskrba kar v redu, razen zelenjave, pogrešamo pa zelo otroški vrtec in morajo biti otroci sami doma, ko smo matere v službi. Računamo, da bo vrtec odprt z novim šolskim letom. Žensko društvo zdaj sodeluje s stanovanjsko skupnostjo in rešujejo vprašanje pralnice in šivalnice.
Trije kratki obiski in bežni zapiski o treh skromnih ženah — delavkah in upravljavkah — ob strojih. S svojim delom in zavestjo doprinašajo delež h graditvi velikanske stavbe, ki jo imenujemo — naša socialistična domovina.	z. L.
MARIJA ZELE pri sortiranju furnirja v tovarni Javor v Pivki
U ^ví^J I
i ■ v >v m "U" , «d
MARIJA BREZOVEC, strojna šivilja v Tovarni pletenin v Sežani
BOREC ŠTEV. 4
Iz vsebine:
Višnja na kamnu (Duško Kalič); Pomladna parada (Dušan Mevlja); Moša Pijade v bileškem taborišču (Vinko Blatnik); »Bolje grob nego rob!« (D. Vukobratovič); Streli na Donavi (dr. Andrija Deak); Kaj takega svet še ni doživel (Lord Russel); Dvakrat umrla (Jožica Veble); Kakšen bo spomenik v Ausclnvitzu (France Sušteršič); Priprave na razstavo o trpljenju in boju interniran-cev (France Sušteršič); Iz priprav na »Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane« (M. 1'.); Brigada (Nada Carevska); Partijski sestanek (Branko Pavlovlč); Obkoljeni (Dušan Mevlja); Vreča (Dane Debič); Kulturno-prosvetni in zgodovinski zavod »Borec« in njegova dejavnost (Tone Se-liškar) Nešteto Korošcev se ga spominja (Karel Prušnik); Iz strahu (V. Ježov in G. Cuhraj); Tesnoba (Miha Klinar); Okno v svet — Don Adenauer in Franco Pansa (Jože Sircelj); Nova Kuba je napravila izpit (Miran Ogrin); El Paraguay (Miran Ogrin); Zvezni svet za enotnost odporniškega gibanja v Italiji. Zanimivosti iz minulih vojn — Po sledovih kiipto-graiije (Branislav Popov); še ne veste? — Mimo naših knjižnih izložb — Pismo uredništvu »Borca« (Matevž Hace); Se nekaj novih del (France Severkar); Dober svet (France Sušteršič); Med knjigami na tujem — »Pravijo jim sodniki« (Franc Sušteršič); I ž naših kinematografov — »Veter je ponehal ob zori« (Mile Pavlin); Tri četrtine uspeha (Mile Pavlin); »Obračun na Atlantiku« (Mile Pavlin);
íi^B
.' nt)
Novi filmi (France Severkar); Organizacija Zveze borcev — Pismo Centralnega sveta ZSJ; Za rešitev stanovanjskega vprašanja; Pojasnilo; Kratke novice — Za mlade bralce — Požigalčeva čelada (Franjo Godec); Posladbani bencin (Anton Petje).
MLADA POTA, štev. 5
Iz vsebine:
Janez Dokler: Pesnikova velič Proza — Peter Breščak; Lestev sonca; Alenka Auersperger; Košček jutranje lepote; Janez Mikuž: Vse bo zopet po starem; Simon Grad: Prvo doživetje smrti; Ivan Bizjak: Tudi Magda bi rada mami nekaj podarila; Franc Trampuš: Račka; Neža Mau-rer: Jutri me ne bo; Pesmi — Miroslav Košuta: Iskanje pesmi, Osamljenost, Veter ne more stati; Vladimir Brun: Sanje, O modri obali, Vsakdanja pesem; Rudi KoncLlja: Moje premajhne roke, Vesela noč'; Marijan Kramberger: Poskus; Jože Olaj: Hrepenenje, Ljubezen, Pozaba; Valentin Cundrlč: Dež v mestu; France no-čevar: Kupčija z zaupanji; Lojze Premrov: Kar tako, mimogrede; Martin Kadivec: Roke; Rado Palir: včasih je treba le malo za srečo; Sodobna italijanska lirika — Pogledi — Toni Tršar: Junak mladosti mrtev; Viktor Konjar: Trije lilmi — le slabe trt četrtine pričakovanj: Književnost — Viktor Konjar; Ivo šolar, Miroslav Košuta: Nove knjige: Filmska problematika — Vitko Musek: Filmski jezik IV: Pogovori s sodelavci — Ivan Potrč, Mitja Mejak, Alen Gerlovič; Aktualne beležke — kovni prispevki.
»J»
URBANISTIČNI NACHT. KOPRA,
PROBLEMI URBANISTIČNE UREDITVE KOPRA
\3	O

Širjenju mesta Kopra, stisnjenega na nekdanjem otoku, delajo velike ovire oliolni depresijski tereni, ki so še do nedavna bili zaliti z mor.iem. Ti tereni ležijo pod morsko gladino in predstavljajo geološko zelo globoko naplavino finega rečnega nanosa Badaševice in Rižane, ki je v spodnjih plasteh deloma še zidek. Ta teren, preko katerega tečejo še mnogi umetni in prirodni tokovi, ne ustreza gradnji težkih objektov — t. j. velikih mestnih stavb, mostov, nasipov itd. Zato se bo mesto moralo širiti na nekdanjih morskih obalah Seme-dele in Slcocjana, kjer je teren ustreznejši, neposredni depresijski tereni okoli Kopra pa bi se izkoristili samo za gradnjo lahkih objektov raznih mestnih servisov, nizkih stanovanjskih hiš, parkov, športnih igrišč itd. Naloga urbanizma je, da združi vse te dele mesta v življenjsko racionalno in estetsko zasnovano celino.
Nekoč so vodne površine, predvsem rečni tokovi in kanali, imeli za naselja velik gospodarski pomen. Omogočili so pri tedanji civilizaciji vodo-preskrbo, kanalizacijo, energijo in večkrat tudi promet. Danes imajo te površine bolj estetski pomen in se izkoriščajo za obrežne bulevarje, ar-hitetktonslco urejena korita, za ribnike v parkih in športna zabavišča.
Tudi pri urbanistični zamisli Kopra je predvideno, da se Badaševica, ki danes teče v Škocjanski zaliv, po osušitvi istega spelje v Semedelski s tem, da se korito reke znatno razširi,
VPRAŠANJA IN ODGOVORI O GOSTINSTVU V IZOLI
Tudi v Izoli razmišljajo o tem, kako bi bilo moč dati turizmu in gostinstvu čim večjega zamaha. Perspektivni načrt predvideva gradnjo tovrstnih ob j elito v in naprav v okolici zaliva S. Simona. Tod je prelep park, ki mu ni enakega ob vsej slovenski obali. Do lanskega leta je bilo tod gostišče >Park«, 'ki pa je zabredlo v dolgovb in bilo zaradi tega likvidirano. Zgradbo, ki stoji v parku je prevzelo podjetje Delamaris. Zdaj jo bodo prenovili in v njej namestili komercialni oddelek in tudi1 ostale oddelke kombinata. Gostišča tukaj seveda ne bo več, ker se menda še nobeno ni pokazalo rentabilno. Delamaris pa namerava lepo urtediti tudi precej zanemarjeni park.
Takšne so torej perspektive o bodoči usodi tega parka. O tej zadevi so živahno razpravljali tudi na enem izmed zborov volivcev v Izoli. Ugotovili so, da bo park tako nepravilno izkoriščen in da bi mu bilo treba dati tisto mesto in tisto vlogo, ki mu najbolje ustreza. Razvedrilo, ki ga more Izola nuditi gostom, je dokaj skromno. Edini solidnejši lokal je restavracija »Zora«, ki pa ima zelo majhno kapaciteto. V poletnih mesecih naj bi to vrzel dopolnilo gostišče pri kopališču ob svetilniku, ki je Tesda na lepem kraju, vendar pa je zaradi
neposredne bližine bolnišnice, sila neprimeren za hrupnejše večerne zabave.
Preostane le še dosedanje gostišče Park, ki ima mimo lepega prostora za ples, še veliko kapaciteto. Vprašanje se postavlja samo po sebi: zakaj je poslovalo gostišče s takšnimi primanjkljaji? Pogoji za poslovanje gostinskega podjetja so tskoraj idealni. |Ali res ni moč najti gostinskega strokovnjaka, ki bi zmogel v takšnih pogojih ustvariti soliden gostinski obrat? Najbolj preprosta pot je seveda najti podjetje, ki naj bi saniralo dosedanje slabo poslovanje in uredilo park.
Izola potrebuje hotelov, toda novogradnje bodo drage in jih ne bo mogoče opraviti v eni sezoni. Ali ne bi bilo bolj na mestu, da bi zgradbo, ki jo zaseda Delamaris, preuredili raje v hotel, ki vsekakor bolj sodi v park, kakor pa noslovni prostor. Tako bi prišli na najhitrejši in najbolj gospodaren način do prvih motel-skih kapacitet. S takšno preureditvijo zgradb'e bi bili ustvarjeni solidni pogoji za gostinsko podjetje, ki bi moralo po vsej logiki poslovati uspešno. Na ta način bi začrtali mejo turističnega dela Izole, ki bi se jel širiti v smeri proti S. Simonu v privlačno obmorsko letovišče.	R. M.
dvigne nad koto depresije, obda z visokimi nasipi in obdela kot pristanišče za čolne med zelenimi nasadi.
Za urbanizem vendar ni važna samo estetika naselja, temveč tudi tehnične možnosti in gospodarska vprašanja. Potrebno je upoštevati, da stroški investicij in vzdrževanja urbanističnih objektov padejo v krajni liniji le v breme samih prebivalcev in s tem podražijo življenje v naselju. Zategadelj morajo pri urbanističnih projektih biti preanalizirani vsi večji objekti ne le s strani estetike in udobja, temveč tudi s strani tehnične izvedljivosti in gospodarske racionalnosti. Ni dovolj, da je urbanistični načrt lep iz ptičje perspektive (ki za prebivalce malo prihaja do veljave), temveč da je realen, da ne sega preveč daleč v neznano bodočnost, predvsem pa, da je finančno izvedljiv — t. j. da so bodoči občinski proračunski dohodki in predvidene investicije v medsebojnem skladu.
Postavlja se torej vprašanje, ali je po urbanistični zamisli korito Badaševice sredi Semedelske depresije potrebno ali ne. Na tem sektorju obale se že danes izlivata v morje dva vodotoka in sicer odvodni in obrobni kanal Semedelskega polja, zato z vodno-gospodarskega stališča ne bi bilo umestno poleg obstoječih graditi še enega novega, tretjega.
Zaradi geoloških razmer bi izgradnja širokega, z visokimi nasipi obda-nega korita, bila konstruktivno zelo problematična ali vsaj zelo draga. Ker pa korito iz hidrotehničnih razlogov ne bi moglo imeti zamišljene širine, niti ne bi moglo služiti predvidenemu namenu, je ta urbanistični predlog (varianta II) moral odpasti. Prednost je dana prvotno predloženi trasi Badaševice, t. j. njeni združitvi z Seme-delskim obrobnim kanalom (varianta I.). S to traso bi se izognili razdelitvi Semedelske depresije na dva dela in težavam, ki bi nastale v pogledu mreže obstoječih melioracijskih kanalov, kanalizacije in komunikacij.
Toda tudi ta varianta je morala odpasti zaradi nameravane razširitve tovarne »TOMOS« proti severu, ker bi sekala tovarniško področje. Kot edini še mogoči izhod iz te situacije se je pojavila ideja preložitve Baila-ševice preko Škocjanskega zaliva tik za bodočim pristaniščem (varianta III.)
No, ta ideja ni ravno najboljša. Razen težav tehničnega značaja, ki jih srečamo že pri II. varianti, in ki bi z ozirom na slab teren bile še veliko večje, bi bila trasa skoraj dvakrat dališa. Taka trasa bi oddelila pristanišče od svojega neposrednega zaledja, omejila skladišču prostor, — prostor za izgradnjo pristaniščnih servisnih objektov, kakor bi tudi znatno otežkočala železnižko in cestno povezavo neposrednega zaledja s pristaniškim prostorom. S to varianto bi se povečala tudi infiltracija slane morske vode v Škocjansko depresijo.
KAKO VSKLADITI ZAHTEVE SODOBNEGA GOSTINSTVA Z ZAHTEVAMI
SPOMENIŠKEGA VARSTVA
(Problem, ki se odpira ob nefunkcionalnosti koprske kavarne Lože)
P/l »BIHAC je 23. aprila odplula iz
PIoč s tovorom za Kontinent M/l »BLED« je danes, 29. aprila odplula z Reke v Koper, kamor prispe jutri, 30. aprila, nato pa nadaljuje vožnjo za New York, kamor prispe 1C. maja M/l »BOHINJ« je 22. aprila odplula iz New Yorka za Koper (2. maja bo v Tangerju, nato odpluje v Genovo, Neapelj, Reko, Koper) M/I »BOVEC« je 20. aprila priplula v New York, od koder nadaljuje v Boston, Flladelfijo, Wilmington, Savannah in se vrne v New York, od koder odpluje 20. maja za Koper
P/l »DUBROVNIK« je na poti v Rotterdam, kamor prispe 1. maja M/l »GORANKA« je danes, 20. aprila
izplula iz Splita M/I »GORENJSKA« je na popravilu
v Piranski ladjedelnici P/l »LJUBLJANA« je 25. aprila odplula iz Sibenika M/I »MARTIN KRPAN« je 23, aprila priplula na Reko, kjer razklada M/l »PIRAN« je v Jokohami na Japonskem, od koder odpluje 30. aprila
P/l »POHORJE« je 15. aprila priplula v Bahio Blanco, kjer naklada tovor za Antwerpen, Rotterdam in Bremen
P/l »ROG« je 22. aprila priplula v East London, kjer razklada tovor
Ml »TRBOVLJE« je na poti v ZDA
ln prispe v Baltimore 1. maja P/l »ZELENGORA« je na poli v Avonmouth in prispe 9. maja v Aden
STAVBA, v kateri ima svoje prostore kavarna Loža, je prav gotovo ena izmed najlepših zgodovinskih poslopij v Kopru. Kot zgodovinska zgradba je seveda zaščitena in je to tudi prav. Vse nekaj drugega je, kot pa bivše soline ob morju v starem koprskem pristanišču, v katerih ima svojte prostore gostišče Taverna. Ta stavba prav gotovo nima posebne ali nobene zgodovinske vrednosti, s svojo pojavo pa že močno moti celotni estetski videz nastajajočega novega Kopra in bo vsekakor treba počasi misliti na njeno odstranitev.
Kar pa zadeva Ložo ali Loggio, kot pravijo tej stavbi Italijani, je stvar popolnoma drugačna. Pri njej gre za to, da bi na čimbolj ustrezen način vskladili njeno ohranjeno zgodovinsko zunanjo podobo z zahtevami notranje ureditve sodobnega gostinskega obrata. Znana reč je namreč, da so prostori sedanje kavarne zelo pomanjkljivi zaradi n'eurejenih instalacij, sanitarij in razporeditve prostorov na sploh, pri čemer zlasti pride do izraza pomanjkanje vsake instalacije in zračenja posebno v zimskem času, Zaradi takšnih in podobnih pomanjkljivosti je večkrat slišati godrnjanje in zabavljanje Koprčanov in drugih gostov, ki sicer radi obiskujejo ta lokal.
Jasno je, da bi si še tako priden delovni kolektiv v kavarni spričo minimalnega zaslužka in dohodka, ki ga lahko takšen obrat da ob še tako velikem in obs'ežnem prometu, ne mogel privoščiti iz lastnih sredstev velikih investicij, ki so potrebne za ure-
ditev lokala in zagotovitev njegove funkcionalnosti v skladu z zahtevami sodobnega gostinstva. Zato bi bilo tudi zaman prizadevnemu kolektivu očitati karkoli spričo močne frekventirano-sti lokala na eni strani in njegove neurejenosti na drugi. TiJeba bo velikih sredstev za notranjo adaptacijo in ureditev zlasti vodovodne in električne instalacije, sanitarnih in higienskih naprav ter za sodobno opremo z vsemi napravami in stroji ter vsekakor tudi s televizijskim aparatom — kakor so opremlj'eni podobni lokali tudi po zgodovinsko gotovo še bolj znamenitih stavbah v Benetkah ali drugod po Italiji, kjer se starinski zunanji videz srečno prepleta s sodobno notranjo ureditvijo prostorov. Šele ko bomo nekoč to uredili tudi v Loži, bomo lahko za pomanjkljivosti bolj stopali na prste zaposlenemu osebju v kavarni.
Posebno poglavje so sanitarije. Nesreča za kavarno je, da ni tam ^ ¿'¿i I f il§lf nikjer daleč naokoli nobenega	K!>!i 'ns
javriega stranišča in se je zato njeno spremenilo v takšno. To se posebno pozna pred aH po raznih polnočnicah, šmarnicah in drugih prireditvah v sosedni cerkvi, kjer J -'tsN ' N\ - '. nimajo teh pritiklin, pozna se ob	| ^ W
raznih sejah in drugih priredit- j-'; | f	'
vah sredi Kopra, kjer se ljudje ' v potrebi nimajo kam drugam zateči kot prav v Ložo, Če bi bil s tem postranskim obiskom v skladu celoten promet gostišča, bi moral visoko preseči sedanje postavke.,.
Za predvideno notranjo ureditev kavarne je dal kolektiv delati
načrte. Kdo in kako bo za njihovo uresničitev dal sredstva, je še vprašanje. Vsekakor ta adaptar cija ne bo smela biti enostranska, samo notranja ureditev kavarne, marveč bo treba hkrati restavrirati tudi zunanjost. Občinski ljudski odbor Koper kaže dovolj prizadevnega zanimanja za ta problem, da bo morda moč preko prihodnje j'eseni in zime rešiti večji del postavljenega vprašanja in uresničiti zamišljene načrte.	r
Sledeč gornjemu izlagnju, ki prikazuje razne liidrotehnične in urbanistične težave pri reševanju tega problema, vse kaže, da bi bilo vendarle najbolje najti neko rešitev s pomočjo Semedelskega obrobnega kanala t. j. modificirati I. varianto tako, da bi obšla razširjeno tovarniško področje TOMOS (varianta I.a).
Ker bi se pri tem današnje stanje najmanj spremenilo, bi taka rešitev bila najenostavnejša in najcenejša. Izkopalo bi se le okrog 800 m novega korita in razširilo in poglobilo semedelski kanal za propust velike vode Badaševice in hudournika Olmo.
Z lepo obdelavo rečnega korita, lepim bulevarom na levi obali pod Se-medelo in lepimi mostovi, bi tudi estetska stran tega korita prišla do večje veljave kot katerakoli izmed predloženih variant.
Inž. Milko Janežič
USTANOVILI SO DIT
Minulo nedeljo so v Ilirski Bistrici ustanovili inženirji in tehniki svoje društvo. Zbora se je udeležilo 21 inženirjev in tehnikov, ki bodo redni člani. Razen teh bo imelo društvo tudi 7 izrednih članov.
Novoustanovljeno društvo je sprejelo tudi že pravila društva, izvolili so sedemčlanski upravni odbor, nadzorni odbor in komisijo za sestavo programa dela. Gospodarske organizacije in ObLO Ilirska Bistrica pričakujejo, da jim bo društvo nudilo vsestransko pomoč v prizadevanju za povečanje proizvodnje. Občnega zbora sta se udeležila tudi tajnik' in predsednik Republiške zveze društva inženirjev in tehnikov.
J. Š.
POMORSTVO 3/1960
Marčeva številka se je nekoliko zakasnila, zato pa je vsebinsko in slikovno še bolj pestra. Naslovna stran zajetnega zvezka prikazuje barvno reprodukcijo jadrnice »Dvanajsti du-brovniški v viharju 1070«, kar po ladijskem dnevniku zanimivo opisuje kap. Ivo Siševič. Med besedilom je še celostranska barvna priloga, reprodukcija Ljubo Birojevega olja »Kompozicija«. O slikarju pomorščaku, ki je nedavno že petič samostojno razstavljal na Reki, pripoveduje tudi članek »Pesniška odkritja Ljuba Biroja«.
Med več strokovnimi članki in poročili omenjamo le nekatere: Pred ustanovitvijo zveznega organa za pomorstvo in rečno brodarstvo; Promet naših morskih luk v 1959; lanskoletno delo pomorskih muzejev v Dubrovniku in Kotoru; obširno in slikovno dokumentirano poročilo o najnovejši izdaji »Jane's Fighting Ships 1959—60, znanega avtoritativnega almanaha o vojnih mornaricah sveta; nadaljuje se opis Operacije Sunshine, poti ameriške podmornice preko Severnega tečaja iz Tihega v Atlantski ocean. Kot pomorskega pisatelja spoznamo priljubljenega avstrijskega književnika Štefana Zweiga. List zaključujejo pomorski dogodki doma in po svetu. Dopolnjujeta zvezek stalna priloga »Vestnik Združenja pomorskega brodarstva Jugoslavije« in poročilo o gibanju tujih ladij skozi naše luke. Navedena sta Koper in Piran.
V slovenščini je inž. Miloša Gnusa »Nekaj misli o razvoju koprskega pristanišča«, Rastka Bradašlcje »Nova ladja Splošne plovbe« ln »Ekspresna proga Koper—New York«, dalje poročili o prometu koprske luke ter o morski poti »Iz Kopra v Koper okrog sveta«. Pomorsko šolstvo v Slovenskem Primorju prikazuje Viktor Plr-nat, Gašper Gaber pa je prispeval pesem »Zanosno naš čolnič po morju
brzi . .
V. P.
i:
m
iftfiü
Kavarna Loža v Kopru je zgodovinski objekt In s svojo lepoto gotovo veliko prispeva k splošnemu mestnemu videzu — le urediti bi jo bilo treba, tako da bi na zunaj ohranila starinski videz, znotraj pa bi bila vsklajena z vsemi
načeli sodobnega gostinskega obrata Kavarna Loža (Loggia) v Kopru pred letom 1000. Prav lepo je videti, da je tedaj imela zaprto stekleno teraso, kjer je zdaj odprt prostor. Kaj se ne bi dalo tega poslopja restavrirati in vzpostaviti nekdanje stanje — poleti odprto teraso, pozimi pa zasteklen prostor, za katerega bi bila kavarna bogatejša —
pa tudi lepša
34
S9
44
48
3 3 4
isa
30 ,31
13
45
23

18
23
38
10
\m

S3

42
<6
U
—
n
43
38
SAMO DO 5. MAJA
JE ŠE CAS, DA SE VČLANITE V PREŠERNOVO DRUŽBO!
ZA 600 DINARJEV
ČLANARINE BOSTE KONEC LETA PREJELI
7 KNJIG, BARVNO REPRODUKCIJO
SLIKE RIHARDA JAKOPIČA ALI GOJMIRA KOSA, KI BO PRIMERNA ZA OKVIR, POLEG TEGA PA BOSTE ŠE UDELEŽENI PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, V KATEREM BO IZŽREBANIH
ZA MILIJON DINARJEV DARIL!
POHITITE Z VPISOM! TEH UGODNOSTI BODO NAMREČ DELEŽNI SAMO TISTI, KI SE VČLANIJO DO 5. MAJA
Mizarstvo »bolclč« o Klanec pri Kozini iskreno čestita' ob 1. maju
vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem naše domovine. Vse odjemalce opozarja na svoje kakovostne izdelke ter se toplo priporoča.
Občinski ljudski odbor Koper bo prodal na javni dražbi osebni avtomobil znamke »Opel-Rekord« mod. 1953; vozilo je v voznem stanju.
Javna prodaja bo dne 5. maja ob 9. uri na sedežu ObLO Koper, Titov trg 1. Avtomobil bo na ogled istega dne od 7. do 9. ure. Pravico do nakupa imajo vse gospodarske organizacije, ustanove in zasebniki.
Kolektiv obrtne delavnice »ZIDAR« Koper pošilja delovnemu ljudstvu okraja prvomajski pozdrav ter mu čestita k doseženim uspehom
Vodoravno: 1. indijanska trofeja: 6. pristaš klasične umetnosti in književnosti, 15. najslavnejši starogrški pesnik, 10. najvažnejša riba severnega dela Atlantskega oceana, 17. vrsta severnoameriškega vrečarja, 10. slavna francoska pisateljica, znana po svojem prijateljstvu s P. Chopinom in A. de Mussetom, 20. vprašalnica, 22, setev, 24, oblika pomožnega glagola, 25, kemične spojine, ki nastanejo z delovanjem kovin ali baz na kislino, 26. osmi ton v tonovskl lestvici, 20. angleški laburistični politik, 20. leseno otroško vozilo na dve kolesci, 32. vrsta šahovske otvoritve, 34. oklopno vozilo, 35. medmet, 36. otok v Prespanskem jezeru, 37. kip ali slika golega telesa, 39. tuje žensko ime, 40. angleški drobiž, 42. stojalo, podstavek, 44. listkovni katalog, 47. osnovne mere, 48. grški filozof, najbolj vsestranski modrijan antike, 49. nakana, namera.
Navpično: 1. srednjeveška krščanska idealistična filozofija, 2, oglarslca naprava, 3. najvišje božanstvo starih Egipčanov (imenovano tudi Ra), 4. gradbeni material, 5. do 1. 1945 največ ja nemška država, G. kratica naše politične organizacije, 7, rogata žival severnih pokrajin, 8. država v ZDA (glavno mesto Montgomery), 9. posušena trava, 10. veletok v Pakistanu, 11. kemični znak za kobalt, 12, jugoslovanski šahovski velemojster, 13. tonovska lestvica, 14. skrivnosten, 18. lučaj, 23. prevozno sredstvo v rudnikih, voziček, 25, del teniške igre, 26. latinsko ime za podzemlje (iz istih črk kot ROK), 27. kratica države Vir-ginlje v ZDA, 28. dnevni uradni razglas, 30. vnetje sluznice, 31. največje finsko jezero, 33, univerzalno čistilno sredstvo, 35. čista teža blaga, 37. najmanjši delec tvarine, 38. spleti ženski las, steza, 43, žensko ime, 45. avtomobilska značka Trsta, 46. kemični znak za lahko kovino.
(Nadaljevanje s 3. strani) matskih pogojev in že utrjenega slovesa naših vin v inozemstvu bi imelo odlašanje obnove vinogradov za tukajšnje gospodarstvo hude posledice — tembolj, ker je konkurenca na svetovnem tržišču iz leta v leto večja. Zato bo treba začeti povsem iznova, pri temeljih, kajti tudi v donosih se močno razhajamo z naorednimi vinogradniškimi deželami v svetu. Pridelek 40 do 60 centov na ha nas nikokor ne more zadovoljiti, saj je znano, da z ustrezno mehanizacijo in sodobnim tehnološkim postopkom pridelajo ponekod tudi do 300 centov grozdja na ha. Raizumljivo torej, da je zaradi nizkih donosov proizvodnja vina draga. Boljšo obdelavo pa močno ovira tudi primitivna in nenačrt-na proizvodnja zasebnih proizvajalcev in ker je skoraj polovica proizvodnje v zasebnih rokah, so na posvetovanju poudarili še posebej ootrebo po utrditvi kooperativnih odnosov s kmeti-vino-gradniki.	(bb)
NEDELJA, 1. maja — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Čestitke delovnih kolektivov — 15.00 Poročila
—	15.20 Od Triglava do Djevdjelije, spored narodnih pesmi in plesov,
PONEDELJEK, 2. maja — 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Popotni vtisi z obiska v Vojvodini in Slavoniji — 8.30 Pojo in igrajo domači pevci in ansambli — 9.00 Naša reportaža: Bogati so plodovi
—	9.15 Zabavni zvoki.
TOREK, 3. maja — Program LR.
SREDA, 4. maja — 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: Nega semenskega krompirja — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Primorske prireditve v letošnji sezoni — 14.40 Domači odmevi — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Vloga glasbenega pedagoga v šoli.
ČETRTEK, 5. maja — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: Kdaj in kako namakamo — 13.45 Operetne melodije — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci
—	14,40 Glasba po željah II. del — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Dalmatinske popevke.
PETEK, G. maja — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: Zadružno sodelovanje naj temelji na boljši strokovni osnovi — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Naše gostinstvo pred sezono — 14.40 Poje zbor Slovenske filharmonije — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Ruski plesi.
SOBOTA, 7. maja — 7.15 Glasba za dobro Jutro — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: Spomladanska opravila v vinogradih — 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik —
888©©©8 3©©0©©8©©©©©©8©©©©©©©©©©©©©6
v	^J
© ©
g)	grosisticno trgovsko podjetje g)
¡ »NANOS«	¡
^	PREST8ANEI	I
TRGUJE S ŠPECERIJSKIM, TEKSTILNIM BLAGOM, GOSPODINJSKIMI POTREBŠČINAMI,
Z RAZNO OPREMO ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA IN Z BLAGOM ZA ŠIROKO POTROŠNJO
BLAGO DOSTAVLJA SVOJIM ODJEMALCEM
Z LASTNIMI PREVOZNIMI SREDSTVI!
SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM PRIPOROČA TUDI NADALJE SVOJE USLUGE TER ČESTITA VSEM DRŽAVLJANOM K PRAZNIKU — 1. MAJU!
©©©0©©©©©88888888888888888©£ 8888888
KOPER: 29. in 30. aprila in 1. maja ameriški barvni film cinemascope ČLOVEK V SIVI OBLEKI, 2. in 3. maja jugoslovanski film TRI ANE, 4. in 5. maja poljski film LIKVIDACIJA.
IZOLA: 29. aprila jugoslovanski film TAKA PESEM VSE OSVOJI, 30. aprila in 1. maja ameriški barvni film TRIJE ZA REVIJO, 2, in 3. maja poljski film LIKVIDACIJA, 4. in 5. maja italijanski flim vista Vision LJUBEZEN IN PRIGOVARJANJE.
PIRAN: 29. aprila angleški barvni film POVEST O DVEH MESTIH, 30. aprila ameriški barvni film cinemascope KRALJ IN JAZ, 1. in 2. maja ameriški barvni film cinemascope CAJNICA.
PORTOROŽ: 29. aprila ameriški barvni film cinemascope KRALJ in JAZ, 30. aprila angleški barvni film POVEST O DVEH MESTIH, 1. maja ameriški barvni film cinemascope KRALJ IN JAZ, 2. maja angleški barvni film POVEST O DVEII MESTIH.
SEŽANA: 30. aprila in 1- maja ameriški barvni film PUŠČAVA ŽIVI,
3.	in 4. maja italijanski film NAVADNI NEZNANCI, 5. in 6. maja romunski film ORAL 101.
POSTOJNA: 30. aprila in 1. maja ameriški film cinemascope MOZ S TISOČ OBRAZI, 3. in 4. maja mehiški barvni film MEHIŠKA SERENADA.
PRESTRANEK: 1. in 2. maja ameriški film GOSPOD BELANTRAEA,
4.	maja jugoslovanski film JUBILEJ GOSPODA IKLA,
PIVKA: 30. aprila in I. maja češki barvni film LJUBAVNA LEGENDA, 4. in 5. maja italijansko-francoskl film SALEMSKE ČAROVNICE.
DOPISNA ŠOLA
V LJUBLJANI
razpisuje
vpis za borce, aktiviste, družbe-no-politične delavce in otroke padlih borcev
v oddelke Z REDNIM poukom pri Gozdarski srednji šoli v Postojni in ekonomskih srednjih šolah v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani in Mariboru. Šolanje traja 2 leti. Pogoj za vpis je dokončana osnovna ali njej ustrezna šola. Kandidati z nedokončano osnovno šolo se lahko vpišejo pogojno. Pogojno vpisani bodo postali redni slušatelji po uspešno opravljenih izpitih čez I. letnik. Navodila in prijave za vpis lahko osebno dvignete ali pa pišete zanje na Dopisno šolo, Ljubljana. Izpolnjene prijave s prilogami (izpisek iz matične knjige, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala) in s priporočilom občinskega ali okrajnega odbora ZB oziroma občinskega ali okrajnega komiteja ZK pošljite najkasneje do 10. junija 1960 Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3, telefon 30-043.
OSEBO, ki je iz avtobusa v Piranu vzela tujo aktovko, prosim, da jo odda v poslovalnici Slavnika!
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. Stephenson, 10. volk, 14. Lamartine, 15. sever, 10. atom, 17. ave, 18. indigo, 19. Ines, 21. Oger, 23. Adam, -p, 25. atol, 27. uran, 29. ta, 30. L(udwlg) F(euerbach), 32. Kerr, 34, noga, -t, 37. Alva, 40. trot, 42. sove, 44. torero, 4G. čas, 48. Limona, 50. Otaru, 51. eksploziv, 53. nato, 54. Zlata Obala.
Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina ».MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride 3 propustnico, ima poseben n o n u s t ! OB PRIHODU V TRST ne pozabite o.j SKati douro znano tr-vino ČASA DELLIMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLČ» 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust.
ČESTITKA
Jutri, 30. aprila, se bosta v Kopru poročila direktor trgovskega podjetja Klas Koper Lojze M e r š e in geometer Geodetskega zavoda v Kopru E m a F u na. Mladoporočencema želijo srečno skupno življenjsko pot
njuni prijatelji
OBVESTILO
Uprava Ljudske knjižnice Koper obvešča člane, da bo knjižnica od 3. V. do 9. V. 1960 odprta samo za vračanje knjig.
Naprošamo vse člane, da v tem času vrnejo izposojene knjige.
Od 9. V. do 21. V. 1960 bo knjižnica zaprta zaradi selitve v nove-prostore v Verdijevi ulici 2.
Obveščamo, da prične tovarna šivalnih strojev »M i r n a« 4_ maja 1960-v prostorih Zavoda za napredek gospodinjstva Koper,. Goriška 2 s krojnimi in šivalnimi, tečaji.
Prijave sprejema trgovina. »M i r n a«, Koper, Čevljarska 9-
RAZPIS
Unravni odbor Delavske univerze Izola razpisuje delovno mesto upravnika. Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba-Plača po uredbi.
RAZPIS
Vodnogospodarska sekcija za Primorje v Kopru razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE za vodenje računovodskih poslov pri sekciji.
Pogoji: srednja ali nižja strokovna izobrazba z nekaj let prakse.
Plača po uredbi, nastop službe takoj ali po dogovoru.
PREKLIC
Podpisani Jože Cernač, delavec iz Zagona št. 27 pri Postojni, pre-klicujem in obžalujem, kar sem govoril dne 20. I, 1960 na sodišču v Postojni, češ da je pokojni Alojz Cernač ostal v Dachau zaradi svoje žene in da je ona temu kriva. Izrecno izjavljam, da nimam razloga kaj takega trditi o pokojnikovi ženi Mariji Cernač, posestnici iz Zagona št. 13 pri Postojni.
Jože Cernač
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL, POZOR!
Oddelek za notranje zadeve OLO Koper obvešča vse lastnike motornih vozil, da ni treba deponirati evidenčnih tabUc neregistriranih vozil. Zato bodo do 30. maja 19G0 izdajale pristojne postaje Ljudske milice proti plačilu in predložitvi prometnega dovoljenja posebne nalepke za vozila, registrirana za leto 1960.
Zaradi kontrole prometno-varnost-nih uslužbencev morajo biti nalepke nameščene: pri avtomobilih na vetro-branu, pri motornih kolesih pa na ščitniku ali drugem vidnem kraju.
Preko SAP TURIST BIRO prirejajo SINDIKATI PROSVETNO — ZNANSTVENIH In ZDRAVSTVENIH delavcev 10-dnevno ekskurzijo z vlakom in avtobusom V CARIGRAD IN SOFIJO Cena aranžmaja brez potnega Hst» 31.700 dinarjev
Prijave sprejemamo do 30. aprila 1559
fELESNA VZGOJA it ŠPORT it ŠAH iV TELESNA VZGOJA it ŠPORT ŠAH it TELESNA VZGOJA it SPOR
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
OKRAJNO TEKMOVANJE OBVEZNIKOV PRED VOJAŠKE VZGOJE
V petnajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Tomos : Branik 0:1, Rudar : Tolmin 2:3, Postojna : Sidro 2:0, Adria : Primorje 4:3 in Anhovo : Ilirska Bistrica 3:0 p. I. Tabor je počival. .
Tomos je pripravil svojim prista-iem grenko razočaranje. Zaradi poraza na domačem igrišču je povsem izpadel iz konkurence za prvo mesto. Tolminu je pot do najvišjega naslova skoraj povsem odprta. Edini, ki bi ga Se lahko zadržal, je Tabor. Toda Se-žančani so prišli v neke spore zaradi registracije igralcev s tujim državljanstvom, ki se utegnejo zanje slabo končati.
O tekmi v Kopru lahko povemo, da Je bila na zelo nizki ravni. Domačini so igrali tako slabo, kot že dolgo ne. Glcdalci so jih upravičeno izžvižgali. Lahko celo rečemo, da je bila pred-tekma mladincev med Tomosom in Izolo na precej višji ravni kot glavno prvenstveno srečanje. Koprski mladinci, med katerimi se je zlasti odlikoval Scher, so premagali goste s G:1 x ostro in preprosto igro, prav tako, kot si jo želimo na naših igriščih. Mislimo, da je dovolj značilna pripomba nekaterih gledalcev: »Odslej bomo hodili gledat le mladinske tekme.«
Kronika dogodkov srečanja Tomos : Branik je zelo skopa. Res je sicer, da so domačini nastopili brez dveh najboljših obrambnih igralcev Papeca in Gombača, toda to še ni vzrok, da bi morali izgubiti z moštvom, ki so ga jeseni premagali na njegovem igrišču. Koprčani pa so tokrat zaigrali neborbeno ter s pretiranim kombiniranjem spravljali gledalce ob živce. Najslabši je bil Pogačnik, ki je povsem ohromil napad. ■Gledalci so upravičeno negodovali tudi nad koncepcijo trenerja, ki neprestano sili Pogačnika na mesto srednjega napadalca, ki mu sploh ne leži. Prav dejstvo, da je Pogačnik prepočasen in da nima pregleda čez
Strelska družina v Piranu je navsezadnje le prišla do svojega prepotrebnega prostora. Za opremo dvorane so žrtvovali več kot milijon in pol dinarjev; vse delo, ki je bilo strokovno manj zahtevno, so opravili s prostovoljno akcijo. To delo predstavlja več kot dVe tretjini gornje vrednosti. V soboto bo izročil iniciativni odbor dvorano v upravljanje upravnemu odboru. Prvega maja ob 9. uri dopoldne bo svečana otvoritev strelskega doma, po tem pa
PIONIRJI IN ŠAH
Na povabilo učencev podgrajske osemletke so se te dni pomerili z njimi na petih šahovskih deskah mladi šahisti iz Hrpelj, Vsak izmed -tekmovalcev je odigral po štiri partije. Zmagali so Podgraičani z rezultatom 11,5 proti 4,5 točke. Starost obeh »moštev« je bila med 12 in 15 leti.
V maju bo povratno šahovsko srečanje v Hrpeljah, kar naj prispeva k zbliževanju pionirjev sosednjih šol. Predvideno je tudi podobno športno tekmovanje v odbojki in lahki atletiki. Naj povemo še to, da so pionirski šolarji izvedli pred nedavnim ša-"hovslcl turnir, katerega se je udeležilo 15 pionirjev.	— va —
s t o iv G n s ur i,
rffr/
v vsako Primorsko hišo
igro, je povzročilo slabo igro koprskega napada v številnih srečanjih, medtem ko bi isti igralec na krilu zaradi svojega šprinta mnogo več koristil. Naj omenimo še to, da je sodnik Pogačnika na nedeljski tekmi upravičeno izključil zaradi slabega vedenja.
O gostih ne moremo napisati kdo ve kako pohvalnih besed, saj so bili v tehničnem pogledu slabši kot domačini. Vendar jim gre priznanje za borbeno igro in prav zato je njihova zmaga zaslužena. Najboljši pri Braniku je bil napadalec Illede, ki je dosegel tudi edini gol tekme.
Mnogi so upali, da bo Tolmin izgubil z Rudarjem in da se bo borba za prvo mesto nekoliko zapletla. Tol-minci pa so tokrat vzeli vso stvar zelo resno ter v ostri in enakovredni igri zasluženo zmagali. Odločilni zgo-ditek je padel iz enajstmetrovke.
Adria je spet pripravila presenečenje, seveda nekoliko manjše, kakor če bi se to pripetilo jeseni, ko so bili Ajdovci v polni formi. Zdaj preživlja Primorje podobno krizo kot Postojna, saj so izgubili kar tri srečanja po vrsti. Glede tekme z Adrio naj povemo, da so domačini začeli z velikim poletom in dosegli vodstvo 3:0. Potem pa so nekoliko popustili, tako da je Primorje zaradi grobih napak domače obrambe znižala razliko.
Postojna je končno le prišla do dveh točk. Sidro se je sicer posluževalo obrambne taktike ter hotelo že od vsega začetka igrati na neodločen izid. Domači napadalci pa so si ustvarili več ugodnih priložnosti in dve tudi realizirali. Zmaga domačih je povsem zaslužena.
V nedeljo smo bili spet priča neljubemu dogodku, da je nekdo dobil točke brez borbe. Kakor smo obveščeni, igralci Ilirske Bistrice sploh niso šli na pot, ker jih je bilo pri avtobusu le sedem. Vsa krivda pa le ne zadene Ilirske Bistrice, ampak tudi registracijsko komisijo, ki svoje
tekmovanje med strelskimi ekipami, s področja občine. Najboljšim strelcem bodo ob 3. popoldne podelili tudi nagrade. F. I.
delo malomarno opravlja. Bistriča-nom se že nekaj časa vleče postopek registracije za 15 igralcev in imajo trenutno res težave pri sestavi moštva.
LESTVICA:
Tolmin	14	S	3	2	43:20	21
Branik	15	8	3	4	37:16	19
Tabor	13	8	2	3	38:27	18
Tomos	14	7	2	5	2G:17	IG
Postojna	14	7	2	5	28:20	16
Primorje	15	C	4	5	30:30	16
Sidro	14	G	3	5	27:16	15
Rudar	13	5	1	7	36:35	11
Adria	14	4	2	8	26:50	10
Anhovo	15	2	4	0	17:39	8
11. Bistrica	14	2	2	10	11:43	G
Prihodnjo nedeljo se bodo pomerili: II. Bistrica : Rudar, Tolmin : Adria, Primorje : Postojna, Sidro : Tomos in Branik : Tabor. Anhovo bo prosto. Najpomembnejše srečanje tega kola bo Branik : Tabor, saj bo zmagovalec tega srečanja edini resni konkurent Tolminu za prvo mesto.
V nedeljo je bilo v Izoli tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje iz koprskega okraja. Ekipe po 5 mladincev so tekmovale v športnih panogah vojaške discipline, v skoku v višino, skoku v daljavo, metanju bombe v cilj, v postavljanju šotorov, v štafeti 5 x 100 s plinsko masko na glavi in na koncu 3 km dolgem teku čez drn in strn.
Tekmovanje se je pričelo ob 10 dopoldne. Obvezniki so tekmovali istočasno v vseh panogah, godba DPD Svoboda iz Izole pa je spremljala tekmovanje s partizanskimi koračnicami.
1. mesto je dosegla ekipa iz Izole, ki je osvojila 379 točk, 2. mesto ekipa Postojne s 325 točkami, 3. mesto Piran s 302 točkama
in 4. mesto ekipa iz Ilirske Bistrice z 292 točkami.
Med posameznimi tekmovalci je bil najboljši Gabrijel Makuc iz Izole, ki je dosegel 70 točk, nato Rudi Grk iz Izole z 68 točkami in Renato Svetina iz Pirana s 63 točkami.
Razen številnih meščanov iz Izole se je udeležil tekmovanja tudi predstavnik Sekretariata izvršnega sveta za narodno obrambo LRS, načelnik oddelka NO OLO Koper, predsednik ObLO Izola Srečko Vičič, ki je bil pokrovitelj tega tekmovanja, in drugi.
To je bilo prvo tekmovanje v naši republiki, ki so ga izvedli v počastitev kongresa SZDLJ. Na koncu so podelili zmagovalcem pokale, plakete in praktična darila.	V. T.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LESTVICA:
Branik	17	14	1	2	75:15	29
Kladivar	17	12	2	3	49:36	26
Triglav	17	10	0	7	42:33.	20
Ljubljana	17	9	1	7	37:29	19
Maribor	IG	8	3	S	27:22	19
Rudar	17	8	2	7	42:21	18
Sobota	17	8	2	7	37:40	18
Krim	17	4	5	8	18:37	13
Ilirija	17	5	2	10	21:34	12
N. Gorica	IG	4	3	D	30:47	11
Grafičar	17	3	5	10	15:46	10
Izola	17	0	7	10	14:47	7
SPOMLADANSKI KROS V TOLMINU
Pretekli teden je TVD Partizan Tolmin priredil spomladanski kros, na katerem je sodelovalo 119 članov, mladincev in pionirjev. Med člani je zmagal Toni Kavčič, med mladinci Marijan Roba, med mladinkami Mara Mrak, med pionirji pa Niko Kovačič. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna.
V sedemnajstem kolu nogometnega prvenstva Slovenije je Izola igrala na domačem igrišču z ljubljansko Ilirijo 1:1 (1:0), medtem ko so srečanje Nova Gorica : Maribor prekinili v prvem polčasu pri stanju 1:1.
Izolskemu občinstvu sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
IZOLA: Petrič, Erceg, Cerne, Kovačič, Jerkovič, Cendnk, Kovačič II (Sorgo), Božič, Karačič, Kostič, To-maš.
ILIRIJA: Porenta, Cretnik, Jenko, Rednjak, Podlipnik, Spahič, Brcmec, Mcrčun, Rojina, Pire, Itariš.
Domačini so dobro začeli. S starti na prvo žogo so si priborili terensko premoč in s preprostimi kombinacijami pogosto prihajali pred nasprotnikova vrata. Zal pa ni bilo med napadalci nikogar, ki bi znal potresti nasprotnikovo mrežo. Zlasti Kostič in Karačič sta zapravila več zrelih priložnosti, Imeli smo občutek, da sta prav ta dva igralca zaradi počasnosti in neelastičnosti ohromila sicer razmeroma razigran napad domačinov. Kljub vsemu so domačini zasluženo dosegli vodstvo v prvem polčasu.
Usodna je bila 26. minuta, ko so gostje zrušili Božiča v kazenskem prostoru. Kostič je enajstmetrovko precizno realiziral.
V drugem polčasu so bili gostje nevarnejši. Domačini so popustili v borbenosti, posameznikom pa je tudi zmanjkalo kondicije. Toda prav tako kot domačini so imeli tudi gostje zelo neučinkovite napadalce, ki so zapravili več zrelih priložnosti. Gostom je pomagal k izenačenju pravzaprav Jerkovič, ki je v nenevarnem položaju tako nespretno podal žogo vratarju, da je pritekel vmes Pire in jo zbil v mrežo. Ta nepričakovani zgo-ditek je tako zmedel domačine, da do konca igre niso več uprizorili nobene nevarne akcije.
Rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. Pri gostih se je odlikoval Cretnik ter leva stran napada, pri domačih pa je bil najboljši Kovačič, delno pa sta zadovoljila tudi Cendak in Tomaš. Položaj na lestvici je vse prej kot rožnat za Izolo. Morda je še nekaj upanja v tem, ker je Izola vložila protest na verifikacijo nekaterih tekem. Toda tudi če bodo protestom ugodili, je še zmeraj veliko vprašanje, kako si bo moštvo Izole priborilo 4 do 6 točk, ki so nujno potrebne za obstanek v ligi. S tako igro kot so jo pokazali doslej prav gotovo ne:
Drugi primorski predstavnik je v nedeljo odigral le pol tekme. V prvem polčasu je bila Nova Gorica v veliki premoči, tako da so se morali gostje posluževati nedovoljenih sredstev v kazenskem prostoru, če so hoteli odstraniti neposredno nevarnost. Izredno slabi sodnik Kovačevič iz Se-

žane pa je kar dvakrat pozabil pokazati na belo točko. Razburjeno občinstvo je seveda na ves glas dajalo duška svojemu nezadovoljstvu. Po odmoru sodnik sploh ni hotel nadaljevati tekme, češ da je bil fizično ogrožen. Očividci trdijo, da je ta trditev iz trte izvita. Vsekakor bo moral pristoini forum zadevo temeljito pretresti in sodnika v primeru krivde strogo kaznovati.
V nedeljo je bilo v Izoli važno posvetovanje o razvoju odbojke v koprskem okraju. Udeležili so se ga zastopniki številnih društev, predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo Milutin Vesel In zastopnik Odbojkarske zveze Slovenije tov. Brajnlk.
Glavni sklep posvetovanja je bil, da se bo v bodoče vse delo odvijalo v okviru okrajne komisije za odbojko, kakor to predvideva v svojem pravilniku enotna okrajna telesnovzgojna organizacija.
Na posvetovanju so se pogovorili tudi o sestavu okrajne komisije. Sklenili so, da bo ožji odbor v Izoli, kjer so v zadnjem času pokazali največjo aktivnost tako na športnem področju kakor v organizacijskem pogledu. Predsedniške posle bo opravljal Boris Debeljak, tajnik bo Aco Nanut, tehnični referent pa inž. Mi-
x<
V nedeljo je bilo v Kopru borbeno tekmovanje med tremi strelskimi družinami, Kragujevcem, Subotico ln domačo strelsko družino, Pomerili so se v streljanju z zračno puško. Domači strelci bi lahko zmanjšali Število krogov, če bi se na ta troboj resneje in bolj temeljito pripravili.
Ob prihodu v Koper so gostje iz Kragujevca izjavili, da brez pokala ne nameravajo oditi iz našega mesta. Njihove želje pa se niso uresničile, ker so z majhno razliko 6 krogov odnesli prehodni pokal mladi ln odlični strelci iz Subotice. Prvo mesto je za-
OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
Koprski in goriški okraj bosta letos dostojno zastopana na eni naših najpomembnejših športnih prireditev »Pohod ob žici okupirane Ljubljane«, Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je prijavilo za tekmovanje okrog 100 •ekip iz obeh okrajev. Najštevil-neie so zastopana društva Partizan, nadalje taborniki, Zveza bor-ev, Biudska tehnika, Predvoja-ka vzgoja in planinska društva.
sedla petorica strelcev Iz Subotice s 1707 krogi, drugi Kragujevac 17G1 krogov in tretji Koper 1G92 krogov. Med posamezniki je dosegel najboljši rezultat Dimitrijevič Milan (362 krogov). Naslednje srečanje bo v Subo-tici.	P. Z.
NOV KLUB »GORSKE STRAŽE« NA PRIMORSKEM
S premestitvijo Gozdarske srednje šole iz Ljubljane v Postojno, je dobil rod »Kraških viharnikov« v svoje vrste novih 35 članov-tabornlkov. V gozdarskem centru so spet osnovali klub »Gorske straže«, ki nosi ime »Čuvarji zelenih zakladov«. Za osnovno nalogo so si zadali čuvati naravne lepote v okolici Postojne. Zaradi si-stematičnosti v delu so na zadnjem klubskem sestanku sklenili, da bodo šli ob nedeljah v okolico Postojne in opozarjali turiste, ki bi hoteli na kakršenkoli način kvariti naravne lepote in trirati zaščiteno fln-o. ki rtiie tem krajem lep ln značilen videz. Razen tega dela so začeli prirejati tečaje kot tečaj za prvo pomoč itd. Sedaj sc pripravljal za pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, za 1. maj pa bodo šli trije člani kluba s šotorom na Nanos in bodo pazil! na red, čistočo in na floro.
Črni panter
lan Bergant. V komisiji bodo nadalje Liuban Omladlč 'Koper), Aleksander Blažina (Izola), Egon Trebeč rilrpe-Ije), Ljuba Groznik (Sežana) in Mile Antolovič (Izola). Naknadno lindo ko-optivall v komisijo še predstavnike Tomoma, Pirana in Postojne. Prav bi bilo, če bi v komisijo vkl'U'"''i tudi zastopnika področja Ilirska Bistrica-Jelšane, kjer je odboika močno razvita Delegati so z obžalovanjem ugotovili, da ta predel ni poslal svojega zastopnika na posvetovanje.
Ko so govorili o bllžniih nalogah, so naglasih, da bo morala okra'na komisija najprej pripraviti načrt tekmovanj. Delegati so sc zcdinilt za ustanovitev kvalitetne nkraJne lige, v katero bi šla najboljša moštva. S tekmovanjem v okra;nl ligi bi začeli Jeseni. Razen tega bi ustanovni no občinah področne lige, v katerih bi tekmovala vaška društva in ekine man'ših delovnih kolektivov. Tekmovanja sindikalnih ekip v mestih nai bi ostala tudi v bodoče, prav pa bi bilo, če hi zavzela še širši ohseir Za-stonnik Partizana Piran je predlagal začetek mladinskih tekmovani v od-boiki, kar so sprejeti. Prvi mladinski turnir bo organiziral piranski Partizan. Nadalie so sklenili organizirati priložnostna tekmovan!a ženskih ekip, saj je 'a šport med žensko mladino vse nremalo razširjen. Od večjih bližnjih prireditev nai omenimo turnir moških ekip Sežane. Kotva. I^ole in slovenskega tržaškega društva Bor v Konru 15. ma'a. Istega dne se bodo pomorile tudi ženske ekine navedenih društev, Teden dni pozneje pa lin ttr-nir moških ekip v Sežani z istimi udeleženci kot v Konru,
Na zborovaniu so nadalie sklenili, da bo okra'na komisija organizirala Inštruktorskl tcčn.1 oziroma obisk republiških inštruktorjev po društvih. Predstavnik Odbojkarske zveze Slovenije je s tem v zvezi obliubil vko pomoč. Okrajna komisija bo tudi finančno pomagala nekaterim vaškim društvom, ki imajo težave zaradi ob-
jektov in rekvizitov (Hrpelje, Dekani).
Po končanem posvetovanju so si udeleženci ogledali prijateljsko tekmo med Poštarjem (Ljubljana) in domačim Partizanom. Gostje so z lahkoto zmagali s 3:0 (15:4, 15:0, 15:8). Domačinom se je poznalo, da že dalj časa niso igrali.
Kljub dobri igri poraz
V trinajstem kolu republiškega rokometnega prvenstva sta primorska zastopnika spet izgubila. Koper je izgubil v Ljubljani s Svobodo s 16 : 17, Ajdovščina pa v Teznem s Kovinarjem s 14 : 25.
Koprčani so zaigrali proti Svobodi z veliko požrtvovalnostjo ter bili povsem enakovredni nasprotnik, V drugem delu igre so bili celo boljši in dve minuti pred koncem vodili z dvema goloma. V zadnjih sekundah pa so se zmedli, dopustili izenačenje in potem še nesrečno prejeli gol. Vse kaže, da se Koprčanov drži smola. Precej točk so že izgubili zaradi zgo-ditkov v zadnjih sekundah igre, da ne omenjamo raznih mahinacij, zaradi katerih so Izgubili točke za zeleno mizo. Kljub vsemu mislimo, da je nedeljska tekma s Svobodo znak, da so prebrodili krizo in da si bodo v prihodniih srečanjih priborili točke, ki so jim nujno potrebne za obstanek v ligi.
Ajdovščina je spet izgubila s tako razliko, da poseben komentar ni potreben. Zadnje tekme kažejo, da so se že vdali v usodo. Vendar imajo prav toliko možnosti za obstanek kot Koper, razen tega pa še to prednost, - da se bodo srečali s Koprom na domačem igrišču. Torej pretiran pesimizem je tu odveč!
Lestvica: Odred Rudar Branik Mladost Krim Slovan Svoboda Kovinar Koper Ajdovščina
13	12	0	1	293:198	24
13	9	0	4	240:170	18
14	8	2	4	251:229	18
13	8	1	4	245:213	17
13	8	1	4	215:200	17
13	S	2	6	218:235	12
14	4	2	8	192:220	10
13	3	2	8	190:229	8
13	0	4	9	1G2:213	4
13	1	2	10	177:272	4
KOŠARKARSKA TEKMOVANJA V II. REPUBLIŠKI LIGI
V drugem kolu druge republiške košarkarske lige so imeli največ uspeha, košarkarji Ilirske Bistrice. V Zagorju so namreč premagali Proletarca z 52:46. Gostje so bil boljši zlasti v drugem delu igre. Zanimivo je, da bi gostom kmalu splavala točka po vodi zaradi nepravilnega vodenja zapisnika. Šele naknadno so namreč ugotovili, da se je zapisnikar zmotii za šest košev v škodo gostov.
Postojna je na lastnem igrišču dosegla le neodločen izid s Celjem (38:38). Postojnčani igrajo slabše kot lansko leto in težko se bodo uvrstili med neposredne kandidate za prvo mesto. Sicer pa je vprašanje, kako bo z verifikacijo te tekme, ker sta obe moštvi vložili protest.
Koper je moral na vroče škofjeloško igrišče. Domačini igrajo dobro košarko ter jih štejejo med glavne kandidate za prvo mesto. Tekma se je končala z zmago domačinov s 57:31. Značilno je, da je Koper dobro začel in dolgo držal ravnotežje na igrišču. Zlasti odlično se je izkazala obramba, ki je trdno držala cono in onemogočila nevarnim strelcem Škof-
je Loke hitre prodore. V prvih minutah drugega polčasa je bil izid le 22:20 v korist domačih. Nato pa so gostje zastreljali nekaj stoodostotnih priložnosti in izgubili moralo. Domačim se je odprlo in brez posebnih težav so nizali koš za košem. Visok poraz Kopra gre izključno na rovaš pomanjkanja rutine.
ŠD TABOR
TERJA POPRAVEK
Prejeli smo:
Opazili smo, da se v lestivlci Primorskega nogometnega prvenstva podatki ne ujemajo z dejanskim stanjem našega moštva, ki je bila objavljena v številki 12, Slovenskega Jadrana, Stanje je bilo namreč takšno: odigranih je bilo 10 tekem z 12 točkami. V spomladanskem prvenstvu je odigralo naše moštvo samo 3 tekme, tako da znaša skupa' 13 odigranih tekem in ker smo v vseh treh zmagali, znaša skupaj 18 točk. V tem času bi namreč morali odigrati tekmo z Rudarjem, ki pa je bila preložena na 8. maj. Da bi lestvica ustrezala dejanskemu stanju torej sledi- odigranih tekem 13, od teh 8 zmag, 2 tekmi remizirani in 3 izgubljene.
R. L
V tem primeru pa je zapisal to besedo Lanyon s svojo roko. Kaj naj bi pomenila? Advokata je prevzela strašna radovednost. Za hip je pomislil, naj se ne ozira na prepoved in naj prelomi še drugi pečat, vendar pa so bile poklicna čast in zvestoba prijateljevemu spominu ter spoštovanje njegove poslednje volje močnejše od radovednosti. Pismo je shranil v skrivni del blagajne in jo zaklenil.
Eno je udušiti radovednost, drugo pa premagati jo. Zaradi tega ni nič čudnega, da si je Utterson bolj kot kdaj-koli poprej zaželel družbe svojega še živega prijatelja. Nanj je mislil prijateljsko, vendar so bile misli nemirne in polne strahu. Res da je šel k njemu na obisk, vendar je čutil olajšanje, ko ga ni hotel sprejeti. Nemara mu je bil v globini srca bolj ljub pogovor s Poolom, da stoji z njim pred vrati obkrožen od mestnega vrveža, kakor pa da stopi v ta prostovoljni samostan in da kramlja z njegovim nerazumljivim samotarjem. Pool mu ni mogel povedati nikakršnih prijetnih novic. Kaže, da se je zdravnik bolj kakor kdajkoli poprej zapiral v svojo sobo pri laboratoriju in včasih tam celo spal. Postal je nerazpoložen in redkobeseden. Zdelo se je kot da ga nekaj teži. Utterson se je na enolična in po vsebini nesprejemljiva poročila že tako navadil, da je vedno bolj poredko prihajal na dom svojega prijatelja.
DOGODEK POD OKNOM
Neke nedelje je bil Mr. Utterson na svojem običajnem sprehodu z Mr. Enfieldom. Pot ju je spet privedla v tisto
ulico in ko sta prišla do vrat, sta se zaustavila, da bi jih pregledala.
—	No, Je rekel Enfield, — te zgodbe je vendarle konec. Nikdar več ne bomo videli Mr. Hyda.
—	Upam da ne, — je odvrnil Utterson. — Sem vam že pravil, da sem ga srečal in da sem, podobno kakor vi, čutil do njega odpor?
—	Eno brez drugega je nemogoče, — je dejal Enfield. — Mimogrede povedano, le za kakšnega tepca ste me morali imeti, ko nisem vedel, da je to stranski vhod v hišo dr. Jekylla. Samo vam se moram zahvaliti, da sem to odkril.
—	Pravite, da ste odkrili? — je vprašal Utterson. — Če je tako, lahko stopiva na dvorišče in pogledava na okna. Odkrito pevedano se čutim zaradi ubogega Jekylla nemalo zaskrbljenega. Gotovo bi mu prijateljeva prisotnost godila.
Na dvorišču je bilo hladno, vlažno in somračno kljub temu, da je bilo nebo še svetlo. Srednje okno je bilo na pol odprto. Poleg njega je sedel dr. ,Tekyll in z neskončno potrtostjo na obrazu vdihoval sveži zrak kakor neutolažljivi zapornik.
•— Hej! Jekyll! — ga je poklical advokat. — Upam, da ti je bolje.
—	Ves sem skrušen, Utterson, — je odvrnil starčev-sko. — Popolnoma sem zlomljen. To ne bo dolgo trajalo, hvala bogu.
—	Preveč se držiš doma, ■— je rekel advokat. — Moral bi na zrak, da si poživiš kri, kakor si jo midva z Mr. Enfieldom. Vzemi klobuk in pojdi z nama na sprehod.
—	Zelo si dober, — je vzdihnil zdravnik. — Tudi jaz bi želel na sprehod, pa ne morem. To je absolutno nemogoče. Ne smem. Saj bi povabil tebe in Mr. Enficlda gor, pa stanovanje še ni pospravljeno.
—	Potem je pa najbolje, da ostaneva tu, kjer sva in se od tod razgovarjamo, — je dejal advokat dobrodušno.
—	To sem ti hotel sam pravkar reči, — je odvrnil zdravnik ln se nasmehnil. Toda kakor hitro je sprego-
voril te besede, je smehljaj zginil z njegovega obraaa ln ga je zamenjal izraz takšnega strahu in obupa, da sta advokat in Mr. Enfield ostrmela. Videla sta ga le za hip, kajti zdravnik je okno takoj zaloputnil. Vendar pa j» zadostoval tudi ta kratek pogled. Obrnila sta se in molče odšla z dvorišča. Bila sta bleda in v obraz jima je aaa-e-zala gube groza.
ZADNJA NOČ
Ko je nekega večera sedel Mr. Utterson zravea mina, ga je iznenadil s svojim obiskom Pool.
—	Gospod Utterson, — je rekel Pool že pri vratUa. — Nekaj je narobe. Vam so poznane doktorjeve navade in kako se on zapira. Glejte, spet se je zaprl v svoj kabinet in meni to nekako ni všeč... Mr. Utterson, mene je strah...
— No, no, no, dragi človek, — je dejal advokat, — bodite jasni. Česa se bojite?
—	Takšen strah me prevzema že '.eden dni, — je odvrnil Pool in se trmasto izogibal, da Ji na vprašanje *d-govoril naravnost. — Tega ne prenesem več.
Njegov videz je potrjeval njegove besede. Bil je tolikanj zbegan, da se ni upal pogledati advokatu v oči.
•— Tega ne prenesem več, — je ponavljal.
—	Pomirite se, — je rekel advokat. Vidim, da ne govorite praznih marenj, Pool. Vidim, da nekaj ni v redn. Toda zberite se in mi povejte, kaj se je zgodilo.
—	Imam vtis, da je po sredi nekaj umazanega in podlega, — je rekel Pool.
—	Podlega! — je kriknil advokat, ki ss ga je jel polaščati strah. — Kakšna podlost? Kaj hočete s tem reči?
—	Ne upam si povedati, — je odvrnil PooL — Hooete iti z menoj in se sami prepričate?
Utterson ni spregovoril niti besedioe. Njegov odgo-j^fe je bil v tem, da je vstal ter snel 2 obešalnika klobuh^^ plašč.
M. aprila 1960 o ZADNJA STRAN o Leto IX — Stev. 18
Skoraj vsakdo ima svojega konjička, »hobby«, kot pravijo temu Angleži, Nekdo je fotoamater, drugi dela perpe-tuum mobile, tretji je vnet ribič itd. Marijan Sijanec, clek-tridar iz Umaga, pa dela pravo pravcato raketo. Eno je že preskusil. Zdaj dela drugo, ki bo avtomatizirana in bo kmalu poletela v stratosfero.
Moram reči, da sem si ga predstavljal kot enega tistih »tauzcntkinstlerjev«, ki jih je obsedla neka misel in kažejo več navduSenja kot pa znanja in talenta. Pričakoval sem tudi, da bo stresel podatke o «vojl raketi kot iz rokava, pa sem se uštel. Marijan Sijanec Je preveč preudaren, da bi mogel biti zgovoren; eden tistih temeljitih ljudi je, ki ničesar ne prepuščajo naključju.
—	Kdaj ste prišli na misel, da bi začeli graditi raketo?
—	Pred dvema letoma in pol. Bil sem pilot na motornem letalu, po stroki sem električar, kemija pa me že od nekdaj veseli. To gre skupaj, sem si mislil in začel delati raketo. Prvo sem pred časom že preskusil. Pravzaprav sem tedaj preskušal le njeno tekoče pogonsko gorivo. Raketo sem izstrelil v vodoravnem letu; pre-bUa je zvočni zid in dosegla hitrost okoli 2 tisoč km na uro. Zdaj sem našel snov, ki mi je potrebna; z njo bom napravil mešanico za pogonsko gorivo, s katerim bo moč doseči veliko večjo hitrost.
—	Kakšna pa je ta snov?
—	To je snov, ki močno iz-hlapeva. Vrelišče ima pri 30 stopinjah Celzija, zato jo hranim v morju.
—	Ste se lahko pri svojem delu naslonili na kako strokovno literaturo, ali delate le po lastnih načrtih in receptih?
—	Prebiral sem ruske in ameriške strokovne časopise. Največ gradiva sem našel o aerodinamiki. Recept za gori-to pa sem moral seveda napraviti sam; kakršenkoli recept za gorivo že kdo ima, ga skriva kot kača noge.
—	Ali bi lahko opisali raketo, na kateri sedaj delate?
—	To raketo delam s presledki že več kot leto in pol. Visoka je 180 cm in 1? kg težka (skoraj toliko so težki tudi načrti in proračuni zanjo. Konstrukcijo zanjo sem napravil lz posebnega afriškega lesa in lz dnr-aluminijeve legure. Sestavljena Je iz približno 2 tisoč delcev. Preden sem kak delec vgradil, sem ga nekajkrat pretehtal. Raketa ima dva turbinska motorja, vsak ima po 40 kg statičnega pritiska In
4 pomožne motorje, ki imajo po 30 kg potiska. Ima dve stopnji. V glavo sem vgradil radio-oddajno in sprejemno postajo, ki dela s 5 frekvencami. Z njo bo vse delo avtomatizirano. Z radiom bom lahko odpiral ali zapiral dovod za gorivo, 7. njegovo pomočjo bom tudi odvrgel radijsko postajo. Delovanje te avtomatske naprave sem preskusil z razdalje 40 km. Delovala je brezhibno. Raketa je že skoraj dokončana in upam, da jo bom preskusil čez dva meseca.
—	Kako visoko pa jo nameravate spustiti?
—	Goriva imam toliko, da bo dosegla 70 km višine.
—	Kako jo pa delate?
Popolnoma sam, od načrtov
do ročnega obdelovanja. Zanjo porabim dobršen del svojih dohodkov.
—	In če se poskus ponesreči?
—	Vse se lahko zgodi. Sam ne vem, kaj bom napravil. Najbrž si bom obesil kamen okrog vratu in skočil v morje.
Marsikdo se bo prizadeva-vanjem mladega raketarja dvomljivo nasmehnil, toda naj Jih pri tem opozorimo na to, da je podobno kot Marijan Sijanec začenjal tudi von Braun, znani graditelj ameriških raket in satelitov.	(sas)
Pred vrhovnim sodiščem v Rabatu v Maroku se je začel proces proti brezvestnim trgovcem, ki so v dirki za hitrim in nepoštenim zaslužkom mešali med jedilno olje še ma-zivno za reaktivna letala. Kupovali so ga v ameriških letalskih oporiščih v Afriki. To olje je zelo strupeno in že en gram lahko parali-zlra odraslega človeka. S tako zastrupljenim oljem je bilo prizadetih na tisoče Maroča-nov in jih je mnogo tudi umrlo. Vseh obtoženih trgovcev je 24, glavni krivec pa je Moulai Driss (na gornji sliki na skrajni desni med trajanjem procesa)
ITALIJANSKE RAKETE
V Rimu so tc dni objavili, da bodo italijanski znanstveniki jeseni izstrelili s Sardinije šest vsemirskih raket, ki bodo raziskovale temperaturo in atmosferski pritisk v višini 3000 kilometrov. Opazovalne instrumente bodo prejeli Italijani iz Amerike, medtem ko bodo rakete zgradili sami.
CHESSMAN JE KLONIL
11 let je čakal v celici smrti in se boril za svoje življenje. Zdaj pa je sporočil svojemu advokatu Georgeu Davisu, naj preneha z borbo za njegovo življenje. V svojem pismu odvetniku tudi piše: »Zdaj je gotovo, da bom 2. maja umrl. Toda smrt hočem sprejeti z dvignjeno glavo.« Chessmanov branilec je pred kratkim zaprosil vrhovno sodišče Kalifornije za obnovo procesa, toda ta prošnja je bila brez obrazložitve odbita.
Naše glavno mesto Beograd postaja vse bolj znano tudi po svejih specializiranih velesejmih, ki jih vsako leto prirejajo na preurejenem in novozgrajenem Sajmištu na desnem bregu Save tik pred izlivom v Donavo (na sliki), kjer je lepo videti velikanske razstavne hale
SREDSTVO PROTI STARANJU
Notranjski muzej v Postojni hrani med drugimi zanimivostmi tudi posebnega morskega prašička. Živalco hranijo v špiritu in ima samo eno glavo na dveh telesih. Pohabe je kriv domači zajec, ki je prašička pohodil v hlevu, ko je imel ta komaj tri dni. Pri nas je te vrste glodalec bolj malo znan. Njegova prava domovina je Južna Amerika, Peru, Cile in Ekvador
Ta nenavaden dogodek se je primeril te dni v Parizu. 11-letna Anne-Marie je imela tra-kuljo. Zdravnik ji je zato predpisal, naj vsak dan za-užije po tri tablete, Nekega dne pa jih je pospravila 20 in to je postalo za njo usodno. Nenadoma se je onesvestila in padla. Poklicali so zdravnika. Takoj je opazil, kaj se je zgodilo, V divji vožnji je prepeljal dekletce v svojem avtomobilu do bolnice, jo dvignil v naročje in pritekel z njo naravnost v operacijsko dvorano. Toda bilo je prepozno. Otrok je izdihnil. Dežurni kirurg ni izgubil upanja in prisebnosti. Takoj ji je odprl prsni koš in ji jel masirati srce, Cez tri minute je začelo spet utripati.
Ameriškim rasistom so kar prav prišli kljukasti križi in so jih v zadnji znani kampanji tudi v ZDA privlekli na dan. Na sliki je videti, kako so ga naslikali s katranom tudi na okno Harleya Lytleja v Fort Wayneju, Možak je čuvaj v templju, ki ga ima izra-elitska verska skupina v tem mestu. Seveda so se rasisti spravili tudi na to hišo in popolnoma demolirali vrata in uničili opremo
Zdravnik se ni utegnil niti oddahniti, ko Je srce spet obstalo. Znova ji jc jel masirati srce in znova je jelo srce biti. Takoj nato so ji dali transfuzijo krvi. Anne-Marie je ostala v nezavesti še ves dan, navsezadnje pa je le odprla oči in se jela zavedati. Zdaj je že izven nevarnosti. Običajno se sreča človek le enkrat s svojo smrtjo, mala Parižanka pa je umrla že dvakrat in kljub temu še vedno živi.
SATELIT-TV ANTENA
5. maja nameravajo izstreliti Američani satelit, s katerim naj bi dosegli revolucionarne spremembe v sistemu svetovne telekomunikacije. Satelit naj bi meril v premeru 30 metrov, letel naj bi v višini 1600 km in bi se svetil kot zvezda, Izstrelili ga bodo v poskusnem centru Cape Caneveral, Zaradi svoje velikosti bo lahko odbijal radijske valove z oddaljenosti, ki jih doslej niso mogli doseči. Ce bo izstrelitev uspela in če bodo izpopolnili program takih satelitov, bo mogoče sočasno zasledovati televizijske programe z vsega sveta. Satelit so imenovali »Echo« (Odmev).
Dr. F. Artner, specialist z« fizikalno terapijo na Dunaju, je te dni poročal o presenetljivih uspehih, ki jih je dosegel s preparatom DH-113. S tem preparatom mu je uspelo zmanjšati starostne pojave pri velikem številu pacientov. Preparat je preskusil doslej le v takšnih primerih, kjer niso bile učinkovite metode, ki smo jih poznali do pred kratkim. Sem sodijo starostne spremembe v sklepih, posledice kapi, živčne motnje in drugi pojavi v ožilju in na srcu. Previsok al! prenizek krvni pritisk je dosegel z uporabo preparata DH-112 povečini zopet normalno višino. Od skupnega števila 415 bolnikov Je-dosegei dr. Artner pri 44 popoln uspeh, v 205 primerih pa precejšnje izboljšanje.
Spet nov film — Charlija Chaplina. Čeprav Ima mož že 71 let, se še vedno noče posloviti od aktivnega igralskega udejstvoranja. Na sliki ga vidimo s svojima dvema otrokoma od skupaj devetih, izmed katerih ima zadnji komaj štiri mesece. S svojo družino živi veliki igralec zdaj v Veveyu pri Losannl v Švici, kjer se je za stalno naselil, ko mu je bi! zaradi njegovega naprednega mišljenja onemogočen povratek v ZDA
PLASTIČNA TELEVIZIJA
Radio Moskva poroča, da so sovjetski tehniki izdelali televizijski sprejemnik, ki kaže tridimenzionalne barvne slike. Aparat so sestavili v leningrajskem elektroinštitutu in ga bodo še letos začeli serijsko izdelovati.
OLIMPIJSKA VAS
Za letošnje olimpijske igre so zgradili v Rimu celo naselje, v katerem bo prostora za 8 tisoč tekmovalcev, športnih funkcionarjev in novinarjev. Za razliko od podobnih naselij v drugih državah, ki so priredile olimpiade, ta »olimpijska vas« ne bo začasna in je ne bodo porušili, ko bodo igre končane. To naselje so projektirali kot mestno četrt, v katero se bo po končani olimpiadi vselilo 1500 družin državnih uradnikov, ki so doslej živele v slabih stanovanjskih razmerah. Stanovanja bodo delili z natečajem.
— Razumem, očka! Dobila bom kmalu bratca. Kaj lahko povem to še mamici, ali pa bo to presenečenje zanjo?
ó h rene
'uoma
oóezenun u
vóem del o v nun.
oletetivom
NAKUP IN POSEK VSEH VRST HLODOVINE, ŽAGANJE IN PREDELAVA IGLAVCEV, LISTAVCEV, IZDELAVA LESNE GALANTERIJE, EMBALAŽE, LADIJSKIH PODOV, KOSOVNEGA POHIŠTVA IZ VEZANEGA LESA TER PROIZVODNJA VSEH VRST FURNIRJA
rt rt rt
PRODAJA LASTNIH IZDELKOV NA DOMAČEM TRGU IN V INOZEMSTVO
PARILNE JAME — V OZADJU ZALOGA SUROVIN
OBRAT ZA IZDELAVO KOSOVNEGA POHIŠTVA V IZGRADNJI S SEDEŽEM V POSTOJNI
ODDELEK ZA SREDICE PANEL PLOŠČE, OBRAT I. PIVKA
OBRAT ZA IZDELAVO LESENE LADIJSKE OPREME IN DOKONČNIH OBDELAV VEZANEGA LESA V IZGRADNJI S SEDEŽEM V PIVKI
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©S©
S
©
Vx3
(S
LESNA INDUSTRIJA
OBRATI:
rt pivka rt prestranek rt postojna rt belsko rt bag
C) O
o
G
ca
<B CB
(B
Ó
FURNIRSKI OBRAT II.
LUŠClLNI STROJ, OBRAT II. PRESTRANEK

ZLAGANJE HLODOVINE OBRAT I PIVKA
f
LOVSKA DRUŽINA TRNOVO
ILIRSKA BISTRICA
čestita k 1. maju vsem lovskim zvezam, lovskim družinam In vsem aktivnim sodelavcem lovskega športa!
TRGOVSKO PODJETJE
SKLADIŠČE POSTOJNA
se pridružuje prvomajskim čestitkam ter se priporoča vsem ccnjenim potrošnikom
GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI
ZMAGA
ILIRSKA BISTRICA
•k
čestita k delavskemu prazniku vsem cenjenim gostom!
ILIRSKA BISTRICA
POŠILJA PRVOMAJSKE POZDRAVE TER ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM FLRJ
ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA - 1. MAJU vsem članom zadružnikom ter vsemu jugoslovanskemu ljudstvu z željo, da bi imelo čimveč uspehov pri graditvi socialističnega zadružništva
UPRAVA PODJETJA
z rajoni:
KOPER, PIRAN, IZOLA, MAREZIGE in DEKANI
z elektroservisi v KOPRU, IZOLI in PIRANU
z gradbenimi in vzdrževalnimi skupinami, mehanično delavnico, skladiščem in RTP Portorož čestita vsem poslovnim sodelavcem, delovnim kolektivom, družbenim organizacijam ter vsem borcem za mir k delavskemu prazniku — 1. maju!
TRGOVSKO PODJETJE
MAVRICA IZOLA
se priporoča vsem cenjenim odjemalcem ter jim čestita k delovnim uspehom . za praznik 1. maj!
OBČINSKI KOMITE ZKS ILIRSKA BISTRICA
OBCINKSI ODBOR SZDL ILIRSKA BISTRICA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET IL. BISTRICA
OBČINSKI ODBOR ZB ILIRSKA BISTRICA
čestitajo ob prazniku — 1. maju —• vsem delovnim množicam ter jim želijo novih uspehov pri graditvi socializma!
KOLEKTIV TOVARNE FURNIRJA IN LESNIH IZDELKOV
ILIRSKA BISTRICA
OPOZARJA NA SVOJE PRIZNANE PROIZVODE TER VABI ODJEMALCE, DA UPORABLJAJO VEDNO NJIHOVE IZDELKE VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE!
1 - ■ v .
proizvaja:
vinsko in mlečno kislino, tehnične in prehranbene kisline in citronsko kislino
Kalijev bitertrad, Seignettovo sol, kalijev laktat za farmacevtske namene, kazein, kazeinsko lepilo znamke »ZIP«, mlečni abumin, konjakovo olje ter vinski destilat
Obrat »ZADRUŽNIK« izdeluje kakovostno čajno maslo, jogurt, koncentrat za limonado »Lakta«, ima lastne mlekarne v Ilirski Bistrici
Delovni kolektiv tovarne in obratov čestita k prvomajskim praznikom vsem odjemalcem in potrošnikom!
OBRTNO PODJETJE
ILIRSKA BISTRICA
Čestita k prvomajskemu prazniku
vsem poslovnim sodelavcem ter vsemu jugoslovanskemu ljudstvu z željo, da bi imelo v prihodnje se veg delovnih uspehov!
priporoča svoje znane cenene izdelke!
Vsem poslovnim prijateljem — odjemalcem ter vsem delovnim množicam prvomajski pozdrav!
izdeluje volnene in bombažne pletenine najboljše kakovosti po zelo znižanih dnevnih cenah!
Kolektiv podjetja " se priporoča za nadaljnjo naklonjenost cenjenim odjemalcem ter jim čestita k delavskemu prazniku — 1. maju!
I Z D E L U J' E :
bombažne, stamčne, progaste, 'kariraste in enobarvne tkanine za izvoz in domači trg Lepe flanelaste kakovostne rjuhe
Priporoča nakup svojih izdelkov ter čestita k prazniku delovnega ljudstva — 1. maju!
s poslovalnicami v POSTOJNI in KOPRU
priporočajo vsem potrošnikom, da se poslužujejo njihovih trgovin — Prepričali se boste, da je iblago v njihovih poslovalnicah vedno sveže, dobre kakovosti in najcenejše!
Uprava in kolektiv zavoda
sprejema naročila za vse vrste pohištvene opreme
Vsi izdelki so prvovrstne kakovosti in po najnovejših vzorcih — Kolektiv podjetja
iskren o.< č e s ti t a vsem svojim cenjenim odjemalcem k prazniku — 1. rnaju!
POSTOJNA
Vsem potrošnikom čestitajo k prazniku delovnih ljudi — 1.
vabita vse obiskovalce naših krajev na ogled podzemskih lepot
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR POSTOJNA
OBČINSKI KOMITE ZKS POSTOJNA
ima vedno na zalogi: MODERNO IZDELANE SPALNICE in KUHINJSKO OPREMO ter RAZNOVRSTNE
MIZARSKE IZDELKE--Izdeluje tudi po
predloženih načrtih
Vsem prijateljem ter delovnemu ljudstvu Jugoslavije
OBČINSKI ODBOR SZDL POSTOJNA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET POSTOJNA
čestitajo k prazniku delovnih ljudi vsem občanom z željo, da bi imeli še več delovnih uspehov!
prepričajte se o KAKOVOSTI IZDELKOV!
Delovni kolektiv čestita k 1. maju!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
OPRAVLJA VSA GRADBENA DELA: VISOKE IN NIZKE GRADNJE, ' INDUSTRIJSKE GRADNJE,
GRADI STANOVANJSKE OBJEKTE TER CESTE VSEM INVESTITORJEM SE TOPLO PRIPOROČA IN ČESTITA K MEDNARODNEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU!
ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU
PRIJATELJEM, SODELAVCEM, ODJEMALCEM TER VSEM DRŽAVLJANOM JUGOSLAVIJE!
POŠILJA
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE PRVOMAJSKE ČESTITKE TER ŽELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE!
KOVINSKO PODJETJE
POSTOJNA
ČEVLJARSTVO' LUIN KOPER
se priporoča vsem cenjenim odjemalcem in čestita k 1. maju!
TRGOVSKO PODJETJE
losonron
čestita k prvomajskemu prazniku vsem cenjenim odjemalcem ter se jim priporoča!
TRGOVSKO PODJETJE

V KOPRU
želi
svojim cenjenim odjemalcem, ki se poslužujejo njihovih poslovalnic v Kopru, Izoli, Pivki in Ilirski Bistrici, prijetno prvomajsko praznovanje.
Zagotavljamo da se bomo potrudili tudi v prihodnje, da bodo naše stranke zado\>oljne s kvaliteto in ceno blaga!
TRGOVSKO PODJETJE
»
KOPER
nudi vedno sveže in najcenejše prehranbeno blago v svojih poslovalnicah
Vse potrošnike vabi k nakupu ter jim čestita k delavskemu prazniku — 1. maju!
Iskrene čestitke
k mednarodnemu delavskemu prazniku 1. maju — pošilja kolektiv
KOPE
trgovsko podjetje' z
Ma debelo
priporoča svojo bogato izbiro domačega in uvoženega blaga ^Na zalogi ima velike količine tekstilnega blaga, železnine, galanterije, pohištva ter barv -fa Vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem iskreno čestita k največjemu .prazniku vseh delovnih ljudi!
l^ditUa ifo
p o šil j a iskrene prvomajske čestitke vsemu delovnemu ljudstvu, poslovnim prijateljem
ter vsem svojim sodelavcem!

ribje konserve, marmelade, paradižnikov koncentrat-, Argo juhe
in olivno o
Cenjenim potrošnikom, sodelavcem in delovnemu ljudstvu čestita
prvemu maju
\
OBRTNA DELAVNICA
¡LASCíCAÜNA - CCOPE1
ČEVLJARSKA ULICA
se 'toplo ipriporoča vsem odjemalcem ter cenjenim gostom za naklonjenost
Zagotavljamo, da se bomo tudi v prihodnje kar najbolj potrudili, da zadovoljimo zahteve svojih odjemalcev!
ISKRENO ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU — 1. MAJU!
83 I
Dekani
s svojimi poslovalnicami v Kopru in okolici
čestita k 1. .maju vsem potrošnikom z željo, da bi 'bili zadovoljni s postrežbo in kakovostjo blaga v njihovih trgovinah!
TRGOVSKO PODJETJE
se priporoča cenjenim odjemalcem ter jim zagotavlja, da se 'bo trudilo ustreči s kakovostnim blagom in najnižjimi cenami
Vsem potrošnikom in našim prijateljem prvomajski pozdrav!
ma tm rm
TOVARNA KEMIČNIH IN PRALNIH IZDELKOV P I K A N
Vam nudi:
PRVOVRSTNO PRALNO MILO fc TOALETNO MILO tV PARKETNO LOSČILO KREMO ZA ČEVLJE ^ NAJNOVEJŠI PRALNI PRAŠEK »BOY«
Gospodinje, uporabljajte vedno naše kakovostne izdelke, 'ker so poceni in Vam bodo prihranili mnogo truda!
rt rt rt
K mednarodnemu delavskemu prazniku iskreno čestita vsem odjemalcem
KOLEKTIV TOVARNE
AVTOTURISTIČNO PODJETJE
iskreno čestita k delavskemu prazniku — 1. maju — vsem svojim sodelavcem, poslovnim prijateljem ter vsemu jugoslovanskemu ljudstvu!
Najhitreje, najudobneje in najbolj varno potujete z ozvočenimi in s klimatskimi napravami opremljenimi avtopulmani znamke »Mercedes«
TOVORNI PROMET DOMA IN V INOZEMSTVO
TURISTIČNA SLUŽBA — Domači in inozemski turizem, menjalnice, vize, rezervacije in prodaja avtobusnih, železniških, ladijskih in avionskih vozovnic — Posredujemo vse turistične usluge ter recepcije privatnih sob
LASTNE REMONTNE DELAVNICE — Generalna popravila vseh vrst motornih vozil
POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG! ic POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG!
delovni kolektiv
čestita svojim poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu k prazniku — 1. maju.
za vaše zdravje najprimernejše jedilne soli
—	tudi v kilogramskih polietilenskih vrečicah
—	industrijske soli
—	živinske soli
Zastopa tovarno »MERCEDES-BENZ« in »MICHELIN« -fr Prodaja motorna kolesa znamke »TOMOS« Koper -ft Prodaja na servisni črpalki naftine derivate — NON STOP URNIK -fr Opravlja v avtomeha-nični delavnici vsa servisna popravila -fo Ima zalogo rezervnih delov znamke »Mercedes-Benz«, za motorna kolesa »Tomos« in zalogo gum ža avtomobile in moto kolesa
AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI, POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG! Vsem našim naroCnikom iskrene prvomajske Čestitke.
PROIZVODNO PODJETJE V
OPOZARJA VSE GOSPODINJE
NA SVOJE PROIZVODE,
KI SO ZNANI PO VSEJ DRŽAVI IN V INOZEMSTVU
CENJENIM POTROŠNIKOM
ČESTITA K 1. MAJU
KOLEKTIV PODJETJA!
TRGOVINSKA ZBORNICA
ZA OKRAJ KOPER
ČESTITA V SVOJEM IN V IMENU VSEH SVOJIH ČLANOV DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 1. MA JU !
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PIRAN ¥
OBČINSKI KOMITE ZKS PIRAN rt
OBČINSKI ODBOR SZDL PIRAN . rt
OBČINSKI SINDHtALNI SVET PIRAN rt
OBČINSKI ODBOR LMS PIRAN
rt
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM ZA PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA IN JIM ŽELIJO NOVIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA!
mmu ZfillUGS
KOPER
priporoča svoje usluge ter čestita za 1. maj!
SPLOŠNO STAVBENO KLJUČAVNIČARSTVO IN KLEFARSTVO
KOPER *
čestita k 1. maju vsem cenjenim naročnikom!
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA os

•obvešča vse odjemalce
da ima veliko zalogo vseh vrst oblega in 'rezanega lesa, gradbenega materiala ter .kurivo najboljše kakovosti
*
lir
it
Ob iprazniku delovnih ljudi — 1. maju — želi mnogo uspehov vsem graditeljem socialistične domovine!
oprav J j a
vsa pleskarska, soboslikarska in dekoraterska dela solidno, hitro an po zelo nizkih cenah
Vsem n a ro č n ik o m se priporoča ter jim čestita ea delavski praznik — 1. maj!
trgovina s pivom in raznimi pijačami na debelo
IZOLA — Telefon 41-08
priporoča vsem gostinskim podjetjem, menzam, počitniškim domovom, kolonijam in drugim: VSE VRSTE PRIZNANEGA »UNION« PIVA MALINOVEC IN DRUGE SADNE SOKOVE VELIKO IZBIRO ALKOHOLNIH PIJAČ Cene zelo nizke — postrežba hitra in solidna! ZAHTEVAJTE INFORMACIJE! Vsem odjemalcem in potrošnikom iskrene prvomajske č e s {'itke !
T
H
K
L A D i L
•DEKANI
ČESTITA OB 1. MAJU VSEM SVOJIM SODELAVCEM IN LJUDSTVU NAŠE LEPE DOMOVINE!
O
• O
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE VISOKIH IN NIZKIH ZGRADB
POŠILJA ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE
POSLOVNIM SODELAVCEM TER VSEMU JUGOSLOVANSKEMU
LJUDSTVU!
K ©
POSLOVALNICAMI
V ILIRSKI BISTRICI, POSTOJNI IN SEŽANI
OBVEŠČA, DA OBRESTUJE VSE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI. — OB PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU — ISKRENE ČESTITKE!
KOLEKTIV TOVARNE IGRAČ IN KOVINSKIH IZDELKOV
ZOLA
POŠILJA ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM, ODJEMALCEM IN VSEMU JUGOSLOVANSKEMU LJUDSTVU!
Ï
nudi domače in tuje speoialitete ter pristna istrska vina gg
lir lir
Moderno urejene sobe, cene zelo ugodne
it it
Vsem cenjenim gostom in obiskovalcem čestita k 1. maju
I
O 2
GJ
SaŽ -
TRGOVSKO VRTNARSTVO PORTOROŽ
se toplo priporoča vsem cenjenim odjemalcem
K .prazniku delovnega ljudstva čestita ter želi še več delovnih uspehov!
INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL
obrati :
KOPER, telefon št. 53 — P O D G R A D, telefon št. 8
izdeluje
iz plastične mase razne gospodinjske predmete, igrače, raznovrstno embalažo, tehnične dele za industrijo, ščetke
za zobe in obleko itd. Vsem odjemalcem se priporoča ter čestita k 1. maju!
TRGOVSKO PODJETJE
KOPER
prodaja v svojih poslovalnicah raznovrstno orodje, kuhinjsko posodo, barve in lake, firneže, kozmetične izdelke, električne gospodinjske aparate in pohištveno opremo najboljše kakovosti Vse potrošnike vabi k nakupu v svojih poslovalnicah ter čestita k 1. maju!
VELEBLAGOVNICA
TRGOVSKI DOM-KOPER
s poslovalnicama v KOPRU in PORTOROŽU
Vam nudi manufakturno blago, konfekcijske izdelke, moške srajce in drugo perilo za ženske in moške, pohištveno opremo, porcelan, električne in plinske naprave za gospodinjstvo itd.
it it it
Vsem odjemalcem iskrene prvomajske čestitke!
STEKLARSKA DELAVNICA
OBRTNO PODJETJE
se priporoča vsem naročnikom ter čestita k 1. maju!
čestita svojim odjemalcem k prazniku delovnih ljudi!
opravlja vse uvozne in izvozne usluge hitro in solidno
svojim poslovnim sodelavcem in naročnikom iskreno čestita k mednarodnemu prazniku — 1. maju!
Čestita k prvomajskemu prazniku vsem Članom in delovnemu ljudstvu
naše socialistične domovine!
k prazniku dela — 1. maju — čestita vsem svojim strankam kolektiv
pošilja prvomajske čestitke vsemu delovnemu ljudstvu z željo, da bi imelo se vec uspehov pri graditvi lepšega življenja
Vaša obleka bo kakor nova, če jo daste v kemično čiščenje! -fe Podjetje vljudnov abi, da se poslužujete njegovih solidnih in cenenih uslug!
KOLEKTIV KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA
opravlja vsa slikarska, soboslikarska in pleskarska dela z jamstvom in po najnižjih cenah
Priporoča svoje usluge ter čestita k prazniku — 1. maju — vsem svojim strankam, delovnim kolektivom in vsem prebivalcem koprskega okraja!
čestita ob delavskem prazniku — 1. maju — vsem prijateljem in obiskovalcem kino predstav
K PRVOMAJSKIM PRAZNIKOM
o
ISKRENO ČESTITA IN ŽELI
ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
C
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI ODBOR LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
pošilja iskrene prvomajske čestitke delovnim kolektivom naše socialistične skupnosti ter želi mnogo uspehov!
vsem

čestitajo vsem delovnim kolektivom in družbenim organizacijam k velikemu prazniku — 1. maju — in jim želijo novih uspehov!
OBRTNO PODJETJE
sprejema v popravilo vse vrste radijskih sprejemnikov Vsa strokovna dela opravlja solidno
Vsem naročnikom in prijateljem prvomajski pozdrav
S KAVARNO IN RESTAVRACIJO JADRAN VABI VSE IZLETNIKE IN OBISKOVALCE SLOVENSKE ISTRE ^ POSTREŽE VAM VEDNO S SVEŽIMI RIBAMI IN ODLIČNIMI ISTRSKIMI VINI -fr VSAK DAN PLES
ČESTITA VSEM ZADRUŽNIM POSLOVNIM ZVEZAM, ZADRUGAM, KOLEKTIVOM KMETIJSKIH POSESTEV, KMETOVALCEM IN VSEM DRŽAVLJANOM K PRAZNIKU — 1. MAJU — IN JIM ZELI ClM VEC USPEHA PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA ZADRUŽNIŠTVA!
ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE VSEMU DELOVNEMU
LJUDSTVU!
ISKRENE ČESTITKE K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU — POŠILJA KOLEKTIV
ČESTITA OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DOSEŽENE USPEHE
Obalna plovba PIRAN Vojkova 2 telefon: 51-74
Uprava in Ladjedelnica:
PIRAN
Zupančičeva 24
telefon: 51-66, 51-70, 71, 73, 75
telex: 03-122, 03-184, 03-185
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR LMS ° OBČINSKI SINDIKALNI SVET
želijo vsem delovnim kolektivom ter prebivalcem obilo razvedrila ob delavskem prazniku — 1. ona ju — in jim čestitajo
Pomorski prevozi in obalne plovbe
Redna ipotniško-tovorna linijska služba Jadran-—ZDA—Jadran v sodelovanju z Jugoslovansko linijsko plovidbo, Rijeka — Odhod ladij vsakih 10 dni iz Rijeke in iz New York a
Ladjedelnica grada morske in rečne ladje do 2.500 BRT in opravlja ladijske remonte
Izleti z jahtama »BURJA« in »PIRANKA«
Redne lokalne linije z motornimi čolni »PINKO TOMAŽIČ«, »PORTOROŽ« in »LUBNIK«
OBČINSKI LJUDSKI 0BBQB,
ILIRSKA BISTRICA
pošiljajo prvomajske pozdrave ter čestitajo delovnim kolektivom ter prebivalcem občine
s svojo edinstveno lego ob morju nudi iprijetno letovanje Prvorazredna kuhinja — izbrana istrska vina Dnevno godba in ples
rt rt rt
Vsem cenjenim gostom čestita k (prvomajskim praznikom
ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE ■ TER MNOGO DELOVNIH USPEHOV
ŽELI VSEM ČLANOM IN KMETOVALCEM
KOLEKTIV
KMETIJSKE ZADRUGE KOPER iN OKOLICA
GOSTINSKO _n r\ PODJETJE ^
KOZINA
Vam vedno postreže s prvovrstno mrzlo in toplo hrano (specialiteto), kraškim pršutom, pristnim teranom ter istrskimi vini -¿r Prenočišča stalno na razpolago -¡V Priporoča se vsem gostom ter čestita k 1. majul
TRGOVSKO PODJETJE
SEŽANA
čestita vsem svojim odjemalcem k delavskemu prazniku — 1. maju!
KO H
industrijsko podjetje za elektrozveze LJUBLJANA-PRŽANJ — OBRAT III. SEŽANA
pošilja iskrene prvomajske čestitke vsem delovnim kolektivom, družbenim organizacijam ter vsem državljanom
©
TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE
EZTTZl
Ajdovščina
se priporoča svojim naročnikom-odjemalcem ter čestita . k 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
RESTAVRACIJA
Sežana
z obratom-gostilno »TRST«
nudi odlične 'kraške specialitete: prvovrstni teran, pršut ter topla in mrela jedila -fc Vse obiskovalce vljudno va'bi
© © o
Vsemu delovnemu ljudstvu iskren prvomajski pozdravi
MNOGO delovnih uspehov
ter gospodarskega napredka želi ob delavskem prazniku — 1. maju — kolektiv podjetja za rezanje in predelavo lesa
KOZINA
Delovni kolektiv splošnega gradbenega podjetja
K m A S K I
S e ž s m s
se priporoča ter čestita ob prazniku — 1. maju — vsem investitorjem, sodelavcem in delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine
SEZAMA
z rajoni: SEŽANA, POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, PODGRAD, PIVKA, KOZINA, DIVAČA in KUBED
Podjetje opravlja vsa instalacijska dela na daljnovodih visoke napetosti kakor tudi vsa popravila in napeljave na nizkonapetostnem omrežju
Priporoča svoje usluge ter čestita vsem potrošnikom električne energije k prazniku delovnih ljudi — 1. maju!
EXPORT <0> IMPORT
Telefon interurban 4, 62, 66 Poštni predal 24
sprejema naroČila za uvoz in izvoz
po goriško-tržaškem sporazumu
vsem svojim sodelavcem, poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE!

GROSISTlCNO IN DETAJLISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
SEŽANA
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI
se priporoča vsem cenjenim odjemalcem in potrošnikom ter jim čestita k največjemu prazniku delovnih ljudi — 1. maju! —
UPRAVA
on o
pošilja isfcrene čestitke ljubiteljem podzeans!k>iih -krasot
?š£?evtste° W0il© Sežana
podjetje
ima veliko zalogo priznanih istrskih vin, kraškega terana in drugih sortnih vin
Vsem odjemalcem in potrošnikom čestita k delavskemu prazniku — 1. maju!
KOLEKTIV
tovarne mesnih izdelkov postojna
se priporoča vsem potrošnikom in jim čestita k 1. maju!
KiMIiSmiESMA
IIRPELJE-KOZINA
pošilja prvomajske čestitke vsem članom, kmetovalcem in delovnim kolektivom kozinskega okoliša
TRGOVSKO PODJETJE
s poslovalnicami v IZOLI, KORTAH in na MALIJI
čestita ob mednarodnem delavskem prazniku svojim odjemalcem ter se priporoča
¥
A
LJUBLJANA
Obrafc ŠMARJE pri Kopru
ISKRENE ČESTITKE VSEM ZA 1. MAJ!
IZDELUJE:
RINClCE, ZAKOVICE, OBROČKE IN ZAPONKE VSEH VRST, OKOVJE ZA KONJSKO OPREMO TER DRUGO OKOVJE ZA USNJARSKO IN SEDLARSKO OBRT IN INDUSTRIJO
OPRAVLJA PREVOZE BLAGA S TOVORNIMI AVTOMOBILI DOMA IN V INOZEMSTVO ^ IMA LASTNO MEHANIČNO DELAVNICO V POSTOJNI, TRŽAŠKA CESTA 61 ^ V POPRAVILO SPREJEMA VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL
VSEM NAROČNIKOM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN PRIJATELJEM POŠILJA ISKRENE PRVOMAJSKE ČESTITKE!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEŽANA OBČINSKI KOMITE ZKS SEŽANA OBČINSKI ODBOR SZDL SEŽANA OBČINSKI ODBOR ZB SEŽANA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEŽANA
čestitajo k prazniku — 1. maju delovnim kolektivom, družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem občine
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRPELJE *
OBČINSKI KOMITE ZKS HRPELJE 7ŽT
OBČINSKI ODBOR SZDL HRPELJE k
OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRPELJE
pošiljajo prvomajske čestitke vsemu delovnemu ljudstvu z željo, da 'bi imelo pri prizadevanju za boljše življenje kar največ uspeha!

rp©l J®
.©zima
		
		
	fViii!	
		
ČESTITA ZA fl. Rffl JI VSEM DELOVNIM LJUDEM TER JIM ZELI MNOGO USPEHOV
a obrati MLEKARNA in GRUDA v Sežani in SUŠILNICO v Gradišču
i | j | | | g 11 \ I pH i « I s 1® IS
Izdeluje: KAZEINSKO LEPILO IN ETERIČNA OLJA
Trguje: Z LESOM TER SREDSTVI ZA REPRODUKCIJO V KMETIJSTVU
k it iz
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ISKREN PRVOMAJSKI POZDRAV