kNJ, torek, 6.10.1981 CENA 9 din ^avni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnj.ek St. 77 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO imbol uspehov medicine akademija v počastitev 60-letnici obstoja golniške-Odlikovanje predsedstva SFRJ, Rdečega križa ivije in številna priznanja ostalih jugoslovanskih medi-ustanov - Golniški Institut za bolezni in tuberkulozo je ob ri obstoja deležen laskanj za svoja dolgoletna pri-»jt v borbi proti eni najbolj bolezni pri nas — tuber Takšnega nedelje nega pri A mu ob pomembni obletnici izrekli na svečani akademiji v konec preteklega tedna le inriki ostalih jugoslovanskih itov in zdravstvenih ustanov, tudi Rdeči križ Jugoslavije. V ■ju s to množično humani »pnizacijo je institut lahko d široko preventivno de •■o vojni, ko je bilo prebival **kpano in prizadeto. Vendar pa najvišje priznanje, medalja RKJ. ni bila edino priznanje, ki ga ob jubileju dobiva institut. Za izredne zasluge (upadanje TBC pri nas, odkrivanje in zdravljenje drugih pljučnih bolezni. širša socialno-medicinska in preventivna naravnanost te zdravstvene institucije) je odlikovalo golniski institut tudi predsedstvo SFRJ; odlikovanja so prejeli tudi nekateri člani delovnega kolektiva. Začetki tako uspešnega medicinskega, praktičnega in pedagoškega dela segajo v leta po prvi svetovni vojni. Med obema vojnama je postal Golnik najbolj znano in ugledno zdravilišče za tuberkulozo. - akademijo v prostorih kranjske občinske skupščine je gol-Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo proslavil 60-letnico fa boja proti tuberkulozi in drugim pljučnim boleznim. -Ajdovec letovanje alpskih dežel so sklenili zasedanje dežel in pokrajin alpskega 1 Katerem sta sodelovali tudi Slovenija in Hrvatska — skupnih problemov številne skupne točke, ki _zfc>Ii- — V Ljubljani se je D končalo že 8. zaseda alpskega loka, ki združuje alpskih dežel in pokrajin, tudi Slovenijo in Hrvat- yniki dežel alpskega sveta Jijo zato, da bi oblikovali Poglede in izmenjali razmiš-Povsem konkretno preučili probleme, ki so skupni .deželam, ob tem pa polno različnosti sistemov in redov. 'jih osmih letih so preučili, dejala republiška sekretarka Marija Zupančič-Vi-že številna vprašanja, . *voj program, pregledali »uskladili interese. Tako so ' o vprašanjih kulture, S* okolja, o problemih gospodarstva v alpskem Čeprav so vprašanja raz-P°gledi včasih različni, so že iski ii red septembra je začel zirnski železniški vozni red veljal do konca marca pri-leto. Z novim voznim re-i predvsem usklajeni odho-^"odi mednarodnih vlakov j>m redom v sosednjih drža-"ednarodni potniški vlaki Namreč vozili eno uro po- tv&rogah Železniškega gospoda Ljubljana z zimskim voz-i ni prišlo do bistvenih Prenehali so voziti vsi potniški vlaki. Tako so ^ jI' voziti tudi tako imeno-fjrektni vlaki na progi Ko-7*ltochen in Koper-Dunaj. našli . žujejo in so most prijateljstva. Prav zadnje zasedanje je v Ljubljani ponovno potrdilo, da vlada med temi deželami veliko medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Dežele alpskega sveta med seboj sodelujejo povsem neformalno in so se tudi na zadnjem zasedanju dogovorile, da ni potrebe, da bi se dežele alpskega prostora povezovale v posebno skupnost. Takšno sodelovanje med deželami in pokrajinami ima dolgotrajne cilje in smotre: kako v alpskem prostoru uskladiti različne dejavnosti od turizma, kmetijstva, gozdarstva in rešiti vprašanja ekonomskega položaja ljudi v alpskem svetu. Vsi si prizadevajo, da bi kar najbolj ohranili naravo, pojavljajo se primeri množičnega in vztrajnega izseljevanja iz tega prostora — od Francije do Švice in do naše republike. Hud že postaja problem čiste vode v Alpah, saj vemo, da vse glavne reke izvirajo v Alpah. Kako jo ohraniti kot pitno vodo in kako izkoristiti kot energetski vir? Pomembni so prehodi preko Alp, problem tranzita; kje graditi ceste ali železnice in kako različne težnje kar najbolj uskladiti? Skupna srečanja predstavnikov alpskih dežel dajejo vedno več pomembnih rezultatov, saj usklajujejo interese na posameznih področjih. Letošnje srečanje je popolnoma upravičilo svoj namen, bilo koristno in nadaljnja spodbuda za še večje in resnejše delo na vseh področjih Združuje jih skrb in želja, da bi najbolj pomembne probleme reševali enotno, skupno zato, da bi kar najbolj ohranili in smotrno izkoristili alpski prostor. D. Sedej S kirurškim zdravljenjem te bolezni se je kasneje Golnik razvil v vodilni center za zdravljenje tuberkuloze pri nas, saj je bilo kasneje, po osvoboditvi, opravljenih letno tudi po 1000 operacij na pljučih. »Danes je še težko oceniti, kako velike so zasluge Golnika, da se je v Sloveniji razvila doktrinarno tako enotna in v aktivnosti tako zavzeta mreža bolniških pljučnih oddelkov in antituberkoloznih dispanzerjev,« je v slavnostnem govoru navedel direktor instituta prof. dr. Bojan Bor-tič. »Danes v Sloveniji skoraj ne poznamo tuberkuloznega meningitisa, na novo odkriti bolnik le izjemno redko umre za tuberkulozo, nevarnost okužbe šolskih otrok z bacili TBC je prav tako izjemno redka. Vse to dokazuje dovolj zgovorno, kako zelo se je spremenila slika tuberkuloze v Sloveniji.« Danes je institut na Golniku kot del Kliničnega centra vrhunska zdravstvena ustanova za pljučne bolezni, saj so tuberkulozo zamenjala obolenja, kot so pljučni rak, bronhialna astma, pljučni emfizem, kronični bronhitis in poklicne pljučne bolezni. Ob takšnem razvoju pnevmologije so razumljivo v institutu morali uvajati najsodobnejše diagnostične pripomočke, zato so razvili vrhunski laboratorij. Institut ima danes 430 bolniških postelj, število bolnikov pa se letno zelo povečuje, saj je bilo samo lani sprejetih na zdravljenje več kot 6400 bolnikov. Takšen strokovni napredek in prilagajanje nacionalni patologiji je institutu prinesel ugled ne le v Jugoslaviji, pač pa tudi zunaj naših meja, je zbranim na svečani akademiji v imenu pokrovitelja, Izvršnega sveta SRS, v nagovoru poudarila Tanja Kosovel, predsednica republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Iz številnih pozdravnih nagovorov predstavnikov uglednih jugoslovanskih medicinskih fakultet pa je bilo razbrati nedeljeno priznanje institutu Golnik za napredek jugoslovanske medicine in za izboljšanje zdravstvenega varstva 8pl0h L. M. Sodobna elektronika Ljubljana — Včeraj, 5. oktobra, so v festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odprli tradicionalno razstavo Sodobna elektronika. Letošnja 28. mednarodna razstava bo odprta do 9. oktobra. V SREDIŠČU POZORNOSTI Obračun z dvoličnostjo ukLS°^lf!?^Pr?*TamV ki naJ bi 8kuPai z drugimi v*SHU3£i2* hrbteniC° -zvo?a i skupaj >ga raz> . torkova seja centralnega komiteja bi morala pomeniti predvsem obračun z din prihodnjem letu Četrtkova seja zborov skupščine Jugoslavije in torkova ličnostjo, ko vsi prisegajo na stabilizacijo in delajo stabilizacijske programe, v praksi pa ravnajo povsem nasprotno. Gospodarske razmere so takšne, da ne potrebujemo nobenih novih sklepov več, pač pa odločen obračun z vsemi, ki doslej sprejetega ne uresničujejo. Posledica takšnega ravnanja je, da rasti trgovinskega primanjkljaja ne spremlja rast neblagovnih deviznih prihodkov. Dinamika razvoja SFRJ je presegla realne možnosti, kar je povzro čilo nerealno visoko domačo porabo, kar slabi izvoz. Izdatki federacije so previsoki. Financirali smo jih lahko le s povečanim prispevkom republik in pokrajin in z višjimi fiskalnimi prispevki. Med usklajevanjem stališč republik in pokrajin njihovi predstavniki ponavadi niso pokazali dovolj pripravljenosti, da bi našli skupne rešitve, razen tega pa imajo predstavniki premajhna pooblastila. Se vedno je veliko nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem. Ob tem nas prizadevajo še zunanji vzroki. Nafta je vedno dražja in dobili jo bodo lahko le redni plačniki. Pri nas pa zamujamo z grad njo novih energetskih virov, kar energijo tudi draži. Za rudnike namenjamo premalo denarja in vse premalo še varčujemo z energija Ker takšne razmere ne dovoljujejo optimizma za razvoj v prihodnjem letu, je ZIS ponudil program, ki naj bi skupaj z drugimi, tokrat pravočasno pripravljenimi ukrepi predstavljal hrbtenico gospodarskega razvoja v letu 1982. Vsa gospodarska politika bo še vedno podrejena izvozu. Temu cilju se no moralo prilagoditi ravnanje na vseh področjih, kar pomeni, da bo potrebno razpoloviti domačo inflacijo, uskladiti ponudbo s povpraševanjem, bistveno zmanjšati primanjkljaj v plačilni bilanci države in se zavestno odločiti, da bo za porabo manj denarja, kot bo nova ustmrjena vrednost. Vse to ni nič novega. Takšne zahteve so bile postavljene že lani, pa se ne uresničujejo. Zato je potreben oster obračun z vsemi, ki ne uresničujejo sprejetega. Dokler bodo tisti, ki ravnajo v nasprotju s sprejetimi usmeritvami ostali brez imen in dokler njihovega početja, ki povzroča gospodarsko in politično škodo, ne bodo javno ožigosali, bo stabilizacijski boj neuspešen. Marsikje se namreč še vedno niso pripravljeni prav nič odreči. Ko smo na eni strani priče padanju življenjskega standarda, prirejamo najrazličnejše mednarodne in svetovne prireditve, zapravljamo milijone dolarjev za potovanja v tujino in organiziramo razkošna praznovanja. Omejitve, ki sledijo, udarijo predvsem tiste, ki so že ravnali stabilizacijsko. L.B. Pekovo slavje v Ludbregu ¥ ...IV__ I-k_i____■ v ____... Ludbreg — Delavci največje Pe kove temeljne organizacije Buduč-nost v Ludbregu na Hrvaškem so praznik svoje občine in 40. obletnico vstaje počastili z novo delovno zmago. V petek popoldne so predali namenu proizvodno halo za izdelavo zgornjih delov obutve. Svečanega zbora delavcev so se udeležili številni gostje, med njimi Andrej Marine, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je skoraj 1300-članskemu kolektivu Peka v Ludbregu čestital za uspeh. Dejal je, da so novi proizvodni prostori pomembni s treh vidikov; razširjajo materialno osnovo dela in odpirajo možnosti dodatnega zaposlovanja na tem industrijsko nerazvitem območju, dvigajo kakovostno raven obutve, konkurenčne na zunanjem trgu, tudi konvertibilnem, pomembni pa so tudi zaradi povezovanja delavcev temeljnih organizacij iz dveh republik. Na svečanem zboru je direktor Peka Franc Grašič spregovoril o naporih vseh delavcev, da bi dosegli čim boljše poslovne rezultate in opozoril na najpomembnejše naloge kot so nadaljnje povečanje izvoza, izboljšanje kakovosti izdelkov, produktivnosti, usposabljanja delavcev in njihovih delovnih pogojev, direktor Budučnosti Franjo Repn pa je izpostavil uspehe zadnjih pet let, ko je tovarna postala temeljna organizacija Peka. O bliskovitem razvoju najbolje govore številke. Od 560 zaposlenih leta 1976 se je kolektiv povzpel na 1253 v minulem letu, proizvodnja je s 590.000 parov poskočila na dobrih 1,5 milijona, celotni prihodek z 80 milijonov na 520 milijonov dinarjev. Novi proizvodni prostori, ki so jih začeli graditi pred letom, zavzemajo 4600 kvadratnih metrov površine. V njih bo našlo delo še 450 domačinov, ki bodo povečali dnevno proizvodnjo za 1400 parov zgornjih delov in za 800 parov obutve. Naložba je vredna skoraj 98 milijonov dinarjev. Približno tretjino so zbrali delavci Budučnosti oziroma vsega Peka, večino denarja pa so dobili s krediti izvajalcev in zagrebške Ljubljanske banke. H. Jelovčan ^ poslej vlak Ljubljana — vozil samostojno in ne sn z vlakom Dunaj — imenovanim Ljubljana Tudi pri Balkan ekspresu ^Dunaj z zimskim vozne vozijo več direktni Ztto tudi ne vozi več "i potniški vlak med M a 1 »n Ljubljano. Sružer 14. sejem stanovanjske opreme kranj 16-23.10.'81 VELIKA RAZSTAVA GOB O L,AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 6. PO JUGOSLAVIJI UGODNEJŠA BILANCA Jugoslovanska zunanjetrgo vinska bilanca je po prvih os mih mesecih nekoliko ugodnejša kot /e bila po sedmih me secih. Tedaj je imela Jug os/a vija za skoraj 13 odstotkov večji zunanjetrgoi>inski primanjkIjaj kot v enakem obdobju lani, po osmih mesecih pa je pnmanj kljaj »samo* Se za osem odstSl kov večji. Vzrok za ugodnejšo bilanc«) gre iskati v manjšem uvozu, ki je predvsem peč kot 700 razstavljakev iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije, Madžar ske. Švedske, Nizozemske, ZDA in iz naše države, ki obiskovalcem predstavljajo svoje pridelke, sadje in zelenjavo, izdelke iz njih ter mehanizacijo za kmetijski} in živilsko industrijo. AVTOMOBILI NA KREDIT? Zvezni sekretariat za finance je pripravil predlog za spremembo in dopolnitev odloka o potrošniških posojilih. Vse kaže da bodo že v tem mesecu vse jugoslovanske banke odobravale posojila za nakup avtomobilov domače izdelave, morda tudi TVsprejemnikov t barvah.Hkra ti pa zvezni sekretariat za finance ni sprejel pobude združenja bank Jugoslavije, da bi dosedanjo udeležbo zamenjal polog. Za banke je namreč posel s pologom precej boljši, saj več zaslužijo z obrestmi, med od-plačilom posojila pa nemoteno razpolagajo s pologom in na ta način večajo bančni denar. O predlogih sekretariata bo na prvi oktobrski seji odločal zvezni izvršni svet. Slovenci na Koroškem Sprejem in odlikovanje za Franceta Planino - Ob življenjskem jubileju, osemdesetletnici, je profesorju, kartografu, muzealcu, puhli cistu, avtorju številnih knjig <> slovenski zemlji, posebej loškem ozemlju. Francetu Planini priredil v petek. 2. oktobra, sprejem Viktor Zakelj. predsednik škofjeloške občinske skupščine, ki so se ga udeležili številni škofjeloški kulturni in družbenopolitični delatri. Plodna ustiarja/nost Franceta Planine je trdno povezana z njegovo rodno Skofjo Loko. katere častni občan je. Z njemu svojsko predanostjo je polna štiri de setletja odločujoče prispeval k razvoju in uspehom muzejske dejavnosti v Skofji Loki, vse. od leta 193fi, ko je skupaj s Pavletom Blaznikom m drugimi osnoval muzejsko društvo, zametek in nenehna spodbuda rasti danes široko znanega in priznanega Loškega muzeja. Zato je bil tudi petkov občni zbor škofjeloškega muzejskega društva, ki danes šteje 650 članov, dopolnjen s proslavitvijo visokega življenjskega jubileja ustanovnega in enega najbolj delavnih članov društva Franceta Planine. Viktor Zakelj mu je izročil visoko državno odlikvoanje. reci dela z rdečo zastavo. M. V. Mladinci volili Trži* — V soboto je bila v Bistrici programsko-volilna seja občinske konference ZSMS Tržič. Na njej so delegati iz osnovnih organizacij spregovorili o delu v minulem letu, začrtali idejna izhodišča za naprej ter izvolili novo mladinsko vodstvo. Predsednik občinske konference ZSMS Tržič je postal Milan Krsnik, novinar lokalnega radia, ki je vsa leta aktiven v krajevni, občinski pa tudi republiški organizaciji zveze socialistične mladine ter v drugih organih družbenopolitičnih organizacij. Med drugim je bil pobudnik mladinskega glasila Tangenta in sekretar občinske konference ZSMS. Poklicni sekretar je odslej Miro Brovč iz Bombažne predilnice in tkalnice, posamezna področja mladinskega dela pa bodo vodili: konferenco mladih delavcev Hermina Uranjek, konferenco mladih iz krajevnih skupnosti Matjaž Hrgovič, komisijo za SLO in družbeno samozaščito Andrej Osterman, komisijo za idejnopolitično delo Franc Pun-geršek, koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva Dejan Bučinel, komisijo za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja Darko Truden, center za obveščanje in propagando Slavka Trstenjak, cen- Milan Krsnik ter marksističih krožkov Boštjan Zadražnik, center za mladinske delovne akcije Vojko Golmajer, komisijo za šport Peter Perko, komisijo za delo s pionirji Sabina Jaklič, komisijo za mednarodne odnose Boro Jur-kič in komisijo za kulturo Maja Ahačič. ki je obenem tudi podpredsednica občinske konference ZSMS Tržič. u j DOGOVORI IN SREČANJA Sodelovanje pri dokumentaciji - V Kranju je bil pred nedavnim ustanovljen Indok center. Ena od njegovih nalog je tudi, da zbira različna gradiva s področja informiranja v oblini. Da bi se dogovorili za usklajeno delo na tem področju, so se v sredo, 30. septembra, sestali predstavniki dokumentacijskih in arhivskih služb v občini in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje Ob tej priliki pa so se seznanili tudi z avtomatsko obdelavo podatkov in mikrofilma njem dokumentov. Uresničevanje stabilizacijskih nalog — že od konca minulega meseca posebne delovne skupine izvršnega sveta kranjske občinske skupščine obiskujejo posamezne delovne in temeljne organizacije združenega dela v občini. Med obiski se seznanjajo predvsem z uresničevanjem letošnjih začrtanih planskih nalog, se posebej BRALCI SPRAŠUJEJO tel.: 21-860 Z M iz Kranja sprašuje: »Pod kakšnimi pogoji poteka v bankah prodaja deviz oziroma kako je s potrošniškim kreditom za prodajo deviz?« . ' . , , I iubljanska banka, Beograjska banka m Jugobanka v Kranju nudijo za prodajo deviznih sredstev enake pogoje: »Občan mora biti kreditno sposoben Od prodanih konvertibilnih deviz po nakupnem tečaju, ki velja na dan sklenitve pogodbe, nudi banka 200 odstotkov gotovine se pravi razmerje je 1:2. Obrestna mera je 8 odstotkov, sredstva pa se vežejo najmanj za šest mesecev in največ za pet let. V času vezave občan ne more razpolagati z vezanimi sredstvi no pogodbi. Za zavarovanje kredita je nujno zavarovanje pri zavarovalni skupnosti ali jamstvo kreditno sposobnih porokov« z vpraAanji, ki zadevajo izvoz in uvoz. dohodek, samoupravne odnose in združevanje. Ugotovitve z dosedanjih obiskov so v večini ugodne. V nekaterih delovnih organizacijah so sicer ob polletju oziroma v osmih mesecih letos zabeležili nekaj manj ugodnih rezultatov, vendar pričakujejo. da bodo posebno v zadnjem trimesečju letos marsikje zamujeno nadoknadili Odkritje spomenika v Goste«a h - Krajevni organizaciji Zveze borcev Godešič in Trata bosta v nedeljo, 11. oktobra, ob 10. uri v Gostečah Eri Skofji Loki odkrili spomenik borcem, i so padli v znani hajki 11. novembra 1944. Spomenik odkrivajo v okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti Godešič. Na spomeniku bodo izpisani nazivi tedanjih okrajnih forumov, ki so med NOB imeli sedet na tem območju: okrajni komite KPS, okrajni odbor OF. okrajni odbor mladine in SKOJ, okrajna gospodarska komisija in puSkarska delavnica. Organizatorji vabijo na slovesnost Ae posebej borce in aktiviste, ki so delovali na tem področju in bili povezani z navedenimi organizacijami in organi. Po kulturnem programu bo tovariško srečanje. Sestanek predsednikov krajevnih konferenc 8ZDL - V torek, 6 oktobra bodo predsedniki krajevnih konferenc SZDL z območja občine Skofja Loka na seji, ki bo v domu ZZB NOV v Skofji Loki, pregledali in ocenili potek priprav na volitve in programske konference KK SZDL ter se pogovorili o organizaciji javnih razprav o problematiki urbanizma na območju občine Skofja Loka r Og A Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skofja Loka in Trži* — \*Amim t> , A 9 podjetje Glas Kranj - Glavni uradnik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kotajek - Novin-rH lSa"T"n° Bogataj, Danica Dolenc, Datan Humer, Helen« Jelovcsn, Les Mencinger, Stoj.n Saje, Darinka B.a?Ltfl A*?***11 Cveto ŽapJotaik, Andrej tatar in Danic. Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - UkSSSSn^SSZ \?i*jak - OkHkovalci: Lojae Erjavec, Toma* Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj - IJ.t izhaja od oktobra uEfVL*££3!? od januarja lfM kot pol tednik, od januarja IMt trikrat tedensko, od januarja 1964 kot X23SuL „1*? »tednik, tak. od julija li74 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudtk. ^« i u!01*0" Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mota Pijsde 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka. sVsoVmii^SL _ Telefoni: n.c. 23-341. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-S35. redakcij« 21-SSo kometi«! gsnda. naročnins, msli oglasi in računovodstvo 23-341 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem*m r°pa 421-1/72. Velikovški »ne« Prepovedana prireditev slovenskih otroških zborov v kovcu potrjuje protislovenski značaj tristrankarskegs razuma, obenem pa je prepoved tudi politična igra - ' sten uvod v praznovanje 10. oktobra, dneva plebiscita Bojimo se. da bo bližnje praznovanje 10. oktobra, dneva kar plebiscita, izvedenega tega dne pred 61 leti. spet dobilo napet venski ton. Vedno več je namreč znakov, da se to utegne zgoditi*** je večinoma dogajalo vsa leta nazaj. Pripadniki slovenske nai skupnosti in njenih osrednjih organizacij poudarjajo, da to i k sožitju v deželi, k spravi in k uveljavljanju žal za zdaj te pravic Slovencev na Koroškem. Zaradi protislovenskega značaja| novanja 10. oktobra naši rojaki tudi letos odpovedujejo v uradnem proslavljanju, kar pa ne pomeni, da so do tega di brižni. Tudi letos bo osrednja slovenska prireditev ob dnevu Oktobrski tabor. Na Radišah bo. njegovo geslo pa bo sožitj pripadniki različnih jezikovnih skupin, prijateljstvo, med seboj štovanje in uresničevanje tistega, kar je že od leta 1955 dalje za| državni pogodbi. Ze četrt stoletja ostaja ta pogodba in še 7. člen več ali manj mrtva črka na papirju. Stvarnost govori Zadnji tristrankarski sporazum o manjšinskem zakonu je pripadnikov naše narodnostne skupnosti na Koroškem še poskidati to opozarjajo številne ovire ob prizadevanju za enakopravno žično šolstvo in predšolsko vzgojo, za uveljavitev dvoj nasploh, za utrditev socialnega in gospodarskega položaja kc kmeta, kar je še posebej poudarjeno v pripravah na bližnje v kmečko zbornico (slovenski kmetje so se o tem obširno pogo\ Radišah). itd. Kako protislovensko je ozračje na Koroškem in kako v tem: deluje tristrankarski sporazum, pove dogodek iz Velikovca. Ki kulturna zveza namerava letos 15. novembra že četrtič prirediti slovenskih otroških pevskih zborov, med Slovenci in nemško | mi Korošci vedno bolj priljubljeno srečanje. Po Šentjakobu, C« Borovljah je prišla vrsta na Velikovec. Pokroviteljstvo nad prh sta prevzela podkancler in minister za prosveto dr. Fred Sincwa&j koroški deželni podglavar ter predsednik koroške ljudske sff obenem Štefan Knafl. Kljub tako »visokemu« pokroviteljstvu*1 roški domovini« zvesti možje rekli Slovencem »ne«. Dvorana. so< je namenjena »domovini zvestim« Korošcem. To je umazana igra z jasnim ozadjem protislovenstva, ki je vse prej kot spodoben i v praznovanje 10. oktobra. Sedaj koroški politiki valijo krivdo di drugega. Izgon Slovencev iz velikovške dvorane, iz plebiscitnega! kjer v okraju še skoraj 80 odstotkov ljudi govori slovensko, ui tistika pa omenja le 5 odstotkov, tudi dokazuje, da so vse bese*1 njega časa, izrečene Slovencem v prid. le pesek v oči. Velikovški | je akt samovolje in narodnostne mržnje. Za to niso krivi le SI skrajno nenaklonjeni ljudje. Enako krivi so socialisti, pn večinska stranka, ki nima poguma, da bi opravila s takšnimi r pravi v zadnjem komentarju celovški Slovenski vestnik. Se vedV] velja načelo, da je »domovini zvest« le tisti, ki Slovencem nice*l priznava ... •J. Košnje* Morala Zagrebški »Večernji list« je v komentarju /. naslovom MORALA analiziral uporabo službenih avtomobilov v privatne namene. Kaj je ugotovil lahko razberemo iz vprašanj, ki jih je javno zastavil: »Kako ustvariti med delavci prepričanje, da je treba varčevati in se gospodarno obnašati ali jim celo predlagati, naj se zaradi naftne krize raje vozijo Z vozili mestnega prometa, če njegovega soseda, kakšnega »šefa« v gospodarstvu ali javnega delavca, predsednika ali sekretarja kakšnega občinskega telesa vsak dan na delo ali 1 dela vozi osebni šofer? Kako naj delovni človek verjame taki, po svoji funkciji zelo odgovorni osebi, ki s svojim osebnim primerom sploh ne d oka J dela tisto, za kar se sicer zavzema?« To se lahko vprašamo na Gorenjskem. In kaj _ lavske kontrole, da so gluhe** Morda pa sploh m so se nekateri toliko p« da jih s službenimi av dnevno prevažajo na dek*( sploh ni res, da je slul peljal na letališče v direktorja, ki je letel Napoli sklepat poslovne isti šofer pa je nato peljal za njim. da ga prevažal po mestu. Pri ku pa se je vse skup« vilo, pač v obratni smeri ženo na trg pa mulca \ vse to sploh ni res in ni spada v ta naš časopis. V Sidraiu odkrili spominsko ploMo - \ nedeljo je pra. krajevni praznik pet krajevnih skupnosti pod Krmvcem i Zalog, Brnik, Požemk in Senturška gora. Navzoči so Mi predstavniki družbenopolitičnega življenja «^.^f" "J preživeli borci, aktivisti in kurirji relejnih postaj ^^.^f^ « ploščo, kjer je delovala kurirska relejna postaja C'-21 prvi komandir te relejne postaje Ado Jagodic, predsednik krajevne skupnosti Sm*^lm^"L' Peilaj-Krištof sta opisala gnusen napad damabranen^««.4u£ IV) hišo, ki je bila že od prvih dni okupacije na^nn^aJa^f. bododdnemu gibanju Ta gnusni napad, p<*£gk i- noči 3. oktobra 1944. leta. Padle so štiri ž.rtl^l^^^S^ so hudo ranili. Kulturni program^opnpmviu^nci^^ Davorin Jenko iz Cerkelj in mladine, s.^^^e^S^ bila v Poženiku pn spominskem obeležju %7d^^Xik^ ključku praznovanja krajevnega P^^^^^^oioC^ m Kljucnu pni snovanja Kmjri ur*" Lianam kam pU*£* KO SzhjP.ienik J'^^jMZSil programu pa so sodelovali učenci OS l™\l>n"_n programu pa zbor KU D Davorin Jenko iz Cerkelj. J. Kuhar 6 OKTOMA 1M1 NOTRANJA POLITIKA anemarjamo svojo pamet 'trijska _ in razvojna dejavnost sta na Gorenjskem razviti le dejavnostih — Razvojno delo je nujno treba vključiti v "•»tae plane — Pri vsakem razvojno inovacijskem pro-ij bo znan tudi tržni cilj - Anketa, ki jo je Med gospodarska zbornica iz-po Gorenjski, je pokazala, da Prvi pogled razvojna in inova-1 dejavnost na Gorenjskem kar 'razvita, saj se kar 2.5 odstotka Iglavcev ukvarja z njo in sega-k* 1 nad slovensko poprečje. Ce no dve večji delovni organi kjer je ta dejavnost resnično razvita, Savo in Iskro, je ta *W*j drugačna. Brez teh dveh ^Jtf pokazatelj povsem druga * a? r to dejavnostjo na G oren j-ukvarja le 1.4 odstotke delav .Panogah na Gorenjskem pred ^ elektrokovinska. čevljarsko-in lesarska industrija. Iskre posamezne delovne rije tudi nimajo kompleks- nejših projektov. Vlaganja v to dejavnost so nizka, premalo je učinkovitosti, premalo je vključenih ljudi z visoko izobrazbo. Premajhna pa je tudi povezanost ljudi na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z razvojem in inovatorstvom, so ugotavljali člani izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki so se pretekli četrtek sestali v begunjskem Elanu. Na tem sestanku je bila izrečena vrsta predlogov: da bi Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, prav tako tudi 'republiška, morali usmerjati to dejavnost, proučiti možnost izmenjave izkušenj in povezavo skupnih projektov, ki bi jih lahko izkoristilo več delovnih organizacij. Ugotoviti je treba tudi vzroke, zakaj poslovodni delavci po- polletja polovica učilnic prostorskih težav imajo v usmerjenem izobraževanju sole — Dobra polovica specializiranih učilnic za nase predmete ter osnove tehnike in proizvodnje bo _ nih do polletja, druga polovica sele do naslednjega sol-'feta Gorenjskem je sedemnajst i ^Jtg* usmerjenega izobraže-J^ptembra sprejelo v 92 oddel-2700 učencev. Največ od-^kar 53, se je po novi mreži v Kranju, na Jesenicah »jst. v Skofji Loki 21 ter v i oziroma na Bledu pet. JJtracija izobraževanja v ki so ji nekateri ob obliko-_|*rea» šol glasno oporekali, je J**t**la nekatere ugodne u čin 4rngi strani pa tudi težave. *\imi prostori, z izjemo tek-in obutvenega centra ter », so postali pretesni v veči-Jčenci tako morajo gostovati ki imajo prostora dovolj in bolje opremljene. Bodoče in guma rje. na primer, je .tekstilni in obutveni center, ^ gradbene usmeritve hodijo 1 center, I skrasi v gimna- da so šolski prostori čim-i. Prehajanje iz šole v v je učencem in učiteljem —kor odtehta stroške pri-*i dragega opremljanja učil- temu pa moramo priznati, prostorski plati pripravljeni & začetek usmerjenega iz-ija le v Skofji Loki. Pod »treho novega centra so se .Venci devetnajstih oddelkov. skrajšana programa lesne ^a ostala na starem mestu, nimajo prostorskih težav. » sodobnimi učilnicami ne valiti v radovljiški obči-_J ko tudi na Jesenicah ne gre, vendar so dosti ?Ječe kot v Kranju. >*b pa «e pojavlja še drug pro-^ začetek dela se bodo učenci šolah, v kratkem času ne zmore postoriti vsega. Zatika se tudi pri urejanju inštalacij, predvsem pa pri denarju. Sole ga nimajo, posebne izobraževalne skupnosti in republiška izobraževalna skupnost pa, kot kaže, ga tudi niso predvidele dovolj. Tako bo na Gorenjskem dobra polovica specializiranih učilnic na red do začetka drugega polletja, druga polovica pa šele do naslednjega šolskega leta. H. Jelovčan svečajo tej dejavnosti tako malo pozornosti. Tu bi bila potrebna osebna odgovornost. Družbenopolitične organizacije bi morale v delovnih organizacijah prevzeti pobudo za organiziranje razvojnega dela in ga vključiti v srednjeročne programe dela. Intenzivneje bi morali zaposlovati strokovni kader za razvojno delo. Gorenjska bi potrebovala vsaj še 700 strokovnjakov, ki bi se lotili razvoja in inovacij. To bi pomenilo tudi večji premik v izvozu. Velikokrat je v delovnih organizacijah čutiti razvrednotenje teh prizadevanj, vendar pa bi se morali bolj zavedati, da ne ustvarja le delavec za strojem, temveč bi k našemu boljšemu vsakdanu še kako lahko doprinesel delavec v razvoju, če bi bil pravilno stimuliran, predvsem pa Sravilno organizirano njegovo delo. a upa ti moramo v lastne sposobnosti! Tako se pa še vedno dogaja, da zelo hitro najdemo denar za uvoz tuje tehnologije, za domači razvoj ga pa ni. Večja povezanost te dejavnosti na Gorenjskem bi dala tudi večji vpogled v že dosežene pridobitve, v delitev del, omogočila bi skupno uporabo dragih laboratorijev. Vsekakor pa mora vsaka inovacija imeti svoj cilj — poznati je treba tržni cilj. Naše delovne organizacije bi morale biti pri svoji razvojni in inovacijski dejavnosti tudi tesneje povezane z inštituti in fakultetami. Da bo razvojno delo res zaživelo, bo treba na Gorenjskem povezati vse ljudi, ki se ukvarjajo z inovacijsko in raziskovalno dejavnostjo, tako v delovnih organizacijah kot v občinskih in medobčinskih forumih, predvsem pa pregledati, koliko sta razvoj in inovacijska dejavnost vkjučena v plane. D. Dolenc Srž sprememb pri invalidskem zavarovanju Delegati o uskladitvi pokojnin - Pripombe k osnutku statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja _ Delegati skupnosti po- lovnem razmerju. Vrsto vprašani ie izobraževa-tovar 5£ "Wjs usmerjenega nstično usposabljali v >"Drave gredo po načrtu — specializiranih učilnicah •©alovne predmete ter os-' in proizvodnje. Zal spe-učilnice še niso oprem-**htevajo enotni republi-! ^jnJi. Ti so prišli prepozno. ^ajaJec Slovenijales, ki naj \ učilnice v vseh slovenskih Kranj kojninskega in invalidskega zavaro vanja so skupaj s predstavniki sindikata, ki pripravlja konferenco c socialnem položaju delavcev, razpravljali o gmotnem vprašanju starostnih in invalidskih upokojencev. O tem so najprej spregovorili v zvezi z nedavnim l()-odstotnim povečanjem pokojnin. Pri opazovanju gospodarskih gibanj, ki povečujejo razliko med osebnimi dohodki in pokojninskimi prejemki, so delegati predlagali ponovno uskladitev. S 1. junijem so pokojninski prejemki prvič porasli za 8 odstotkov, s ponovno medletno uskladitvijo, ki velja od 1. oktobra dalje, pa še za 10 odstotkov. Razmerje med povprečnim osebnim dohodkom in pokojnino je zdaj 73,5 odstotkov, kar je nekoliko omililo padec realne vrednosti pokojnin. Nekaj nejasnosti se je pojavilo pri varstvenem dodatku, ki ni posebej upoštevan pri odmeri, pač pa je skupni znesek narastel za 10 odstotkov. Do konca meseca bo v razpravi tudi osnutek statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki vnaša nekatere pomembne spremembe. Največ se jih nanaša na invalidsko zavarovanje. Ena od teh je tudi opredelitev druge in tretje kategorije invalidov, ki so še v de,- \ )vno razsodišče (38) lušna ploščad Jjbrž ste tudi sami opazili, da imamo v starih četrtih Ljubljane J**tem ko nove mestne dele krasijo ploščadi. Zadnja velika trg je bila Trg revolucije, potem pa so trgi postelinreveč iinamo ,zlato* ploščad, Bratovševo ploščad, Kardeljevo želimo, naj bi se ploščad kot ljamo se z ogorčenim piscem in zemnu, ~ k—~--- i — ne jezikovno ne stvarno - ne spremenila v pravilo zato »arhitekte in mestne očete, naj nam Ljubljane ne zaploščadijo mirajo do amena že do leta 2000 in je ne ^menijo v spomenik. Naj kje pustijo še kakšen prijeten trg Mogoče naj celo nekaj travice in nekaj živih dreves, ne le h.rajoč.h • lasmi, okleščenimi rokami in s jjetnikov z osmojenimi i na nogah, ki kot zadnji mohikanc kakšna so bila svoj čas drevesa . naši mladini svarilno ta stihijski ostanek neko- in nestehnizirane preteklosti, ki so dajala zavetja celo kakor so Čifcki in siničke, škorci in kosi, da o vevericah niti ne i Up« jezik je namreč del človeka in njegovega okolja. Besedo v slovenščini sicer marsikje potrebujemo (vrtalna, stopniščna •> -), kot del mesta je pa večinoma brez potrebe vzeta iz ruščine -j* ploščad = Rdeči trg) in daje jeziku, mestu in miselnosti ktranjavake brezdušnosti. t »»rfisČe vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in _ . ftaj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo J*0"* za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL gtye, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. ^Jooer slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! sprožil predlog o višini nadomestila, ki ga prejema delovni invalid zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu in ki naj se odmerja z letno osnovo iz osebnega dohodka, ki bi ga invalid dosegel, ko bi delal v normalnih pogojih. Delegati so menili, da bi moralo kot merilo normalne delovne sposobnosti in učinka veljati daljše obdobje. Obsežna razprava je veljala tudi poklicnim obolenjem, češ da delo na mnogih delovnih mestih povzroča trajne telesne okvare, a se delavcem ne šteje kot poklicna okvara. Morda bi v tej zvezi veljalo spremeniti družbeni dogovor o poklicnih boleznih. Osnutek statuta pa kaže nejasnosti in pomanjkljivosti tudi pri nujnem nadurnem delu, na primer v zdravstvu, ki sicer daje precejšen prispevek invalidskemu in pokojninskemu zavarovanju, pri obračunu pokojnin pa se ne upoštva. Spremembe so tudi v zvezi z zaposlovanjem upokojencev, o čemer je bil sprejet zakon, ki terja uskladitev statuta. Nekaj vprašanj se je porodilo tudi o starostni dobi, ki zadošča za upokojitev in o možnosti predčasnega upokojevanja. Delegatom so predložili tudi povzetek študije o zagotavljanju socialne varnosti invalidom v občini Kranj, ki jo je izdelala skupnost socialnega varstva. Obsega ne le formalni sistem družbenega varstva invalidov, pač pa poglobljeno obravnava razsežnosti življenja in dela invalidov, od zaposlovanja, osebnega dohodka, pokojninskih prejemkov, izobraževanja, in usposabljanja do zdravstvenega varstva in bivalnega okolja. D. Zlebir Poudarki iz stališč CK ZKJ Odločen preobrat v delu komunistov Na seji CK ZKJ so kritično ocenili gospodarske razmere v državi in se zavzeli za odločno uresničevanje programa ekonomske stabilizacije • Centralni komite je podprl predlog predsedstva SFRJ o ustanovitvi komisije, ki bi imela nalogo izdelati predlog celovitega programa stabilizacije, ki naj bo vgrajen v družbeni razvojni načrt za prihodnje leto. a Izvoz je dolgoročna strateška usmeritev našega družbenoekonomskega razvoja in najpomembnejša neposredna naloga. Poglavitna naloga članov organizacij in vodstev ZK v združenem delu, drugih družbenopolitičnih organizacij in vodstev ZK v združenem delu ter drugih družbenopolitičnih organizacij je. da usmerijo vse sile v ukrepe za povečanje izvoza. • Splošna in skupna poraba morata naraščati počasneje od družbenega proizvoda. Nujno je vnovič proučiti in zmanjšati pravice do splošne in skupne porabe. Treba je popraviti vse postavke zveznega proračuna, zmanjšati porabo teh sredstev in jo uskladiti z rastjo družbenega proizvoda, oziroma potrebami uresničevanja gospodarske stabilizacije. • Financiranje splošne in skupne porabe je treba zamenjati s financiranjem skupnih programov, ki jih bodo sprejeli delavci vsega združenega dela. • Posebej je poudarjena idej nepolitična odgovornost članov ZK in vodstev ZKJ za uresničevanje ter nadaljnji razvoj in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov in družbenoekonomskega sistema v celoti. • Samo z doslednim uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije in večjo storilnostjo dela bo mogoče zaustaviti padanje življenjske ravni. Komunisti v vseh OZD in družbenih okoljih se morajo zavzeti za izdelavo potrebnih ukrepov gospodarske in družbene politike, s katerimi bi ščitili standard delavcev z najnižjimi dohodki in večjim številom družinskih članov. • Zadnji čas je, da z ukrepi davčne politike zagotovimo odločen prehod na progresivno obdavčenje dohodkov izven delovnega razmerja, dohodek, pridobljen na podlagi posebnih ugodnosti pa je potrebno usmeriti v razvoj. • Ukinjati in zmanjševati je treba različne neproduktivne izdatke, reprezentančne stroške in stroške potovanj v tujino in po domovini, korenito je treba zmanjšati stroške za različne slovesnosti, prireditve, jubileje in podobno. • Odločno je treba preprečiti organiziranje številnih mednarodnih sestankov, prireditev, tekmovanj in simpozijev, ki zahtevajo družbeno podporo in vso to dejavnost korenito zožiti v meje naših materialnih možnosti in stabilizacijske politike. • V vseh organizacijah in vodstvih ZK je treba takoj še enkrat preučiti programske usmeritve in jih uskladiti s temi sklepi. Naloge politike gospodarske stabilizacije pomenijo poglavitno dejavnost organizacij in vodstev ZK v pripravah na 12. kongres ZKJ ter kongrese ZK republik in konferenci ZK pokrajin. Centralni komite poziva vse komuniste, da naredijo preobrat pri svojem političnem, praktičnem m vsakdanjem delu in ga v celoti prilagodijo izvajanju politike gospodarske stabilizacije. Program nalog Na podlagi skupnega akcijskega programa je občinski svet Zveze sindikatov Skofja Loka pripravil program nalog pri uresničevanju sklepov 3. kongresa samoupravljavcev Skofja Loka — Junija je bil v Beogradu 3. kongres samoupravljal-cev. Resolucija, ki so jo sprejeli na kongresu, vsebuje številne konkretne usmeritve, ki terjajo, da ocenimo lastne razmere in sprejmemo akcijske programe. Da bi čim enotneje pristopili k uresničevanju resolucije, je bil izdelan skupen akcijski program, ki obvezuje vse nosilce aktivnosti, da uresničujejo stališča in sklepe kongresa. Na podlagi omenjenega akcijskega programa je občinski svet zveze sindikatov Skofja Loka izdelal poseben program nalog, ki opredeljuje najpomembnejše dejavnosti na vseh področjih delovanja sindikata. Tako bodo ocenili, kako se uresničujejo sprejeti stabilizacijski programi in si pri tem predvsem prizadevali za boljšo organizacijo dela in boljši izkoristek delovnega časa. Izdelali bodo pregled, kje so povečali cene, in TOZD ZA PTT PROMET KRANJ Kranj, Poštna ulica 4 Delavski svet TOZD za ptt promet Kranj razpisuje po členu 120 statuta TOZD dela in naloge VODJE TOZD Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti, — moralno politično neoporečnost Za navedena dela in naloge veljajo posebna pooblastila in odgovornosti in so razpisana za 4-letni mandat. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD z oznako za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po sklepu delavskega sveta. terjali obrazložitve. Še naprej bodo podpirali le ekonomsko utemeljene in s planskimi dokumenti dogovorjene investicije. Pri izdelavi planov za prihodnje leto bodo terjali, da se ti uskladijo s stabilizacijskimi prizadevanji. Zahtevali bodo, da se povsod tam, kjer so pogoji za to, zagotovi ustrezno povezovanje gospodarstva s ciljem večje socialne varnosti delavcev. Povsod tam, kjer se bodo pokazale subjektivne ovire za smotrnejše povezovanje OZD, se bodo morali zagovarjati posamezniki, ki so zavirali združevanje ter tako niso zagotavljali boljše trdnosti, povezanosti in stabilnosti delovne organizacije. Poskrbeli bodo, da evidentirajo in kasneje izvolijo v organe upravljanja in delegacije takšne delovne ljudi in občane, ki bodo v vsem mandatnem obdobju odgovorno opravljali svojo samoupravljalsko funkcijo. Terjali bodo odgovornost in sprotno uresničevanje raznovrstnih odločitev, sprejetih skladno z zakonskimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Ocenili bodo delovanje organov samoupravne delavske kontrole ter zahtevali, da dosledneje uveljavljajo svojo nadzorno funkcijo. Na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitvi sredstev za OD bodo izdelali primerjalno analizo za vrednotenje zahtevnosti sorodnih del, zahtevali boljše vrednotenje fizičnega dela, poskrbeli za bolj poglobljeno obravnavanje rezultatov gospodarjenja, zahtevali, da se povsod ocenijo razvojne možnosti in po potrebi korigirajo planski dokumenti. Hkrati bodo spremljali, kako se uresničujejo sprejeti samoupravni sporazumi in dogovori, zahtevali, da so delavci pred sprejemanjem raznovrstnih sporazumov dobro seznanjeni z vsebino in da se delavce sproti seznanja, zakaj se določeni dogovori in sporazumi ne uresničujejo GLAS4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 6. Nova Merkurjeva skladišča Novi skladiščni prostori za izdelke crne in barvne metalurgij* ter gradbenih izdelkov v Naklem so le prvi del načrtov o izgradnji velikih Merkurjevih skladišč - 117« danski kolektiv je ob tej delovni zmagi proslavil tudi 85-letnico svojega obstoja in 30-letnico samoupravljanja Naklo - Na ver kot 200.000 kva dratnih metrov velikem zemljišču med Pivko in Naklom je bilo dograjeno in konec prejšnjega tedna na veliki slovesnosti izročeno svojemu namenu veliko skladišče kranjskega trgovskega podjetja Merkur, Veleže-leznina. Za izgradnjo novih skladišč, so se v Merkurju odločili pred štirimi leti, ko je postalo več kot očitno, da so ob tolikšnem prometu skladišča ob Gorenjesavski cesti že pretesna. Novi objekt s petimi halami ima nekaj več kot 16000 kvadratnih metrov površine. Skladiščni prostor je namenjen izdelkom črne in barvne metalurgije, kot so profilni izdelki, plemenita jekla. cevi. žice. in tudi gradbenemu materialu. Skladišča so moderno opremljena, bremena prenašajo viličasta in mostna dvigala, visoke dvorane z dostropnimi kovin- skimi policami pa omogočajo veliko izrabo prostora in veliko preglednost nad blagom v skladišču. Do skladišč vodi tudi razkiadalni ti z bližnje železniške postaje. Celotna investicija .je veljala 367 milijonov din Skladišča v Naklem pa so le prvi del izgradnje novih skladišč, tako da bo na tem mestu v prihodnje dograjen kompleks skladiščnih prostorov v velikosti 46-000 kvadratnih metrov, ob tem pa še delavnice, garažni boksi, cementni terminal, upravno komercialni prostori, del pa je namenjen še skladiščem na prostem. Otvoritev novih skladišč v soboto je bila povezana s proslavljanjem visokega jubileja 85- letnice obstoja Merkurja in 30-letnice prvega delavskega sveta podjetja. Začetki so bili seveda kaj skromni v primerjavi s sedanjo pomembnostjo podjetja, ki Na sloivsnosti, združeni s proslavljanjem H5 letnice itbstoja in 30-let niče samoupravljanja, so v nabatn dopoldne izročili svojemu namenu prvi del novozgrajenih skladišč Merkurja Veleželeznine Kranj. - Termika v Lajkovcu Da bi okrepila svojo gospodarsko osnovo in omogočila zaposlitev delavcem v svoji občini, se je občina Lajkovec, ki sodi med nerazvite občine v Srbiji, odločila, da s pomoč jo sredstev za nerazvite in sovlagateljev zgradi tovarno kamene volne. Za pomoč so zaprosili Termiko, ki naj bi postala tudi nosilec- investicije. V Termiki so se dela lotili z vso odgovornostjo in so že pripravili program izgradnje tovarne. Najprej mora občinska skupščina Lajkovec ustanoviti delovno organizacijo, ki bo potem vodila izgradnjo tovarne. S to delovno organizacijo bo potem Termika sklenila pogodbe o dobavi in montaži opreme ter gradbenem nadzoru. Vse storitve in opremo bo Termika v sodelovanju s splošnim kovinskim podjetjem Ajdovščina nudila pod normalnimi tržnimi pogoji. Da bi si zagotovili tudi določene količine iz proizvodnega progra- ma nove tovarne, bi Termika vložila tudi nekaj sredstev kot sovlagatelj. Preden se organizira delovna organizacija v ustanavljanju pa je nujno potrebno opraviti še več strokovnih nalog, ki jih občina Lajkovec niti finančno niti strokovno ne more izdelati. To bodo opravili strokovnjaki Termike. Gre za izdelavo elaborata o družbenoekonomski upravičenosti izgradnje, za pridobitev projektne dokumentacije, za izdelavo finančne konstrukcije z zagotovitvijo sredstev prek sovlagateljev, kreditov in drugega. Dogovorili so se, da vse te in z njimi povezane naloge opravi Termika, stroške zanje pa bo kril fond za nerazvite SR Srbije To bo ponovno ena od naložb Termike na manj razvitih območjih. Ta tovarna se namreč uspešno vključuje v *ovlaganja v teh krajih, saj ima že nekaj temeljnih organizacij v drugih republikah. L. B. bo letos doseglo okoli 11 milijard starih din celotnega prihodka. Prvo povojno leto je 28-čianski kolektiv dobil nalogo, da oskrbuje lokalno industrijo, obrt in široko potrošnjo s tehničnim blagom, kasneje pa je razširil veleprodajno dejavnost, od katere danes 1167-članski kolektiv ustvarja polovico skupnega prihodka. S širjenjem te dejavnosti pa so vsa leta rasle tudi potrebe po novih skladiščh. Razširila se je tudi maloprodajna mreža, saj ima danes Merkur po vsei Sloveniji že 25 trgovin. V kranjski občini je največja trgovska delovna organizacija, ki sama ustvari polovico vsega družbenega proizvoda v trgovinski dejavnosti. Po ne katerih kazalcih gospoda r jenja, kot so dohodek na delavca in akumulacija na dohodek, pa ima Merkur celo najboljše rezultate v občini. Na svečanosti v eni od hal novozgrajenih skladišč v Naklem, ki se je je udeležila večina zaposlenih v vseh petih temeljnih organizacijah Merkurja, so bili poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja v občini in regiji tudi predstavniki slovenskih organizacij združenega dela. s katerimi Merkur že vrsto let uspešno sodeluje: v znak priznanja jim je, med drugim tudi skupščini občine Kranj, podelil posebna priznanja. Ob tej priložnosti so podelili priznanja tudi delavcem, ki uspešno opravljajo svoje delo v Merkurju že 30 in več let. Merkurjevo praznovanje je lepo dopolnil tudi kulturni program, v katerem so sodelovali kranjska Sina ina godba, moški pevski zbor t. Žagar iz Krope in igralec Boris Kralj. Ob glasbi pa se je kolektiv veselil delovnih uspehov še tja v pozno popoldne. L. M Toplota iz sosedovih odpadkov TRŽIČ - Ko so v Združeni lesni industriji Trtic postavljali novo toplarno, ki pospravi večino njihovih odpadkov, so računali, da bodo s odvečno toploto lahko ogrevali tudi nekatere sosednje objekte. Povesava z letnim kopališčem je bila mišljena *e aa letos, vendar predvsem zaradi nedogovorjenega načina financiranja ni uspela. Zdaj je načrt postal uresničljiv. K napeljavi toplovoda je namreč pristopila tudi Metalki -na temeljna organizacija Tri glav, ki bo naložbo sofinancirala. Stala bo približno 3,6 milijona dinarjev in bo predvidoma sklenjena *e letos. Zli to vi odpadki bodo namreč ogrevali tudi Metal ki ne prostore. Napeljava od kopališča, ki bo kovinarje stala Se dodatnih 1,5 milijona dinarejv, bo zgrajena prihodnje leto in bo za dvajset odstotkov cenejša od toplote, ki jim jo trenutno daje kurilno olje. S tem bo Zli tova toplarna bolj izkoriščena, nafta energetska zunanjetrgovinska bilanca manj obremenjena, čeprav le sa skromen del, delavci Metalke se bodo izognili težavam s preskrbo s kurilnim oljem, hkrati pa bodo resili tudi vprašanje ogrevanja sa kasneje, ko imajo v načrtu dozidavo proizvodnih prostorov. H J. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Zavarovanje za primer brezposelnosti (1) Zvezna ustava že v uvodnem delu določa, da je nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge tudi ekonomska, socialna in osebna varnost človeka Ta varnost se po ustavnih-določilih želi zagotoviti zlasti z zagotavljanjem stalnosti zaposlitve. Zato delavcu, ki je že v delovnem razmerju, glede na določila ustave praviloma ne more prenehati delovno razmerje mimo njegove volje ali krivde Ce pa oseba postane začasno brezposelna, ji je po določilih 159 člena zvezne ustave zajamčena pod po-goii ki jih zagotavlja zakon, pravica do materialnega tgotovila. To ustavno določilo je podrobneje » zakonu o združenem delu: delavci, ki jim gOll, Kl Jin zagomvijo r .----. .—• _- zagotovila To ustavno določilo je podrobneje urejeno v zakonu O združenem delu: delavci, k. jim začasno preneha delovno razmerje, imajo pravico do material druge pravice med začasno brezpo nega zagotovila in selnostjo. Konkretno pa sebnimi zakoni. brezposelnosti /KTi so te pravice urejene s po- Zakon o zaposlovanju m zavarovanju za primer ureditvi pravic za čas brezposelnosti. Pravice, ki izhajajo iz tega zavarovanja, zagotavljajo delavci v občin skih skupnostih za zaposlovanje, določene pa so v navedenem zakonu ter v samoupravnih sporazumih in drugih splošnih aktih skupnosti za zaposlovanje. Za brezposelno se šteje oseba, ki je sposobna in voljna delati ter je pripravljena sprejeti zaposlitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, vendar brez svoje krivde nima dela in možnosti, da si z delom zagotavlja sredstva za preživljanje, in ki se zaradi zaposlitve prijavi skupnosti za zaposlovanje. Te brezposelne osebe ima 10 naslednje pravice: pravico do denarnega nado mestila. do denarne pomoči, do zdravstvenega varstva, do priprave na zaposlitev ter pravico do povrači ia prevoznih in selitvenih stroškov. PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA To pravico lahko uveljavlja oseba, ki je delala naj manj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega a/.merja oziroma ko je pre nehala opravljati samostojno osebno delo. Pravko do denarnega nadomestila pridobi le tista ,,seba ki ji delovno razmerje ni prenehalo po lastni volji ah krivdi Izjema so le tiste osebe, ki jim je delovno razmerje sicer prenehalo po lastni volji ven dar iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposlitve delav čevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju. V praksi je najpogostejši razlog prenehanje delovnega razmerja oseb, ki uveljavljajo denamo na domestilo. zaradi preteka časa. za katerega so bile za poslene (delovno razmerje za določen čas) Temu sledijo prenehanja delovnega razmerja zaradi zmanj sanja obrtne dejavnosti in preselitve k zakoncu. Ana Frohlich Iskrina skrb za delavce V Iskri na Blejski Dobravi so se odločili za strok« pravočasno rehabilitacijo in premeščanje ne morejo več tako delati, na nadomestni mesta — Solidarnostni sklad in manjše delovne" nosti Blejska Dobrava - V okviru sestavljene delovne Iskra dela tudi temeljna organizacija, tovarna telefonskih" Blejski Dobravi pri Jesenicah. Tako kot v vseh temeljnih oi^_ Iskre si tudi na Blejski Dobravi prizadevajo, da bi kar najbolj in solidarno reševali probleme, ki nastajajo zaradi enolične izvodnega procesa. Vedno več delavk ima okvare vida, hrbtenice i dihal. Te delavke - z manjšo delovno sposobnostjo, kot pravijo bi čimprej premestili na lažja delovna mesta. Morda je na ki območju ta problematika lažje rešljiva, saj imajo zaradi na razpolago več delovnih mest in tudi več nadomestnih delovni i medtem ko v kolektivu na Blejski Dobravi nimajo večjih Od 450 zaposlenih, kot računajo, je zdaj že 13 delavk, ki bi jih čimprej premestiti. Zamisel o načrtnem reševanju te problematike se je kadrovski službi delovne organizacije Iskre, kjer se ukvarjajo z varnostjo pri delu. Model reševanja problematike z manjši) delovno sposobnostjo je nastal na oceni potreb v organizacijah, saj ima vsaka temeljna organizacija vedno več nih, ki ne morejo izpolniti delovnih obveznosti. Povečuje se. kot jo v Iskri, predvsem število tistih delavcev, ki še niso invalidu lahko postanejo. Vse to dokazuje število bolezenskih izpričujejo zdravnišek ocene in priporočila. Vse doslej so v faks možnosti in premeščali delavce z enega delovnega mesta na dajali dodatke in nekatere ugodnosti, vendar je bilo vse sk izhod v sili. Zdaj je postala temeljna organizacija Iskra na Blejski nekakšna poskusna temeljna organizacija, ki se s problem lavcev z manjšimi delovnimi sposobnostmi ukvarja načrtno, so strokovno komisijo, ki temeljito preuči tistega delavca, ki toliko sposoben za normalne delovne obveznosti za strojem, strokovni skupini sodelujejo psiholog, delavec za socialno zdravnik za medicino dela, strokovnjak za varstvo pri dela ganizacijo dela, tehnologijo dela in delovno pravo. Strokovna se je že sestala in obravnavala posamezne primere, na osne« strokovnih ocen. Predvidevajo že tudi, da bi za tiste delavce, za katere bi manjše delovne sposobnosti, delovno obveznost zmanjsah odstotkov. Razliko do normalnega osebnega dohodka naj bi iz posebnega solidarnostnega sklada, ki so ga v letošnjem sprejeli. Strokovna skupina bo predlagala premestitev, na delovna mesta, če pa teh ne bo. bi že nekako poiskali kar ugodno rešitev. Delovni kolektiv Iskre na Blejski Dobravi je razmeromi vendar že opažajo, da nekatere delavke trpijo za različnimi obolenji. Zato je vredno posnemanja, da so se odločili za pravočasno rehabilitacijo in ukrepajo takoj, da imajo ukrepi učinek. Pri tem pa je pomembno, da delajo strokovno in resnično skrbijo za to, da zaradi delovnega in proizvodnega bi bilo delovne invalidnosti - da preprečujejo in ne zdravijo' je že prepozno. Hitro razkladanje in nakladanje letal na Brniku omogoča cargo dvigalo, za katerega sta pri nakupu združila devize A* Ljubljana in turistična delovna organizacija Kompas. Zar Kompas i do neljube napake Na "». [**ni sta bila zamenjana pod p i k slikama dveh premier \ gledališki sezoni: »Zgodbe <> iu« v lutkovnem gledališki: - v Kranju in enodejank A P. •h**! »Medved in Snubač« v kem gledališču. Kranjskim in jeseniškim gleda tikom se opravičujemo. I 'redništvo ečer poezije glasbe Loka - V petek, 25. sep-— Rta Zveza kulturnih organi _ ki občinska konferenca ZSMS J* Loka pripravili v kapeli na ridu »Večer poezije in intimnem ambientu. pod ~» zlatih dražgoških oltarjev Mnutni akustičnosti, sta izme-1 nastopala Marko EIsner-Gro-r* poezijo in akustično instru-' n skupina Arabeska. okrog stopetdesetimi poslu ttcmotna mladimi, je večer i skupina Arabeska, ki jo se-rjo mladi glasbeni interpreti: Jeca* (violina, pisca 1), Duško (flavta, bambusove piščali. i), Ivo Razpret (tolkala) in Valentinčič (kitara, tolkala), izvajanje je pomenilo pravo r m seveda navdušilo poslu-Z menjavo instrumentov so ^-I Mleto prepletajočih se zvo-»dobro dopolnjevali z Mar (kaerjem, ki je prebira) j^te izpovedne pesmi. Večino-Vnbovale ljubezensko temati- - večer je motilo le zelo igranje narodno zabavnega m na Mestnem trgu, saj je *vok prodrl celo skozi debelo ' zidovje. Kulturno glasbena v mesta seveda zasluži vso \ toda prireditve se ne bi Prekrivati, temveč dopolnjeni naj v bodoče poskrbi večjo raznolikost avtorjev in Tako bi se lahko predstavili ^avtorji in interpreti, saj bi ^aebno predstavitev mladih občinstvu spodbuda za na-Janez Jelene Za delavce iz drugih republik - Kulturna komisija pri sindikalni konferenci LTH iz škofje Loke je v nedeljo, 13. septembra pripravila kulturno prireditev za delavce iz drugih republik. V povsem polni dvorani kina Sora m LTH-jevt delavci iz drugih republik nastopih z recitacijami, skeči in humorističnimi točkami. Sodelovati so tudi vojaki iz Škofjeloške kasarne -Jože Gregorčič, ki so prispevali ansambel. - Fota: J Tavčar Odprta grafična delavnica Kranj - Spodbujanje nadarjenih mladih likovnikov ni le v tem, da jim nekdo omogoča razstavljanje, s čemer naj bi bila že dograjena njihova likovna osebnost. Pri umetniški rasti je potrebno večjo pozornost posvetiti najprej materilanemu izhodišču slikarskega prizadevanja, pa tudi resnemu pedagoškemu pristopu k njegovemu delu. Možnosti poglabljanja likovnega znanja v Kranju doslej sicer ni manjkalo, saj že vrsto let dobro deluje likovni center, ki ima močno strokovno zasedbo. Odslej pa se kranjskim likovnikom obetajo tudi bolj urejeni materialni pogoji, saj bo bržkone še letos docela urejena grafična delavnica. Grafična delavnica, kjer bodo likovnikom na voljo stroji za jedkanje, litografijo, preša za ploski tisk in odtiskavanje lesorezov, pa pulti, kadi in prostorne sušilne police, bo omogočala delo akademskim likovnim delavcem, ki sami nimajo zadostnih sredstev za urejanje lastnih delavnic. Likovno društvo, ki zdru- žuje te umetnike, je namreč dalo tudi pobudo, da so začeli opremljati in izpopolnjevati doslej dokaj skromne pogoje v delavnici. Vendar grafična delavnica ne bo le prostor, kjer bi se združevali akademiki, pač pa naj bi sčasoma postala središče kulturnega življenja tudi ljubiteljem, ki se bodo želeli na organiziran način dokopati globljega likovnega znanja. Pod mentorskim vodstvom Cveta Zlateta bodo pripravljali tudi odprte tečaje za amaterske likovnike. S pedagoškim usmerjanjem, ki naj bi bilo skupna vez umetnikom, naj bi se osveščali o umetnosti in se pripravljali na razstave. Zdaj ko je z zbranimi sredstvi kulturne skupnosti delavnica že skoraj nared, likovniki začenjajo razmišljati tudi o delavnici, kjer bi sami izdelovali podokvirje za svoje slike. Za zdaj je to sicer še želja, a z zavidanja vredno vztrajnostjo, ki je dosegla ureditev grafične delavnice, ni nič nemogoče. D. Z. Loški umetniški utripi Ergican Saydam med najmlajšimi Koncertna dejavnost, ki jo v Skofji Loki in njeni okolici organizira združenje umetnikov Skofja Loka. je v sezoni Hl'82 zabeležila zanimiv glasbeni dogodek. Kot prvi v letošnji sezoni je pognal kri skozi življenje vsakdana, skozi umetniški utrip, kakor simbolično izraža že naziv društva. Kri je tokrat »razburkal« umetniški puls iz Turčije in lahko sodim, da je zvišal pritisk. To bi bilo morda tudi praktično preverljivo ob občinstvu — mladi v osnovni Šoli Padlih prvoborcev Ziri —. ki je pričakovalo, doživelo in se odzvalo. Ni ravno običaj, da umetnik mednarodnega slovesa zamen ia koncertno dvorano s šolskim prostorom, uglajeno koncertno publiko z »neugnano* mladež. Kako je to možno in v korist kulturnega osveščanja. je 15. septembra dokazal pianist visokih umetniških kvalitet in širine Ergican Savdam. Njegova interpretacija del skladatelja P. Chopina in turškega avtorja Lilvi Cemal Erkina je bila mlada, sveža in izvirna kakor je mlada in izvirna tudi »duša« odraščajočega človeka. Tako pianist, katerega sok lastne so-ustvarjalnosti pretaka vedno sveža kri stopa na pot »večnega življenja«. Preprost odgovor na vprašanje (ne) minljivosti umetniških del in njih poustvarjanja; po vsej verjetnosti tudi pravi odgovor komunikacijskemu spletu, ki združi interpreta s poslušalcem. V takem trenutku in v omenjenem koncertu smo ga doživeli je ustvarjalec, izvajalec, poslušalec, eno telo: telo umetnosti na postaji njenega življenja. Interpretacija pianista in so-ustvarjaini odziv mladih, sta v to telo vstopila s kratkimi folklornimi skladbicami Lilvi Cemal Erkina, in z deli F. Chopina — Fantaisie impromptu, op. 6*6; 2 Valses op. 69 in Scherzo op. 31. Program, ki je bil glede na razvojno stopnjo mladega občinstva in njegovo stopnjo umetniškega sprejema, pravilno izbran. Krajše skladbice so zadišale po turški zemlji, njeni folklori in narodu. Pianist je z energično in drugič orientalsko eksotično roko izvabljal, vabil in pritegnil. Občutja, napolnjena z novo energijo so prerodila tudi »romantičnega« Chopina. \'/valovala so tisto notranje življenje, ki v svoji mehkobi leži v globinah zavednega in nezavednega. Razum izgubi na svoji impozantnosti. tehnika na bravuroznosti, pod težo čutenega, doživetega, kompleksno človeškega, kakršna je lahko in je umetniška bit. Mladega človeka in resničnega umetnika je ta bit ponesla izven okvirov vsakdana, pretrgala je spone, ki prerade duše in zadihala v sapi umetnosti. Sicherl Barbara Spomenik Ivanu Groharju Te dni urejajo zemljišče a LUdi Kosmač to je D^re- Sorica - Pripravljalna dela za postavitev spomenika slikarju, mojstru impresonizma Ivanu Groharju se iztekajo. Te dni so v Sorici začeli udarniško urejati zemljišče, prostor pred vasjo, kjer bo stal spomenik slikarju sončne svetlobe, kakor često imenujemo Groharja, ki se je rodil v mali, prelepi vasici na koncu Selške doline. Iz ateljeja akademskega ki Carja Toneta Logondra iz Škofje oke so te dni odpeljali 2,7 metra visoko skulpturo v livarno, kjer jo bodo vlili v bron. Spomenik Ivanu Groharju bodo odkrili v nedeljo, 6. novembra. Domačini pripravljajo kulturni spored, v katerem bodo sodelovale kulturne skupine iz Selške doline. Prek republiške kulturne skupnosti so se dogovorili z ljubljansko televizijo, da bo tedaj pripravila oddajo o Groharju, v katero bo vključila tudi postavitev spomenika. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi preurejeno Groharjevo zbirko v Sorici. Razstavljenih bo nekaj novih dokumentov iz slikarjevega življenja, v eni sobi pa so uredili njegov atelje. Strokovno delo pri preureditvi zbirke, nad katero bdi krajevno Prosvetno društvo Ivan Grohar, je opravil loški muzej. Odkritje spomenika kakor tudi preurejena zbirka sta posvečena letošnji 70-letnici slikarjevega rojstva. V njegovi rodni Sorici so v začetku leta osnovali poseben odbor pri krajevnem prosvetnem društvu, ki je začel z akcijo za postavitev spomenika. Poleg domačinov delajo v odboru tudi predstavniki muzejskih društev iz Železnikov in Škofje Loke ter občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Naloga odbora je bila seveda tudi zbrati potrebna finančna sredstva. Predvidoma bo izdelava in postavitev spomenika veljala 1,5 milijona dinarjev. 120 tisoč dinarjev je prispevala škofjeloška kulturna skupi, »st, 300 tisoč republiška kulturna s pnost Več kot milijon dinarjev so zbrali z nabiralno akcijo. Denar so prispevali domačini, pa tudi Soričani, ki danes ne žive več doma, delovne organizacije, društva in posamezniki Selške doline. Zgled je bil vsekakor član odbora Niko Zumer, pobudnik akcije za postavitev spomenika, ki je prispeval deset tisoč dinarjev. Denarnih zadreg, ki so se jih v začetku tako bali, torej ne bo, seveda, če bodo vsi, ki so obljubili denarno pomoč, obljubo tudi izpolnili, so nam povedali člani odbora. M Volčja k loemač. Nalagal si je ■^■»■o delavnost in napo tO« »jih ga je dohitela B dk preden bi dopolnil i življenja, etai član 1 j ubijan 8NG ie upodobil Jaspaaihalh likov, de ga > kot Petra v Zupančiče-Ini neštetih radosti, ▼ Kralju Learu, Mac-e« Macbethu, Matička, i v Kozakovem Kon» Marcela v Kozakovi j»Vr?aeaa sveže so podobe ' Kopiji pod brezo, Sa-iki, Dolina miru, Ba-ku trobenti in oblaku, beseda ie lila iz rafal televizijskih spre-or, pogostokrat smo ga v dvoranah in dvorani-? tovarniških halah. V»laki akademiji mu je kestena odgovorna nalo-£Hfevau* umetniško bese-so jo pred njim podajali aaaeralhi kot Marija . Mihaela 8a riče va in k\ 8*rer. Mladim jo je da le kot vedo in spretnost, kot misel, občutje in Prijeten večer z gorenjskimi pesniki in pisatelji začetniki - V četrtek. 1. oktobra, je Zieza kulturnih organizacij Radovljica priredila letošnje področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. V Šivčevi hiši, ki SO jo poslušalci povsem napolnili, so člani Linhartovega odra predstavili literarne priki. Miroslave Skerl-Ozmec iz Begunj. Dane Teran iz Kranja in Borisa Pintarja iz Poljan nad Skofio Loko. Dela slednjih treh je žirija izbrala za sodeloiKinje na republiškem srečanju v Gradišču v Shtvenskih Gn ricah. Več o prijetnem srečanju i gorenjskimi pesniki in pisatelji začetniki r prihodnji številki. M V Savski folkloristi so na tradicionalnem festivalu Treballa v Barceloni predstavljali našo delavsko in študentsko kulturno ustvarjanje. Savski folkloristi, v Barceloni prireja glasilo Združene socialistične partije Katalonije, naše delavsko in Študentsko kulturno ustvarjanje v prostem času. Na tem shodu komunističnega partijskega tiska že nekaj let sodeluje tudi slovenska izdaja Komunista in delegacija ZK Slovenije. Delegacijo je letos vodil Jože Smole, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS, v njej pa sta bila še glavni urednik Komunista Janez Korošec in glavni urednik Dela Jak Koprive. V razstavnem paviljonu so naši komunisti pripravili razstavo o prehojeni poti naših narodov skozi revolucijo do danes in razstavo o Sloveniji m o Ljubljani ter o novem domu Španskih borcev v Mostah. Vsako leto predstavijo enega od slovenskih časnikov in letos je bil to Ljubljanski dnevnik. V kulturnem sporedu pa se je predstavila folklorna skupina Sava, ki je nastopila na glavni tribuni pred nekaj deset tisoč gledalci, tik pred osrednjim mitingom, na katerem je spregovoril tudi generalni sekretar komunistične partije Španije Santi-ago Carrillo. Savski folkloristi so nastopili tudi na osmem mednarodnem festivalu, ki se je tedaj odvijal v Barceloni. Turnejo, ki je bila vse prej kot navaden izlet, so dopolnili še z dvema nastopoma. Plesali so v francoskem mestu Nimes in v italijanskem mestu Rivoli, ki je pobraten s Kranjem. Rudi Zevnik Plesalci, glasbeniki in pevci kulturno umetniškega društva Sava iz Kranja so naša znana folklorna skupina, ki so plese in pesmi naših narodov že večkrat predstavili doma in na tujem. Turneja, s katere so se vrnili v četrtek. 24. septembra, pa je bila nekaj izjemnega. Mladi plesni pari v vlogi Gorenjcev. Rezijcev, Šu-madincev, Glamočanov in Bunjev-čanov, tamburaši Bisernice iz Reteč in instrumentalisti s pevko so se odpravili v četrtek. 17. septembra na 1.600 kilometrov dolgo pot v Barcelono, kjer so na tradicionalnem festivalu Treballa. ki ga že vrsto let Uspešen nastop v Sevnici Delavsko prosvetno društvo Rudi Jedretič iz Ribnega pri Bledu je v soboto, 19. septembra gostovalo v Sevnici in Boštajnu. Najprej so nastopili v tovarni Lisca, kjer je folklorni skupini toplo sprejelo okrog sto gledalcev. Z gorenjskimi narodnimi plesi sta nastopili pionirska in odrasla folklorna skupina. Zvečer pa so se kulturniki iz Ribnega predstavili še v Boštajnu. od Sevnice kilometer oddaljeni vasi. Najprej so uprizorili dramska dela Antona Pav loviča Cehova Medved, O škodljivosti tobaka in Snubač. Nato sta z gorenjskimi plesi nastopili še obe folklorni skupini. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je z velikim navdušenjem pozdravila oba nastopa. Ribnani so bili v nedeljo gostje kulturnega društva iz Boštajna. Z gostitelji so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in kulturnike iz Boštajna povabili na gostovanje v Ribno v Času »tedna kulturnih večerov«, ki bo februarja prihodnje leto. Rado Mužan Obvestilo pionirske knjižice Pionirska knjižnica vabi otroke od 5. do 10. leta starosti nau>-pravljk vsak četrtek ob 17. u 1 G LAS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 6 OdJutra sva že brez pijače. Poiščeva gorilnik in posodo. Sneg lahko naloživa kar v šotoru, ker ga je dovolj. Iz žepa na srajci potegnem vžigalnik. S težavo ga prižgem. Gorilnik pa nič. Plin izhaja skozi odprtine in se samo sem in tja prižge za kratek čas. Vzameva svečo in jo prižgeva Ko pristavim gorilnik in odprem flin jo leta ugasne, namesto da bi se prižgal. Še en-rat hočem prižgati svečo. Sedaj je zatajil še vžigalnik. Prižge se le, če ga držim tik ob vhodu. Od neprestanega vžiganja sem na palcu dobil krvav žulj. Šotor je že poln plina. Kisika je že tako malo, da sva zadihana že pri sedenju. Treba bo odkopati šotor. Odprem vhod in naletim na snežno steno. Nič čudnega, da nama je zmanjkalo kisika. Sneg naju je tako zasul, da ni niti najmanjše odprtine. Z roko sem skušal odriniti sneg. Nič! Poizkusim še enkrat. Snega je toliko, da imam prekratko roko, da bi ga lahko odrinil izpred šotora. Tedaj me pograbi panika. Z rokami odrivam sneg, ne da bi pomislil kam in kako. Šele, ko ostanem popolnoma brez sape se sesedem v šotor. Mk, tega ne bom nikdar odkopa!" Solze mi slijo v oči. Popolnoma sem obupan. Še enkrat se zberem in poizkusim trezno pomisliti. Na vso moč odprem šotor. Dokler ne napravim dovolj velike odprtine si sneg kopljem kar k sebi v notranjost šotora. Potem zlezem ven. Mk za menoj zapre šotor. Potem, ko ga odkopi jem se spravim nazaj »na toplo«. Sneg, ki sem ga prej nametal v šotor, sedaj mečem, ven. Gorilnik boječe gori pri vhodu. Sneg se le počasi topi. Siliva se s slanimi keksi, ki jih komaj požirava. Vse se nama lepi po ustih. Popolnoma sem dehidriran. Ob desetih zvečer je skuhana prva limonada, ki naju malo poživi. Ko sem jaz odkopaval šotor, se je Mk kar malo muzal. Sedel je na drugi strani šotora in me opazoval. Kmalu sva bila zopet zasuta. Tedaj je prišel na vrsto on. Zgodilo se mu je isto kot meni. Zagrabila ga je panika m brez sape je obležal pri vhodu. S pomočjo izkušenj izpred pol ure sem hitro zlezel ven in odkopal šotor Naslednjič je tudi Mku uspelo. Enkrat sem napravil med snegom in prednjo steno šotora odprtino. Lese I sem ven. Do pasu sem bil že zunaj, ko le bila glava ie vedno v rovu med snegom in šotorom. Tedaj je pridrvel plaz in me zasul. Kmalu bi se zadušil Napel sem vse sile, da sem prišel nad sneino površino in zadihal. Bil je ie skrajni čas. ^jsolnoči sem bil zopet na vrsti, da odkopliem vhod. Rutinsko sam napravil rov in zlezel ven. Mk je tako kot po navadi za menoj zavezal vhod. Nebo je trn« posuto z zvezdami. Pihal je močan veter, ki je raznaial sneg. Vselej, kadar sem vhod odkopal do polovice, ali pa še to ne, mi ga je zopet zasulo. Sneg je P° površini kot ogromna reka. Moral sem počivati. Šotor mi je zopet zasulo do slemena. Ponovno sem se lotil dela. V taboru ni bilo nobene topate, zato je bilo treba ves sneg od me ta ti z rokami. Rokavice sem imel mokre, kot da bi mi padle v vodo. Kadar sem dolgo ril po snegu, so zmrznile. Prsti na rokah m nogah so postajah vedno bolj trdi, dokler nisopostali popolnoma neobčutljivi. Tresel sem se po vsem telesu. Toplota je izginjala skupaj s snežno reko. Se vedno sem klečal v snegu pred šotorom in kopal. Tok snega se ni prekinil niti za trenutek. Mk v šotoru je že po malem dremal. Izkoristil sem prvo priložnost, ki se je pokazala in se na pol mrtev zvlekel v šotor. Ura je bila ena. Celo uro sem klečal zunaj v snegu in mrazu. Z Mkom sva potem še dolgo masirala moje prste. Vso noč sva le sem in tja malo dremala, sede med mokrimi spalnimi vrečami. Neprestano sva drgetala. Obleko sva imela mokro. Proti jutru sva še enkrat skuhala limonado. Vsake toliko časa sva odkopavala vhod, da se ne bi zadušila. Ze zvečer sem začel verjeti Citi in Marjonu. Ponoči sem bil trdno odločen, da zju- ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE 15 traj, ko bo posijalo sonce, takoj sestopim v bazo. Vendar so se s t vari zasukale drugače. Veter se je polegel. Aleš je sporočil iz baze, da gre Nejc z dvema Šerpama navzgor proti šestici. Nesejo kisik in vrvi. Zopet je za tlela iskrica upanja na vrh. Kot da bi pihnil v neprižgano oglje in bi za žarelo. Ce bi poznal teren in razmere nad petico, do tega gotovo ne bi prišlo. Kljub temu mi še danes ni jasno, kako sva bila lahko taka optimista. Hitro sva skuhala limonado in načela slane kekse. Prvi sem zlezel iz šotora. Snel sem rokavice in z golimi rokami začel pritrjevati dereze. Kar naenkrat sem opazil, da so prsti postali trdi in beli na konicah. Takoj sem nataknil rokavice. Čita je prejšnji dan na tak način staknil kar precej resne ozebline. Naložil sem pol koluta vrvi in odšel ob fiksnih vrveh navzgor. Takoj ko sem odnesel pete se je prebudil veter. Začel je pometati po steni. Mk se je dolgo mučil z derezami, preden si jih je pritrdil. Iz tabora je odšel šele takrat, ko sem jaz dosegel sidrišče, kjer sem odnehal prejšnjega dne. Razvil sem vrv, ki sem jo prinesel iz petice in začel plezati. Snežišče nad skalno bariero sem prečil iz desne na levo. Globoko se je udiralo. Vsakih pet metrov sem počival. Vrvi je zmanjkalo ravno pri naslednjih skalah. Dolgo sem se mučil, preden sem zabil zadovoljiv klin in pritrdil vrv. Mk mi je nekaj vpil. Le s težavo sva se sporazumela. V trojki je pozabil vse rokavice razen tankih, ki jih je imel na rokah. Na petki je potem izgubil še protektor je. Sedaj ga tako zebe v roke, da se ne more ogreti in bo zato sestopil. Nejc z obema Šerpama je že ha petki in bo kmalu prišel do mene. Ostal sem sam. Odmota! sem vseh stotrideset metrov vrvi in se navezal. Previdno, brez varovanja sem prečil v desno, da bi dosegel slabo nakazan žleb pod grebenom. Vrv me je vlekla navzdol. Pod snegom, ki je bil na mestih v zelo tankih plasteh, sem praskal po skalah. Kamenina je bila zelo krušljiva. Vse plošče so bile nagnjene navzdol, kot strešniki na strehi. Potegnil sem že polovico vrvi, ko je prišel Nejc do stojišča, kjer je bila fiksirana moja vrv. Pričel me je varovati. V žlebu se je vdiralo čez kolena, še bolj pa na snežišču, kamor je ta žleb pripeljal. V začetku skalne »kape«, za katero sem slutil lahek prehod na greben, sem pritrdil vrv. Ker nisva imela nobene vrvi več, sva sestopila. Kamin pod taborom tri. Stena je iz dneva v dan bolj zasnežena. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Tipksrica je vtaknila v stroj formular in natipkala Erikinoh ime ter priimek, pritisnila štampiljko, podpisal pa se je šef. Le-ta ob predaji kartonskega formularja izrekel nekaj tolažilnih besed, i bo žalostna in naj nikar ne joka ter da naj zaupa Hitlerju, ki ie: pustil svojih ljudi na cedilu. Erika ga je s hvaležnostjo pogledala ia! sala solze, šef jima je nato stisnil roko in se s »Heil Hitler« Erika in Hans sta dvignila roko oba na mah in se poslovila pozdravom. Na hodniku sta se na kratko poslovila od svojih se po stopnicah spustila v veliko avlo ter stopila na cesto. Tu malo postala in pogledala na karton, kjer je pisalo v katerem _ Vrbskem jezeru bosta nastanjena. Tu bosta imela sobo, hrano hotelske usluge, vse plača pa glavna pisarna NSDAP v Beljaku. Močan jug je na poti proti kolodvoru Eriki mršil koruzno in jo delal še bolj živčno, kot je bila. Hans si je zavihal ovratnik in potisnil klobuk na glavo. Na kolodvoru sta končno našla vlak z »Vilach — Klagenfurt«. Stopila sta v vagon, ki je bil prijetno Časa za odhod je bilo še dovolj, zato je Erika odprla kovček in njega prigrizke, ki jih je pripravila še doma. Ponudila je tudi Hai_ sta jedla in gledala skozi okno množico potnikov med oborožena Hiteli so zasedati vagone, ki so vozili na vse strani. Med seboj govorila, sicer pa je bila to že njuna stara navada. Hans je bil poglobljen sam vase in razmišljal o dogodkih, h odvijali s filmsko hitrico. Posebno pa je bil razočaran nad svojo je bilo vse, kar je povedala šefu gestapa, gola laž, in vendar je volji podpisal njeno lažno izjavo. Vse to je bilo kljub nj prepričanju in veri v veliki »Reich« nadvse krivično. Hans je svojimi vrstniki doma tudi svoje prijatelje in nikoli mu ni hotel hudega, no, razen enkrat, ko mu je tisti Ljubljančan polil bele n _ črnilom tam pred Jegličeyo trgovino in mu dal tudi dve zaušnki. T»j tudi vse, kar je hudega doživel v svojem življenju zaradi prepričanja. Ni mogel razumeti, od kod je Erika vzela toliko preganjajoči Jugoslaviji. Hans je vedel, da pri njih ni bilo niti kakšne preiskave od strani orožnikov, še manj, da bi jih kdo mučil afcl pokradli zlatnino in denar. Hans je ta dan odkril v svoji sestri zlobo.! dotlej ni poznal. Nič čudnega ni, da propagandni minister velike N Goebels vpije po radiu, ki ga je poslušal včeraj doma, o st preganjanju Nemcev v Jugoslaviji, ki ga veliki »Reich« ne sme je to treba kaznovati. Seveda, če vsi tako lažejo kot njegova sestra,! čudno, da je Goebels na podlagi podpisanih izjav volksdeutsct kulturbundovcev prepričan, da je to vse res.'Hans ni dobro raj cika taka propaganda, bil pa je toliko pameten, da je uganil, da pomenijo hujskanje na vojno. V kupe, kjer sta že sedela, je vstopilo še nekaj potnikov s k< jih odlagali na police. Med prišleki sta bila tudi dva nemška voj svoje nahrbtnike s pripeto čelado prav tako odložila na polico. Vesl imel naenkrat vonj po naftalinu. Eden izmed vojakov se je vi Erike, ki se je še bolj stisnila k steni v kotu kupeja pri oknu, kot bil vojaku namigniti, da ji ni všeč, kar počenja. Naftalin je Eriki še bolj' v nos, tako da bi najrajši vstala in odšla drugam, vendar je zaradi S vanja do nemške vojske ostala na sedežu. Vojaka sta položila svojM strelki na kolena, plinske maske pa sta potisnila na desno stran da jo je občutila tudi poleg sedeča Erika. Kam se le peljeta, jo je razganjala radovednost. Ni vzdržala, d*' bi vtaknila v nasproti sedečega vojaka. Kar naravnost je vprašala: »Kam pa se peljete, če smem vprašati?« Vojak ji je odgovoril i peljeta v Celovec in nato verjetno proti jugoslovanski meji. Drugi vojak, ki je imel na rokavu našit nekak srebrni trik« rezko besedo prekinil svojega kamerada, naj bo tiho ter naj ne ^ o svojem potovanju, obenem pa mu je pokazal lepak na steniki katerem je bilo narisano veliko uho, pod njim pa je pisalo »A< sovražnik posluša«. Tudi Erika je pogledala lepak in.se pri tem mogla verjeti, da jo ima vojak za sovražnika. Zardela je v obrazT,-vojaka in ga kar naravnost vprašala, ali misli, da je sovražnica vojske. »Oprostite, nisem mislil, da ste sovražnica naše vojske, vendar: pravila, ne samo med vojaki, ampak tudi med civilisti. Čudim st tega ne veste, saj ste vsaj po govorici sodeč Nemka.« Eriki je bilo neznansko nerodno, da jo je vojak osramotil. ZaW> povedala, da je danes pribežala iz Jugoslavije kot preganjana je on ne bo sedaj učil, kaj sme in česa ne sme govoriti. Vojak ji ni ostal dolžan, ampak ji še bolj na glas odgovoril.. nič ne briga, od kod in zakaj je pribežala na Koroško, ve le to, je |_ da ima v Jugoslaviji strica in teto, pa jima nihče nič noče, zanjo pt» kdo jo je tam doli preganjal in zakaj, sicer ga tudi ne zanima. »Gospa, prosim vas,« je končal, »da se brigate zase, obenem svetujem, da ne sprašujete, kam se peljeva. Ali pa sem vas staviti pred vrata. Ste razumeli!« IVAN JAN-SREČKO 8 KOKRŠKI ODRED Medtem je 18. avgusta 1942 prišel h Kamniškemu ali 1. bataljonu KO na Kostanjsko planino 2. bataljon Savinjskega odreda, in sicer skupaj s poveljstvom 2. grupe odredov. Tedaj se je pričelo sodelovanje med obema bataljonoma, ki je trajalo do konca avgusta. Vendar pa z 2. bataljonom Savinjska odreda ni sodeloval ves Kamniški ali 1. bataljon KO, temveč le približno polovica, oziroma ena četa, iz drugega dela pa so na teren še vedno odhajale bojne skupine, o katerih bomo govorili kasneje. Glavnina Kamniškega bataljona je tedaj skupno s Simonovim ali 2. bataljonom Savinjskega odreda taborila na južnem pobočju Me-nine planine. Prva potreba je bila p-ehrana. Zato je polovica borcev Simonovega bataljona, ki so jih -*hli »Kamnicani«, 19. avgusta "išla v večjo prehranjevalno akcijo. Spustila se je v Šmartno v Tuhinjski dolini in izpraznila tamkajšnjo trgovino. Hrano so z vo-rom odpeljali na drugo stran doli-ne in sicer proti Zlatemu polju. Ena izmed čet pa je z udarnim vodom postavila zasedo na cesti Kamnik —Tuhinj. Čakala je tovorni avto, ki je običajno vsak dan vozil hrano iz Kamnika v tuhinjsko postojanko. Toda tokrat ni bilo uspeha, ker je del utrujenih borcev v zasedi zaradi dolgega čakanja zadremal. Naslednji dan, 20. avgusta, je komandant Janko Sekirnik-Simon z eno četo odšel na cesto med Gornji grad in Novo Štifto in tam postavil zasedo. Pričakovali so patruljo vermanov, ki se je s kolesi vsak dan vozila na oglede. Simonova zaseda je imela srečo in uspeh. Ko se je patrulja začela približevati, so jo spustili na 20 metrov oddaljenosti, užgali in potolkli vse vermane. Borci so tedaj 4 vermane ubili, 2 ranili, zaplenili pa so 5 pušk, precej municije, nekaj obleke in obutve. Cez nekaj dni, 26. avgusta, je Simon ponovno postavil zasedo na tem kraju. Hkrati je z njim šla v zasedo tudi 2. četa 1. bataljona Kokrškega odreda. Ta je zasedla položaje v smeri Kamnika, Simonovi borci pa na nasprotni strani proti Črnelcu in Gornjemu gradu. To pot je v zasedo pripeljal tovornjak in na njem pet Nemcev. Partizansko orožje je vozilo s streljanjem ustavilo. V naslednjem trenutku se je vnel oster spopad. Nemci so Simonovo zasedo nameravali obkoliti, a ko so borci ugotovili, kaj jim preti, je Simon ukazal umik. V zasedo Kamničanov pa je pripeljal večji osebni policijski avto, ki so ga borci razbili. Ob tej priložnosti je spet padlo nekaj sovražnikov, partizani pa so zaplenili en puškomitraljez, nekaj pištol in municije. Kamniški ali 1. bataljon Kokrškega odreda pa tudi preostalega terena ni puščal v miru. Na kamniško območje so iz bataljona še vedno odhajale udarne skupine Naslednja bojna skupina je odšla na teren 23. avgusta 1942. Na ta način so zavajali Nemce in jih speljevali od jedra Kamniškega ali 1. bataljona Kokrškega odreda in od taborišča 2. bataljona Savinjskega odreda, ki je bil na Menini planini. Ta patrulja je sredi rav ninskega Mengša na nekdanjem Znidarjevem vodnjaku, kjer je zdaj Glavni trg, izobesila lepak z dvanajstimi imeni mengeških nem-čurjev. To je med zapisanimi povzročilo velik preplah, med prebivalstvom pa okrepilo zaupanje v moč partizanov. Iz Mengša je patrulja spet odšla na rekvizicijo v Jablje, nato pa v trzinski kamnolom. Tu je s strelivom, ki ga je delno prinesla s seboj, delno pa ga dobila v baraki, minirala drobilec kamenja ter kompresor in elektromotorje. Barake je potem zažgala in se napotila skozi Jarše in Radomlje. V obeh vaseh so bon-i zapeli nekaj borbenih pesmi ter z besedo in lepaki vnemali ljudi za narodnoosvobodilni boj. Od tu so se spet vrnili v bataljonsko taborišče. Del 1 bataljona Kokrškega odreda, to je ena četa, je z 2. bataljonom Savinjskega odreda nato 29. avgusta odšel v naslednjo prehranjevalno akcijo, in sicer v Nov«) Štifto. Partizansko zasedo na cesti Kamnik-Gornji grad, ki ji je po veljeval sam komandant Simon, pa so ob štirih zjutraj pri Štifti napadli vermani. Simonovi borci so napad odbili, na bojišču pa je obležalo 8 vermanov, 5 pa je bilo ranjenih. V pričakovanju nemške intervencije so v neposredni bližini prvega spopada postavili novo zasedo. Namesto pričakovanih policijskih tovornjakov pa je tja pripeljal nemški osebni avto. Si monova zaseda je takoj užgala po njem in ubila 2 orožnika, 3 P« ranila. Borci so spet zaplenili en puškomitraljez, 20 okvirjev municije, 3 puške in nekaj druge vojaške opreme. Takoj zatem so partizani hoteli postaviti še drugo zasedo, a jih je že prehitela polkija. medtem prihitela na prii jih začela ostro napadati, se partizani raje umaknili. bilo preveč žrtev. Po vsem sodeč so partizan* napadali oddelki 18. potk ' polka gorskih lovcev, ki so z drugimi nemškimi enotam *! delovanju z vermani že Šli v proti taborišču 2. bataljona S* skega odreda na Menini Ta hajka je zajela tudi niškega ali 1. bataljona K< odreda, ki se je pod poveljs Matije Blejca-Matevža pri Simonovem bataljonu. Ko takratni drzni mit Simonovega bataljona C.rat-Kijev v knjigi V metel«! o vlogi in deležu Kamniške!* *•] bataljona Kokrškega odred* skupnimi akcijami z 2. batal^1 Savinjskega odreda, z vanjem govori tudi o zani' Matiji Blejcu-Matevžu: »Nosil je kratke hlače, na pa škornje, nenavadno obuva*, partizane tistega Časa . \ o*\ smo ga tudi sredi bojnega rt** edinega, ki je proti Nei*y streljal stoje. . Pri kamniških borcih smo?8' veli najlepše dneve, kar ast prebili na Gorenjskem .« Da bodo razmere v Ki bataljonu bolj jasne, povzel Ladislavu Gratu-Kijevu I, 6. OKTOBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11 STRAN G LAS Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE as — ra opr««« otroškega igrišča - Pred otroškim *** 'if^*00^ /p postavila tovarna športnega orodja 1 u tegu*/ sistem igral, sistem, ki so ga razstavili na Jjskem sejmu učil. Tako je igrišče vrtca v Lescah fLJ^*0 P<>*kusni poligon. ki so sega razveselili predvsem S*^^k2n,k testirajo skupaj s strokovnjaki s Katedre «» »frrtiko psihologijo pri ljubljanski filozofski fakulteti. rmi: 0. Sedej Sprehajalna pot ob jezeru — Od Ribčevega laza do Mladinskega aoma v Bohinju so mladinske delovne brigade gradile vodovod in kanalizacijo. Ko pa so brigadirji odšli, je ostala okolica ob cesti precej neurejena. zato so se v Bohinju odločili, da ob cesti uredijo sprehajalno pot. Gradilo jo je gradbeno podjetje Bohinj, precej denarja pa so prispevali tudi bohinjski gozdarji. — Foto-D Sede/ S^fc"?*e' v Bistrici — Triiška Bistrica že davno ni več ^»jutra, da bi bila vredna svojega imena. Oba brega + včasih založena s smetmi, ki jih vanjo skrivaj >g^ffiJ Bistričani, kaj vse pa je voda že odnesla s sabo. sawj** željni krajani komaj morejo dohajati. Tegale pri ureJeneea okolja je oko fotoaparata komajda a^T" ujeti, tako urno se je znebil odpadkov, ki so se *»« na njegoi Marija Stremfelj je s soplezalcem Kreplezaia Direktno na Tschadov ste-er(V). Plezala sta 3 ure. Rudi Lanz in sople zalet sta preplezala Jubilejno smer v Dolgem hrbtu (V). Franci Markič in Andrej Zidar sta preplezala Kašutnvo spominsko smer v Grintavcu. Cveto Cerkovnik in Iztok Križnar pa sta isti dan preplezala se Nemško smer v Dolgem hrbtu. Konec tedna sta se iz italijanskih Dolomitov vrnila Se Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik. Tu sta 16. 9. plezala smer Via Antonio v Tofani (ocena V do VI). naslednji dan pa Raz Punta Fiames (V),ki je eden najlepših vzponov v Dolomitih. V četrtek 17. 9. je Andrej Margetič z Andrejem Drobničem (AO Železničar) preplezal Bavarsko smer v S steni Triglava. 22. 9. je Nejc Zaplotnik sam opravil Slovensko smer v S steni Triglava m nato sestopil po Nemški smeri v isti steni. Iz kanjona Velike Pakienice sta se vmila Jože Povšnar in Srečo Regber-ger, ki sta preplezala sledeče smeri: Kara bore, Mosoraško smer. Pismo — glava. Šaleško smer. Raz za malo kladivo, Akademsko smer in Brah-movo smer. Zadnje tri smeri je plezal Regberger v navezi z Ivanovičem z Reke. Matjaž Dolenc »j Kolesarstvo Manjkal je Ropret Vsako sredo »test zdravja« Kranj — Kranjsko društvo za športno rekreacijo Partizan in zbor učiteljev smučanja pripravljata v okviru akcije Na teku se dobimo vsako sredo v oktobru in novembru od 18. do 20.30 »test zdravja« oziroma večerno vadbo s preskusom telesne pripravljenosti na stadionu Stanka Mlakarja. Vadba je namenjena občanom. jki zaradi službenih, šolskih in družinskih obveznosti ne morejo obiskati vadišč v fopoldanskem času: v ponedeljek na Janini in v Hrastjah, v torek na Kokrici in na Orehku in v četrtek v Britofu in v Predosljah. Organizatorji vadbe priporočajo preskus v teku vsem, ki so se ponovno odločili za krepitev zdravja ter rednim obiskovalcem rekreacijske vadbe katerekoli športne zvrsti. Pripravljenost ocenjujejo na podlagi doseženega časa za moške na 2400 metrov in za ženske na 1600 metrov dolgi progi, upoštevajoč pri tem starostne kategorije. Vaditelji vas bodo v testu seznanili na vadišču, ki bo v primeru obiska osvetljeno tudi v ponedeljek in torek. . .. Pričnite vaditi tudi vi - tekači živijo dlje! J. Dolenc Nogomet Zaman čakali na sodnika Kranj — Na nekaterih tekmah zadnjega kola občinskega nogometnega prvenstva so igralci zaman čakali na sodnike. V večini primerov so se sporazumeli, kdo bo tekmo vodil. Le nogometaši Šenčurja in Trboj niso našli skupne rešitve, zato je srečanje med enajstericama odpadlo in je preloženo na kasnejši datum. Vse to je odraz razmer v sodniški organizaciji, ki se ubada s precejšnjimi kadrovskimi težavami. Položaj se bo nekoliko popravil potem, ko bo sodniški tečaj zaključilo sedem novih kandidatov. Velik del odgovornosti za to, da nekaterih sodnikov m bilo na igrišče, nosijo tudi klubi sami. ki bi morali spremeniti odnos do mož v črnem. V svojih vrstah bodo morali obračunati z igralci in s klubskimi navijači, ki hočejo zmago za vsako ceno. Vzroke za slab rezultat iščejo povsod drugod, razen v slabi pripravljenosti domačega moštva ne. Vse to vodi do izgredov na igriščih in do pojavov nešportnega obnašanja. Tudi klubi bi se morali vključiti v kadrovanje v sodniško organizacijo. Nekdanje igralce in prizadevne klubske delavce bi morali usmerjati v trenerske ali sodni ftke vrste. Toda praksa je ponavadi povsem drugačna. Ko nogometaši prenehajo igrati, se preselijo med gledalce, čeprav vemo, da nogomet v kranjski občini kljub razširjenosti in popularnosti organizacijsko močno šepa. Rezultati Četrtega kola — člani: Naklo - Triglav 1:1, Kokri« a - Podbrezie 0:5. Sava — Korotan 8:1, Šenčur — Trboje preloženo; člani B: Britof — Preddvor 1:2, Prunskovo — Hrast je 12:1, Filmarji - Visoko 3:0 b. b., Grintavec - Naklo B 1:3, pionirji: Naklo - Kokrica 8:1. Britof - Preddvor 5:4, Primskovo - Šenčur 0:4: kadeti: Britof - Sava 0:3. S. Verbič Avtomoto šport K^RTWTOVNJA GORENJ8KIH Postojna - Na predzadnji dirki za državno prvenstvo v kartingu na parkirnem prostom pred hotelom Jama v Po stojni je Bandi Jakopič (AMD Bled) v nacionalnem razredu do 90 kubičnih cen t.metmv zasedel trstje mesto, Kranjčan Dejan Majkič pa v seniorskem razredu do KM) prostorninskih centimetrov ltf mesto čeprav mu je v tretji vožnji voda zalila vplmjač. Zadnja dirka za državno prven stvo bo 17. oktobra v Beogradu, zadnji/ pa se bodo kartisti pomerili za republiške naslove v nedeljo. 4. oktobra, v Porto rožu, M. Jenkole Kobarid — Minuli konec tedna je bilo v Kobaridu državno kolesarsko prvenstvo v vožnji na kronometer in v gorski vožnji Sodelovalo je blizu 90 kolesarjev iz petnajstih jugoslovanskih klubov, manjkala pa sta dva trenutno najmočnejša med njimi: Kranjčan Bojan Ropret in Ljubljančan Primož čerin Ropret je bil v teh disciplinah doslej skoraj nepremagljiv in škoda je, da je zamudil priložnost bogati zbirki državnih naslovov dodati še kakšnega V soboto je bila na vrsti vožnja na kronometer Med člani (44 km) je zmagal Polončič (Rog) 57,59, 2 je bil Bulic (Sipo rez) 58,20. 3 Penko (Rog) 1:00,15. 4. Udo-vič (Sava) 1:01.11, 5. Krhlikar (Astra) 1:01,34. Starejši mladinci so vozii 34 kilometrov. Zmagal je Savčan Lampič 43,46, 2. je bil Pavlic (Rog) 45,25. 3. Podobnik (Reka) 46,17. 4. Bosanac (Beograd) 46,37. 5. Bojane (Novoteks). Med mlajšimi mladinci je na 24 kilometrov dolgi progi postal novi prvak Papež (Novoteks) 34,53, Smučarski skoki 2. Pintarič (Astra) 35,16. 3. Sebenat 35.52. 4 Krištof 35.58. 5. Ugrene** Astra) 36,28. V nedeljski gorski vožnji je < 12 km) presenetljivo zmagal niL vec Pavlic s časom 32,54. 2. je ki (Siporez) 32,58. 3. PoloncV (] 4 Penko (Rog) 35.10, 5. Urh ( starejši mladinci (12 km): 1. voteks) 35.56, 2. Rotih 35.56. a (oba Reka) 36,54. 4. Polončič ( 5. Caric (Siporez) 39.28; mlajši (4,5 km): 1. Papež (Novoteks) Lah (Rog) 13,47, 3. Pintarič (J 4 Gale (Rog) 15.13. 5. U| 15.13. Z dirkama za državno sklenila letošnja kc slednja bo v članski bolj siromašna, saj te dni Kranjčan Ropret, Puljčan Buiič, medtem ko se j odločil za vstop med profesionalce. Ljubljančan Gorenjski skakalci uspešni Kranj - Septembre so skakalci od cicibanov do mlajših mlsdincev opravili letošnja republiška prvenstva na plastičnih skakalnicah. V Predmeji je bilo tekmovanje za mlajše pionirje, v Braslovčah za starejše cicibane, v Ljubljani so se pomerili mlajši cicibani in starejši pionirji, v Kranju pa mlajši mladinci. V Predmeji je bil po pričakovanju najboljši Jeseničan Smid pred klubskim kolegom Kaltenekarjem. Kranjčana Dobni-kar in Remic pa sta zasedla četrto oziroma peto mesto. Knafelj z Jesenic je postal prvak SRS med starejšimi cicibani. Visoki uvrstitvi Sa sta si zapravila na tekmi v Braslovčah agodic in Batistič, ki sta vsak v enem skoku padla. V Mostecu pa je med mlajšimi cicibani slavil Zupan (Triglav), ki je bil zanesljivo najboljši. Spenko pa je bil zaradi enega padca deveti. Med starejšimi pionirji pa so se gorenjski skakalci uvrstili takole: 5. Škerjanc. 6. Kešnar, 9 Dolenc (vsi Triglav), j Branko Benedik novi rekorder Kranj - Več kot 120 skakalcev ie nastopilo na letošnji zaključni prireditvi v smučarskih skokih na plastičnih skakalnicah v Sloveniji. Nastopili so tekmovalci iz Avstrije, ZRN, Italije in Jugoslavije. Tekmovanje je bilo po kvaliteti podobno tradicionalni prireditvi ob kranjskem občinskem prazniku. V soboto so tekmovali pionirji na 35-m skakalnici, v nedeljo pa Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET - Nogometaši Triglava bodo tekmo sedmega kola slovenske lige s Stolom iz Kamnika odigrali y četrtek, 8. oktobra, medtem ko so Jeseničani v zahodni slovenski ligi doma odpravili predzadnjega na lestvici, ekipo Pirana z 2:0 (1:0). V naslednjem kolu igrajo jeseniški nogometaši doma z Elanom. ROKOMET - Rokometašice Alplesa so v I. B zvezni ligi doživele v tretjem kolu poraz na domačem igrišču z ekipo Trogira. Rezultat Alples : Trogir 14:15 (7:8). Domačinke so nastopile močno oslabljene brez Jelke Lušine in Hadali-nove, "kar se je poznalo tudi pri učinkovitosti, saj kar petkrat niso uspele premagati gostujoče vratarke s sedmih metrov. Za Alples so dosegle zadetke Benedikova 3, I. Lušina 5, Kankeliova 3. Polajnarjeva 2 in Kramarjeva 1 V naslednjem kolu igrajo rokometašice iz Železnikov v gosteh pri ekipi Trikoja. V drugi zvezni ligi sta gorenjska predstavnika osvojila Te točko. Jelovica iz Škofje Loke je morala priznati premoč igralcem Inlesa iz Ribnice. Rezultat: Inles : Jelovica 20:17 (11:9). Slovenska drugoligaša sta igrala slabo, gostje pa so tekmo izgubili v finišu. Poleg Peternela. ki je dosegel osem zadetkov, se je pri Jelovici izkazal še vratar Ribnikar. V petem kolu igra Jelovica doma s Šoštanjem. — Igralke iz preddvora pa so v četrtem kolu osvojile prvo točko v drugoligaški konkurenci, čeprav se jim je nasmihala tudi druga. Rezultat: Preddvor : Koka 25:25 (15:12). Domačinke so vodile že s 7:0. vendar je njihova prednost splahnela, gostje pa so i izenačile v zadnjih minutah. V naslednjem kolu potujejo PreddvorČanke na težko srečanje v Djakovo. V slovenski ligi sta Peko in Duplje v nedeljskem kolu iztržila polovko možnih točk. Dupljanke so doma premagale Šmartno z 22:15 (13:9), Peko pa je prav tako doma izgubil z Mokercom K IG z 20:26 (9:16) in je po petem kolu na predzadnjem mestu na razpredelnici. HOKEJ — Derbi prvega kola 35. državnega prvenstva v hokeju med Jesenicami in ljubljansko Olimpijo na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakljo se je končal brez zmagovalca. Rezultat: Jesenice : Olimpi-ja 1:1 (1:0, 0:0, 0:1). Igra je bila vseskozi nervozna in dokaj raztrgana. Edini gol za Jeseničane je dosegel Sčap v 8. minuti tekme. Domačini niso izkoristili številčne prednosti v zadnjih petih minutah, ko je bil izključen Rudi Hiti. — Prijetno so na startu prvenstva presenetili hokejisti Kranjske gore, ki so odščipnili v gosteh točko »medvedom«. Rezultat: Medveščak : Kranjska gora 4:4 (1:0, 3:2, 0:2). V dru gem kolu igrajo Jeseničani v Beogradu proti Partizanu in Kranjskogorci doma z Olimpijo. nuajš» i* s* ni ■US člani in mladinci na skakalnici. Zlasti je bilo' vanje članov, kjer se je domačin Branko Benedik! ki 55,5 m kar za dva metra izb skakalnice na Gorenji Savi. pa sta dosedanjo rekordno « čila Kranjčan Globočnik in Tržič). 55,5 m pa je doslej 2ina na plastičnih skakalnica viji. Tudi tekmovanje na 35-m bilo dokaj zanimivo. Pri ml«, sta bila najboljša Kranjčana Rančigaj. Med starejšimi psot najboljši Verdev (Andraž), ki je zmagal tudi med mlajšimi večji skakalnici. To tekmovanje pa je balo prvo tekmovanje v okviru tr Trbiž : Celovec, ki ga bodo zono poimenovali ALPE-/_ hodnjo nedeljo bodo ■>r»kalti mest nastopili v Celovcu, 18., bo finalno srečanje na novi Trbižu. Rezultati: člani — 1. S Kranj) 231,9 (53, 55,5), 2. Gl_ Kranj 225,8 (53,5,53), 3. VkikTn (50,5, 52), 4. Finžgar (Triglav) (V. P. Kranj), 8. Bo. FW K rani). 10. Justin (Jesenice) (Triglav), starejši mladinci* i (Tržič) 226,5 (52, 53£). 2. ErsTtJ mec) 204,5 (48,5, 49,5), 3. Ci 195,1 (46,5, 48,5), 4. Jošt (TržicV (Bled), 9. Fajfar (Bled); mlaiii i 1. Verdev (Andraž) 185,2 (4T& Melin (Triglav) 173,0 (39. 4*3) (Triglav) 169,7 (40,5, 46) 4 (Tržič), 5. Skrjanc (Triglav) 7 (Tržič), 9. Semenič (Triglav) 11 (Triglav), 13. Dolenc (Triglav) li nar (Triglav). 35-m skakalnica-starei&i rmnut" i Verdev (Andraž) 2153 (3l,5*3J> Jager (Braslovee) 209,3 (31" i Zupan (Tržič) 199,3 (27,5, 28) 4L (Triglav), 6. Kešnar (Triglav) V (Triglav), 9.Skerianc (Trariav), (Jesenice), 15. Krasnič fTi ši pionirji: 1. Dobrukar (Trariav (26,5, 27), 2. Rančigaj (Triglav)!^ 26), 3. Knafelj (Jesenice) 174^2 (24*' 4. Kaltenekar (Jesenice), 5. Jago* glav). 7. Marjanovič (Jesenic«) i. I (Triglav). II. Globočnik (Tr«jdar*t, par(Trilgav). J Ji Štirn slovenski prvak Kranj - Na 55-m skakalnici plastiko na Gorenji Savi je bio republiško prvenstvo za mlajša a_ Največ uspeha so imeli h-ramjaki seniški skakalci. Zmagal Janez S tim po hudi borbi s Jesenic. V deseterici najl tokrat kar Sest Triglava nov. Rezultati: 1. J. S tim (Triglav (51, 50,5). 2. Peljhan (Jesenice) tO} 52,5), 3. Skrjanc 191,0 (45. 45.5) m-(oba Triglav) 191,0 (46, 47). g I Andraž). 6. Dolar (Jesenice). * (Triglav), 8. Zabkar (Tržič). » (Triglav). 10. Kešnar (Triglav). Padalstvo Ledčani uspešni v Celovcu Celovec - Ob koncu septembra »j v Celovcu mednarodno padalske | stvo v skokih na cilj. Jugoslavije tem tekmovanju zastopali padaJc skega letalskega centra iz Lesc Cea^ bili njihovi najboljši štirje v tem Čf~ balkaniadi v Turčiji, so v Lescah sestaviti za celovško tekmovanj* ekipe. V močni mednarodni HO padalcev iz Avstrije, ZRN, „ in Jugoslavije je Janez Safaric tretje mesto. Za prvouvršceaaa ckom iz Avstrije je v osmih skokih 1 le za tri centimetre. Ekipno so biti 1 točni pri skokih na cilj Madžari najboljša ekipa pa je pristala m M m Rezultati — posamični skoki na & Pollack 0,11, 2. Rettenbacher jUtL riiicer (vsi Avstnja) 0,12, 4. Satar* £ H 0 14 16- Hrast (Bled I) 0,36. Ift* (Bled II) 0,37, 19 Frank ^I), ekipni skoki na alj: r M-^rsk. šJJ Avstnja I 0.87, .1 »Mjeresai* 1 00. 6 Bled I (Hrast. Lazar P™*^ 7 Bled II (Smid. Jug, Safanč* IjV Hled III (Volarič. Mirt. f>jfi}r)4,» M Huie»W ■JJMK, 6. OKTOSU 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 13. STRANO LAS Kupci se po vremenu ravnajo So v redu? Prilegajo se odlično »Jesen je za čevljarje dobra, če je deievna in hladna, ker se tedaj ljudje hite obuvati, pomlad pa mora biti hitro suha, da čim prej stopimo is škornjev in seiemo po novi spomladanski modi,« malce v smehu pripoveduje simpatična posle vodkinja Pekove prodajalne v Prešernovi ulici v Kranju, Marinka Pevec. In res je tako. čevljarska industrija presneto zavisi od vremena, ne le od modnih muh. Letošnja jesen ho, kaže. dobra. Dežja ne zmanjka in Škornjev za dež bi prodali, kolikor hočeš. Z moškimi in ženskimi lahko postrežejo vsak trenutek, otroške pa čakajo vsak dan. No, nekaj jih imajo, ne pa bogate izbire, kakršna bi lahko bila. Imajo pa za otroke na voljo vseh vrst copat, za šolo in za dom. Za dom so tople, v živahnih karih, s trdnim podplatom. Kar malce ortopedski so, saj otrok mora imeti v obuvalu trdno oporo za mehke, razvijajoče se kosti. Dobro so založeni za to jesen. Za ženske so poskrbeli s hvaležnimi gu-maricami pa gležnarji za suho in mokro vreme. Še vedno je moden semiš. Ta ie ostal tudi na salonarjih. Za jesenski dež so pravkar dobili lične škorenjce, drap in črne lakaste s toplo podlogo, od Jugoplastike pa je prispela pošiljka škornjev za dež, ki so videti usnjeni. Tudi za zimo se že lahko obujete. Prvi letošnji škorenjci so prišli v rjavem in drap se mišu, z debelim gumastim podplatom. Tudi v sneg in v snežno brozgo bomo v njih mirno lahko stopili. Pa topli so! Visoki in malo nižji se dobe. Za model Jurka vprašajte. Za ženske imajo na izbiro celo vrsto toplih copat. Tudi tiste natikače, ki so vsi iz ovčje kože. Lepi. mehki, topli, ne pa tudi poceni. Tudi za moške ni izbire nič manj. Zagotovo pa bodo najraje segli po novih gumaricah, model Milan ali Bogo, z debelim gumijastim ali poli-uretan podplatom, ki jih le natakne- te ali zavežete. Pri Peku se dobijo tudi udobni klasični čevlji in pa mo kasinke z usnienim podplatom. Pri moških čevljih letos prevladujejo rjave barve. Malce poglejte na nove modele z znakom rakuna ali zajca Za te pravijo prodajalke, da se bodo najbolje prodajali, ker so menda najbolj mehki in udobni. Pa trpežni hkrati. Tudi z otroškimi čevlji so dobro založeni, nič manj s čevlji za mlade. Sem sodijo gležnarji, svetlih barv. mehki, prožni, z gumijastim podplatom. Vsako leto bolj znajo pri Peku prisluhniti željam mladih, se zdi. Vsaj po izbiri sklepamo tako. Letošnjo jesen bodo mladi morali biti zadovoljni. Ne smemo in moremo pa mimo športne obutve, ki je imajo zdaj pri Peku res za vse starosti, tako ženske, moške in otroške. Trim obutev, za staro in mlado, s katero so pri Peku začeli pred nekaj leti, zavzema že kar lep del njihove celotne proizvodnje. Svojo ponudbo dopolnjujejo tudi s ponudbo drugih proizvajalcev. Pravkar imajo že naprodaj športno obutev za po smučanju od »Sloge« Prnjavor. Zaenkrat imajo na voljo le dekliške in fantovske številke, dobili pa bodo tudi ostale. Stojnica pred trgovino mimoidoče opozarja tudi na Pekovo posebno ponudbo. Vse, kar je videti zunaj na prostem, prodajajo veliko ceneje, po industrijsko znižanih cenah. Tako prav te dni lahko izredno poceni kupite ženske škornje; za tiste z visoko peto boste odšteli 900 dinarjev, za tiste z gumo in nizko peto pa le 780 dinarjev. Pa ne le škornje. Tudi otroške čevlje pa posamezne moške in ženske modele čevljev in trim obutve dobite veliko ceneje. Izplača se. Je že tako, da bomo vse bolj gledali na dinar, in če nam ie vseeno zaradi mode, bomo- lanski model letos prav tako dobro nosili kot še enkrat aH več dražjega letošnjega. No, kaže, da bo takšne ponudbe tudi pri Peku vse več in lahko se bomo kdaj pa kadaj tudi poceni obuli, pa zato nič slabše. Prepričani smo lahko, da bodo pri Peku vedno skrbeli, da bomo dobro in moderno obuti. In izbira bo velika, vedno večja. To pri Peku dokazujejo iz leta v leto, iz sezone v sezono. Os V takih copatah nas pozimi ne bo zeblo Lepe bomo pod noge tudi v deiju Škornji, škorenjci - tudi to zimo bodo modni ALPETOUR Skofja loka Titov trg 4 b razpisuje na podlagi sldepa delavskega sveta Delovne skaraoeti skupnih služb SOZD Alpetour Skofja Loka ter določil statuta naslednja dela oziroma naloge, na katera so vezana posebna pooblastila in odgovornosti: i VODJE RAZVOJNO PLANSKE SLU2BE > VODJE PRAVNE SLUŽBE £ VODJE SPLOŠNE SLUŽBE *alef splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se nasled-*r* Pogoje: •cd 1 _ visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri. - tri oziroma pet let delovnih izkušeni, od tega eno leto na področju planiranja ali razvoja, - hioralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost pod 2. - visoka izobrazba pravne smeri - gospodarstvo, - trikTtt delovnih izkušenj, od tega dve let. v gospodarstvu - moralnopolitična neoporečnost m družbenopolitična aktivnost »od 3 - visoka ali višja izobrazba organizacijske ali pravne smeri, tri oziroma pet let delovnih izkušenj. _ moralnopolitična neoporečnost »n družbenopolitična aktivnost ■> , • u dol in naloK bodo izbrani kandidati ime- Z* opravljanje vseh razpisanih nci in nan»K »"«• »»ovani za dobo 4 let. nonudbe z opisom dosedanjih delovnih »kuienj in t^ill*&\!?™:?o »z« razpis« zaporedne številke del in nalog, na katere se nanaša vloga. totavski avet bo o izbiri kandidatov odločil v 60 dneh po izteku krijavaega roka. . t^ndidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi, ko bo «Wavski svet imenoval izbrane kandidate. e Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge: KONTROLA PROIZVODNOSTI KRAV IN JEMANJE VZORCEV NA TERENU za določen čas - nadomeščanje delavca na odsluženju vojaškega roka Posebni pogoji: živinorejsko veterinarski tehnik, delo se opravlja s polovičnim delovnim časom, vozniški izpit B kategorije STROJNO PRIDOBIVANJE LESA (2delavca! Posebni pogoji: « mesecev delovnih izkušeni v gozdarstvu, vozniški izpit B kategorije za Delovišče BLED MOLŽA KRAV Posebni pogoji: živinorejec, 1 leto delovnih izkušenj v živ ii KRMLJENJE GOVEDI Posebni pogoji: živinorejec, vozniški izpit B kategorije. 3 mesece delovnih izkušenj v kmetijstvu NOČNO DEŽURSTVO Posebni pogoji: živinorejec ali delavec brez poklica. '< !o se opravlja s polovičnim delovnim časom, pravilen odnos do dru/.oene lastnine, poznavanje požarnovarnostnih ukrepov in poznavanje dela čuvajske službe, prijavijo se lahko tudi upokojenci. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh po objavi. MLEKARSKI ŠOLSKI CENTER KRANJ, Smlednifika 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA ŠOLE za nedoločen čas Pogoj: — ekonomska srednja Šola in delovne izkušnje Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Nastop dela takoj ali po dogovoru. KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE Svet KS Zlato polje razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI za vodenje administrativnih del v KS Zlato polje. Delo je honorarno in v popoldanskem času. Pogoji: - srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja, - moralnopolitična neoporečnost, aktivnost v družbenopolitičnem življenju Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov. Krajevna skupnost Zlato polje Franca Rozmana Staneta, številka 13, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. kmetijsko živilski kombinat kranj tozd kmetijstvo sporoča, da bo skladišče semenskega krompirja v Šenčurju od 1.10. dalje odprto za stranke v torkih in petkih od 7. do 14. iire. Za podrobnejše informacije povprašajte po telefonu št. 41-017. C L, A S14.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 6 OKTOMM dostavni avtomobili ZASTAVA 850 AK,850 AL,850AP DOBAVA TAKOJ DO 14. 10. 1981 PO SEDANJIH CENAH CENIK DO 14. 10. 1981 tov. cena malop. cena 850 AK 850 AL 850 AP 850 AT 850 AF 158.800,-161.009,-164.000,-163.500,-160.420.- 204.610,-207.371,-211.136,-217.604,-213.634,- PO 14. 10. 1981 tov. cena malop. cena 169.916,-172.270,-175.480,-163.500,-160.420,- 218.561,-221.515,-225.543, -217.604,-213.634,- • VSESTRANSKO UPORABNI ZA PREVOZ OSEB ALI TOVORA • MOGOČ TUDI NAKUP PO SISTEMU STARO ZA NOVO (DI ZASTAVA AVTO LJUBLJANA LJUBLJANA, TOZD Zastava, Celovška 150, tel. (061) 557-351 CELJE, TOZD Avtomotor, Miklošičeva 5. telefon (063 ) 24-200 MARIBOR, TOZD Avtomotor. Grajska 7. telefon (062) 22-654 SLOVENJ GRADEC. TOZD Avtomotor. Glavni trg 44, telefon (062) 841-461 KOPER. TOZD Servis Koper, Istrska 55, telefon (066) 21-774 Jp emona globtour GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA. CSSO, POLJSKA, ITALIJA, AVSTOUA HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE Ime in priimek............................. ulica, hišna številka......................... kraj in poštna številka....................... Prosim, da mi pošljete brezplačen prospekt ZIMA 1981 /82 na moj gornji naslov. Kraj in datum........ (podpis) Izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite najbljižji Glob-tourovi poslovalnici. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Vse poslovalnice GLOBTOUR m pooblaščene agencije. KRANJ novi modeli velika izbira VSE V ENI HIŠI — konfekcija — športna oprema KRANJ - PRIMSKOVO Obvestilo našim cenjenim potrošnikom: do 15. 10. 81 sprejemamo naročila za modularni opečni zidak 6/1 ponovno vam lahko ponudimo klasični hrastov parket in ladijski pod ftf\ alples Industrija pohištva Železniki TOZD PROMET BLAGA razpisuje javno dražbo rabljenih strojev in naprav, in sicer: 1 KAMION TAM 5500. letnik 1971, nevozen izklicna cena Ikom. .15.000.-din . 2. HORIZONTALNI SKOBELNI STROJ dolžina hoda 600 mm 1 kom. 20.000,- din i MOTORNA 2AGA STIHL dolžina meča 500 mm Ikom. 500.-din 4. CIKLOGRAF NEKOMPLETEN 1 kom. 150.- Hin 5 RAČUNSKI ELEKTRIČNI STROJ OLIVETTI v okvari — 1 kom. 300,— din 6 ŠTEDILNIK GORENJE. 2 pl + 2el. 3 kom. 6.496,- din/kom 7 HLADILNIK GORENJE 135 1 3 kom. 4.400,- din/kom H TERMOAKUMULACIJSKA PEČ AEG 3,5 KW 1 kom. 7.600.- (liti Licitacija bo 21. 10. 1981 oh II uri pred avtomehanično delavnico DO Alples v Železnikih. Ogled je možen isti dan od 9. ure dalje. Udeleženci javne dražbe morajo položiti kavcijo v višini 10*# od izklicne cene. Plačilo takoj po končani dražbi. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o D888 Jesenice, c. Maršal« Tita * razpisuje prosta dela in* loge KURIRJA Zaposlitev je za določen c*' nepopolnim delovnim «ai<* Kandidati naj pošlje i o pri p* na naslov Osnovno zdrav*'-Gorenjske, Delovna skupni skupnih služb Jesenice w Sala Tita 78. Razpis velja 15 dni po ©k* vi oglasa. Osnovna šola PRE2IHOV VORANC Jesenice razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA OSNOVNE SOLE PREŽIHOV VORANC - JESENICE Pogoji: - kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 511. člena zakona o združenem delu in mora imeti Se: — pedagoško izobrazbo, _ najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalncm delu, — imeti mora organizacijske sposobnost i. - pravilen odnos do samoupravljanja in biti moralno-poli-tirno neoporečen Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Jesenice, TOZD Osnovna šola Pre-žinov Voranc, Jesenice, Tomšičeva 5, razpisna komisija. Osnovna šola HEROJA GRAJZERJA TRŽIČ enota glasbena šola razpisuje prosta dela ia »** loge VODJE ENOTE z delno učno obveznostjo '* UČITELJA KLAVIRJA z zmanjšano učno obvexfl»v atjo za določen čas Kandidati morajo izpolnjen* določila zakona o glasbe^ šolah in statuta šole. Pred**?1 ho imel kandidat z najusrf nejšimi pogoji. Vlogo s kratkim živijeaf piftom in dokazili o stroke* nosti pošljite v 15 dneh f objavi na naslov: Osno?** šola heroja Grajserja * enota glasbena šola, Tri* Pot na Zali rovt 15. za r*r pisno komisijo. 6 OKTOtflA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE MALI telefon 23-341 *RODAM glavah. Jeglič. Pod- ;U«ce KRAVO po izbiri aii dva TE-***** 6 mesecev. Kapuf Jože. Hra 9628 Jhdiinjake ELEMENTE in „ ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektri *«iaki SUSILEC za perilo gore-prodam Telefon 60-142 9629 n^*o BAS - KITARO, skoraj * *«» din ter MOPED na 3 pre »Z.OOOdin. Zore. Pristava 80. Tržič 9630 oožagan LES za ostrešje In po tel. 50-260 - int. 320 Staj-«16. do 14. ure 9631 blitve prodam KUHINJSKO in ŠTEDILNIK ter garde OMARE za v spalnico. Tele-R od 14.30 do 16 ure 9632 Osnovna šola BLAŽ OSTROVRHAR skofja Loka Podhibnik 1 vabi k sodelovanju specialnega pedagoga ^ |«rfv« TELIČKA za pleme Vok ^»»•rur 9606 jedilni KROMPIR igor, po •T"*« 47/a, Begunje 9607 ~~ trodelno OKNO 180xl«O. za-in roleto. Hrast ie 77. Kranj 960K i komplet ODRE za fasado Ciril. Breznica 5. Skofja Ix>ka 9609 troski PESEK za fasado Ke . Velesovska 12. tel 41-081 9610 pakirano APNO. Luže 21. Sen 9612 globok italijanski OTROŠKI Telefon 22-324 96 M prodam dobro ohranjen globok I VOZIČEK. Kvas - Svarc, C. r 4. Bled 9614 KOZO. Breg 2, Tržič 9615 nov TRAKTOR fiat - Store na vaa kolesa. Žarkov i<* Mar Ji Brnik 78 9616 »ZAPRAVLJIVCEK« in SED je Janez, Cerklje 261 9617 električni ŠTEDILNIK go * kW termoakumuiacijsko PEC Janez. Vrbnje 19/a. Radovljica 9618 DNEVNO SOBO. Informacije 26-107 vsak dan po 17 uri 9619 ■» 300 kv. m smrekovih OPAŽ DESK, novo BANJO, dolžine i p rumene barve, obrobne zidne bo-L*4TrVE ter nov ŠTEDILNIK kUp-■l ZASTAVO 750, letnik 1978 me. Ribno 102, Bled 9620 brejo TELICO. Rupa 13. tele-9621 dve plinski PEĆI z jeklenko, se Ogled vsak dan popoldan Nenad, Gasilska 9, Šenčur 9622 4 mesece stare JARCKE. M a v 9623 »POGRADE« 2-posteljne (Bo-Ofled dopoldan Telefon 28-787 9624 120 kv. m DESK za oblogo. Janez, Kovor 134 9625 jugalni STOLČEK in okroglo STAJICO. Tušek. Jezerska ce-9626 ZELJE KUPIM Kupim CIRKULAKKO. premer 40cm Vodnik Alojz. Trboje 80, Kranj 963-'! Kupim betonsko ŽELEZO 1000 kg -10 mm in 1000 kg — 8 mm Ogled popoldan Zahariev Pero. Savska <• 18. Kranj 9934 Kupim GRADBENO BARAKO (3 + 4 m) Informacije po tel 28-168 9615 Kupim nekaj SPIROVCEV. dolžine 8 do 9 m. Telefon 27-701 <*>.w Kupim ELEKTROMOTOR. 4 kVV Pfajfar. CeAnjica 30. Železniki do 965 ZASTAVO 750. letnik 1972. neregi strirano. prodam za 1.1 SM, zaradi odhoda v JLA Telefon 064-25-022 9645 Ugodno prodam avto ZASTAVA 101. starejši letnik, dobro ohranjen Pfajfar. Ceftnjica 30. Železniki 9646 Prodam karamboliran. nevozen AMI 8. celega ali po delih in nove rezervne dele zanj. Ogled vsak popoldan. Bled. Koritno st.67 9647 Ugodno prodam JAWO 360, registrirano do julija 1962 in BMW 500. po delih Bulovec Rado, Čopova 25. Lesce 9648 Prodam ŠKODO 100 S Gorenja v*as 49. Reteče - Skofja Loka 9649 Nujno prodam MOSKVIC karavan, letnik december 1978. registriran do julija 1982 Sp Gorje 125 9650 Prodam PRIKOLICO adria 450 Ogled od 15. ure dalje. Zvirče 3. Tržič 9651 MZ 250 TS, športno preurejen, prodam za 3.5 S M in BMVV. 500 ecm R 51 3 Telefon 064-82-497 9664 VOZILA STANOVANJA Prodam tovorni avto TAM 2000 in nov MOPED iawa Dobnikar Franc. Medno St 50 9611 ZASTAVO 750 vozilo. Peterman Zg. Gorje Prodam odlično fon 70-211 zamenjam za večje Franc. Podhom 55. 9420 ohranjen R-4. Tele-9423 Prodam dobro ohranjeno LADO 1200 1-oka 96, Tržič 9448 Kupim ZASTAVO 750. letnik 1979-80. Telefon 60-801 9470 Prodam VVARTBURGA. Telefon (0641 61-414 9474 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik november 1977. Rezar Blaž, Srednja vas 12, Golnik 9500 BMVV 316. letnik 1977. prodam Tele fon 21-677 9637 SIMCO 1100, letnik 1974, v dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Ogled vsak dan. Izda Valentin. Rezke Dragarjeve 7, Vižmarje 9638 Prodam dobro ohranjen AMI super. letnik 1974, prevoženih 79.500 km. Avse-nek Janez, Vrbnje 19/a, Radovljica 9639 Kupim FIAT (sport, special) 850, lahko neregistriran. Spenko Bojan. Hotemaže 15, Preddvor 9640 Prodam dobro ohranjen AMI 8 za rezervne dele ali ponovno registracijo. Jože Stopfer, Mavčiče 49 9641 Prodam ŠKODO S 100 L, letnik 1972. regiBtrirano, celo ali po delih. Bogataj, Srednja vas 10, Poljane nad Skofjo Loko 9642 Kupim dobro ohranjeno STREHO za vvartburga — navadnega. Ponudbe po telefonu 064-70-068 9643 MZ TS 250/1, letnik 1979, cena 2.7 SM, prodam. Grohar Tine. Planina 3, Kranj 9644 Prodam dvosobno STANOVANJE. Kmet Jože. Ljubljanska 6, Kranj 9507 Zaradi osamljenosti oddam STANOVANJE, brezplačno, upokojenki ali uslužbenki. Klemdinst, Brezje 27 9656 Nujno iščem SOBO za določen ali nedoločen čas. Sem zaposlena. Sporočite po tel. 064-21-648 od 17. do 19. ure. 9657 Najamem dvosobno ali trosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Zagotovljeno predplačilo 9658 Iščem STANOVANJE, možen kasnejši odkup, 1 SM mesečno. Novak Mirjana. Trg svobode 23. Tržič 9659 Na STANOVANJE sprejme ženske. Ponudbe pod: Kranj 9660 POSESTI V najem vzamem LOKAL Kranja. Telefon 064-25-457 okolici 9661 = OBVESTILA; POPRAVLJAM HLADILNIKE' Telefon 064-60-801 g!« rJXnr?m£m ,!Tfila 28 »zdelavo VO-5E22?i 1E INSJALACIJE. Jezeršek, Skofja Loka, tel. 064-60-910 9592 PRIREDITVE » fJ^SNI TEČAJI V KRANJU! Vsak četrtek s pnčetkom. 8. 10. 1981 - ob 17 45 VA?«KhttaR0it^ADMJE-m-AJ**» v Delavskem domu - vhod borisekT teCm JA*| -== OSTALO == . ,MATEMATIKO instruiram Sole. Telefon 27-329 popoldan za vse 9663 Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog: VEČ NK DELAVCEV Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo imeti končano osnovno šolo. Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba traja 3 mesece. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem^elu pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Vodovod Kranj -odbor za medsebojna delovna razmerja. Delavci bodo obveščeni o sprejemu v roku enega meseca 00 poteku razpisnega roka. K 82 KOVINAR JESENICE KOMUNALNO PODJETJE KOVINAR JESENICE Zbor delavcev DS skupnih služb vabi k sodelovanju DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG S PODROČJA VARSTVA PRI DELU Pogoj: — višja šola za varstvo pri delu. — opravljen pripravniški staž. — aii — višja izobrazba. — izpit A programa i/, varstva pri delu Kandidati naj svoje prijave skupno z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, DS skupnih služb, v 15 dneh po objavi oglasa. 8AMOPO8TREZNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 Delavski svet DO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO ^goji- _ višja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali gostinske smeri in 3 leta delovnih izkušeni na odgovornih delih in nalogah ali srednja strokovna izobrazba gostinske smeri iti 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ^*ndidati morajo biti družbeno politično razgledani, imeti ustvarjalen ~no« do samoupravljanja ter organizacijsko vodstvene sposobnosti ZAHVALA HjHS * z«hv«IJu>nu, sorodnikom m znancem, prijateljem in sodelavcem /a izkazano poslednje slovo od naše najdražje mame TEREZIJE MAČEK Najlepša hvala vsem za darovano cvetje in za prispevke v dobrodelne namene ter za izrečeno sožalie. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, podbreškim pevcem za petje ob slovesu ter župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI Podbrezje, 5. septembra 1981 Vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi JANEZ ŠIBERLE Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, 6. oktobra 1981, ob 16. uri izpred domače hiše - Zg. Jezersko št. 93 NJEGOVI! Zg. Jezersko, Železniki, Ljubljana, 3. oktobra 1981 V SPOMIN 5. oktobra sta minili dve leti. odkar mi je kruta usoda iztrgala mojega dragega in nepozabnega sina SREČKA ZUPANČIČA SPOMIN NANJ BO OSTAL VEDNO 2TVI Hvala vsem. ki obiskujete njegov prerani grob. mu prinašate cvetje in prižigate sveče. NEUTOLAŽLJIVA MAMA in STANKO k-'^ve x dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na £*>vSamopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5, a pripi-^»»za razpis«. ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega JANIJA LUŠINE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, mladini Iskre - ATC, sindikalni konferenci Iskre EM Kranj, delavcem Gorenjskega tiska in Tekstilindusa ter vsem, ki ste sočustvovali z nami. nam izrazili sožalie in mu da župniku in govorni sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in mu dar. -«tli cvetie Zahiml« ter vsem' ki st* ,iku iz hk„ „ pCovilne besede ob «^^£^5 kem številu spremili na zadnji poti. w eh" ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 30. septembra 1981 Anton Kramarič: Kjer ura traja 60 minut Učitelj« si običajno predstavljamo kot stroge fakultetne ali gimnazijske profesorje, ki mrko gledajo izza očal na živahno mladež. No, tudi v osnovnih šolah niso tako zelo redki, čeprav prevladujejo »tovarišicc«. ampak na nižji stopnji jih pa res skoraj ni več. Prvo leto si je nabiral delovne izkušnje v osnovni soli v Dobrem polju na Dolenjskem. Poučeval je matematiko, fiziko, tehniko, likovni pouk, »vskočil«, kjer je bilo treba. »Mislim, da je z učenci na predmetni stopnji lažje delati. Starejši so, samostojnejši, vzgojnih problemov skoraj ni. Tudi na interesnem področju gre z njimi izvrstno.« Kljub temu se Anton Kramarič na Dolenjskem ni najbolje počutil. Drugačen način življenja, drugačni ljudje Želel je nazaj na Gorenjsko. Preden je prišel v Lom. sta z ženo zaključila pedagoško akademijo. »Iskala sva šolo, kjer bi lahko skapaj delala. V lomski podružnični šoli je bilo takrat mesto prazno pa še stanovanje sva dobila. Moram pa reci, da je bilo sprva težko. Nisva imela izkušenj z vodenjem in poukom v taki šoli, nisva poznal« ljudi, cesta je bila takrat izredno slaba, tako da sva bila skoraj odrezana od mesta.« V enajstih letih sva se vsega privadila, vzljubila delo z najmlajšimi in vaščane. Sola, ki bo prihodnje leto slavila petdeset let, ima dva oddelka s kombiniranim poukom. Anton Kramarič poučuje tretje in čet rt o-šolce. »Naša ura je dolga šestdeset minut,« je pojasnjeval lomski učitelj. »Približno petnajst minut delam z enim razredom, potem z drugim in tako naprej. Predmetnik je pri nekaterih manj zahtevnih predmetih nekoliko skrčen. Mislim, da ima kombiniran pouk svoje prednosti. Od učencev zahteva već samostojnosti in zbranosti. Njihova delovna disciplina je prav zavidljiva, od učitelj« P« je seveda odvisno, koliko jih zna motivirati.« Mnenja o upravičenosti podeželskih podružničnih šol so v družbi dokaj deljena. Matične šole bi jih najraje ukinile, ker so drage, krajani pa jih hočejo obdržati. »Podružnice so nastajale, ker so jih ljudje potrebovali. Največkrat so jih celo sami zgradili. Otroke bi pač radi zadržali doma, po drugi strani pa podružnična šola predstavlja nekakšen izobraževalni in kulturni center v vasi. Zato tudi opravičuje svoj obstoj.« Stirirazrednica v Lomu, ki jo letos obiskuje 36 otrok, je podružnica osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču. Vendar pa povezava z matično šolo ni najboljša. Vse organizacijske težave morata Mira in Anton Kramarič reševati v glavnem sama. Pogrešata tudi tesnejših stikov s psihologom, knjižničarjem. Dosti bolje sodeluje šola s krajem. Učenci raznašajo pošto po okoliških domovih, skupaj z vaščani so uredili igrišče živ-žav, obnovili pot in kurirsko postajo G-34, za katero z borci tudi skrbijo, nastopajo na vseh proslavah in tako dalje. »V šoli smo razvili tudi dokaj pestre interesne dejavnosti. Na- črtujemo plavalni in smučarski tečaj, sestavili bomo pevski zborček, zbrali učence v dramskem in šahovskem krožku. Uspešni smo bili doslej v tekmovanju Vesele šole, borimo se za športno značko in še bi lahko našteval. Zanimivo je, da pri vodenju interesnih dejavnosti starši zelo radi sodelujejo.« Posebnost šole je njegov pionirski odred G-34, ki so ga ustanovili pred šestnajstimi leti na pobudo partizanskih kurirjev Slovenije. Pionirji so s pokrovitelji, med njimi so še Imko. Termika. Elektrotehna. Državna založba Slovenije, Sport oprema in Tobačna tovarna, vsi i/. Ljubljane, sklenili celo samoupravni sporazum o sodelovanju. To je iz leta v leto plodnejše. Pokrovitelji pomagajo pri akcijah učencev, ki imajo značaj obujanja tradicij narodnoosvobodilne vojne, pionirji pa obiskujejo delovne kolektive, nastopajo zanje, pišejo v njihova glasila. Prav pokroviteljem se imajo največ zahvaliti, da se je šola v zadnjih letih tako razvila. V naslednjem šolskem letu bo predvidoma prešla na celodnevni pouk. Do takrat bo potrebno urediti telovadnico, čajno kuhinjo, večnamenski prostor, zunanja igrišča ter izpopolniti opremo v učilnicah. Celodnevnega pouka se lomska učitelja ne bojita. Odprle se bodo možnosti za še pestrejše interesne dejavnosti, njun delovni čas. ki je že zdaj precej »celodneven«, pa bo tako dobil tudi uradno potrditev. H. Jelovčan Praznik Predoselj Predoslje — S proslavo ob spominskem obeležju na Suhi so se v Predosljah zaključile letošnje prireditve ob krajevnem prazniku. Le-tega praznujejo vsako leto 2. oktobra v spomin treh partizanov domačinov, ki so padli v gozdu nad Suho. V minulem tednu so v počastitev krajevnega praznika organizirali vrsto športnih prireditev, najboljšim ekipam in posameznikom pa so podelili priznanja na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti. Na seji so tudi pregledali izpolnjevanje letošnjega programa dela. Čeprav se Teto še ni izteklo, je vrsta nalog, ki si jih je zadala kra- Nova sejemska prireditev v Kranju Novosti stanovanjske opreme KRANJ - V petek, 16. oktobra, ob desetih dopoldne bodo v poslov noprireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju odprli 14. sejem stanovanjske opreme in dekorative. Po zdajšnjih podatkih bo sejemski prostor izpolnilo 247 razstavljalcev iz Jugoslavije in šestih drugih držav Evrope. Na 6000 kvadratnih metrih razstavne površine bo predstavljenih okrog 5700 izdelkov. Organizatorji sejma zatrjujejo, da bo v Savskem logu zbrano vse, kar sedaj s tega področja jpremoreta Slovenija in Jugoslavija. Tokrat ne bo šlo Ie za ožje področje stanovanjske opreme, ampak za opremo človekovega bivalnega okolja nasploh. Sem sodijo tekstil, najrazličnejša druga oprema, dekorativa in podobno. Prav tako bosta del sejma, umetna obrt in likovna oprema. Se posebej pa velja opozoriti na varčevanje energije, uporabo izolacijskih materialov in NESREČE MEGLA IN DEŽ OGROŽALA PEŠCE V dežju, megli in slabi vidljivosti na cesti bi morali vozniki še posebej poostriti pozornost. Dokaz, da se to še vedno ne dogaja, so prometne nesreče, v katerih so prizadeti pešci, predvsem otroci. Pretekli teden, ko sta cestam vladala dež in slaba vidljivost, so bili kar v štirih nesrečah udeleženi pešci, v treh od teh pa poškodovani otroci. V petek, 2. oktobra, se je že dopoldne pripetila prometna nesreča pri bencinski črpalki v Cerkljah. Franc Kropivnik, star 45 let, iz Grada pri Cerkljah, je z neprimerno hitrostjo pripeljal z Zgornjega Brnika, pred bencinsko črpalko pa je po desni strani ceste prehiteval vozilo Franca Benedika iz Šenčurja. Pri tem je na robu ceste zadel otroka Milana Sa-jovica, ki so ga težko ranjenega odpeljali v ljubljanski Klinični center. Istega dne je na Jesenicah voznik Feliks Praprotnik, star 40 let, ki je iz centra Jesenic vozil proti Kranjski gori, na prehodu za pešce zbil Cirila Noča, starega 69 let, z Jesenic. Pešec je padel na pokrov avtomobila, pri tem pa z glavo zadel v vetrobansko steklo. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. na druge probleme, s katerimi se srečujemo pri urejevanju svojega okolja. Centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane pripravlja za sejem kopico praktičnih in teoretičnih prikazov. Tradicionalna bo razstava gob z gobio restavracijo. Sejem je poskrbel tudi za menjalnico. Prvič bo na tem sejmu uporabljen del novih sejemskih prostorov. V njih bodo predavanja o domaČih vrstah premoga in racionalnem ogrevanju, o nizkem temperaturnem ogrevanju in uporabi črpalk, o možnosti uporabe nekonvencionalnih virov energije, o termoizolacijskih materialih in njihovi pravilni uporabi ter o nabiranju in uporabnosti goh. Astra-Plama, TAM Maribor, Hermes iz Ljubljane, TIM Laško in Sava Kranj bodo pripravili tudi posebne informacijske dneve. 'J.Košnjek V Tržiču pa je v petek ob 18.45 voznik, ki je z neprimerno hitrostjo vozil iz Križ proti Tržiču, pred osnovno šolo zbil otroka, 12-letno Majo Lužar. Po nesreči je, ne da bi ponesrečenemu otroku pomagal, odpeljal naprej. Ponesrečeni Maji Lužar sta domov pomagali vrstnici, voznika pa so po njunih podatkih miličniki tržiške postaje milice kmalu izsledili. V soboto pa je okrog 16. ure voznik motornega kolesa Iztok Gašper-šič, star 18 let, iz Bodešč pri Radovljici, podrl 4-letnega Igorja Zonika, ki je nepričakovano pritekel izza ob cesti parkiranega tovornjaka. Motorist se je sicer umikal proti sredini cestišča, a je otroka kljub vsemu zadel s prednjim delom motornega kolesa, tako da je padel po cesti. Ranjenega Igorja Zonika so prepeljali v jeseniško bolnišnico. D. Zlehir NEVARNA IGRA Cirče — Pri eksploziji električnega detonatorja sta bila v četrtek, 1. oktobra, nevarno ranjena otroka Damjan Naglic, star 6 let in Tomaž Markič, star 11 let, oba iz Kranja. Otroka sta detonator našla ob cesti jevna skupnost, že izpolnjenih, vrsta zadev, za katere pa se krajani še posebej prizadevajo, pa je žal zastala. Med izpolnjene naloge vsekakor sodi urejanje javne razsvetljave v Predosljah, saj je bila stara zelo dotrajana in je bilo seveda vzdrževanje precej drago. Pri zamenjavi razsvetljave so opravili veliko krajani s prostovoljnim delom, predvsem so izkopali jarke za kable in nove drogove. Letos se je krajanom izpolnila tudi dolgoletna želja — skozi Predoslje namreč od konca septembra vozi lokalni avtobus. Pod osnovno šolo v Predosljah so uredili tudi obračališče. Čeprav so že marca letos krajani Predoselj in Britof a vplačali samoprispevek za napeljavo telefona, delavci podjetja za PTT Kranj z deli še niso začeli. Rok je sicer letošnje leto. vendar pa okoli 300 bodočih naročnikov iz obeh krajevnih skupnosti, ki so vplačali po 23.000 din samoprispevka, dvomi, da bodo že letos v njihovih domovih zabrneli telefoni. Letos so se v krajevni skupnosti Predoslje pojavile tudi skrbi z varstvom predšolskih otrok. Osnovna šola Josip Broz Tito je namreč že pretesna, da bi med svojimi šolskimi oddelki imela Še vrtec, zato je treba poiskati drugačne rešitve. Vendar pa vsa dosedanja dogovarjanja s krajevno skupnostjo Britof, varstvo otrok naj bi namreč bilo skupna zadeva obeh krajevnih skupnosti, še niso prinesla rešitve, saj se ne morejo odločiti za lokacijo novega vrtca. Vendar pa to ni edina skupna zadeva, ki bi jo veljalo v kratkem razčistiti na zboru občanov obeh krajevnih skupnosti. Pogovoriti bi se namreč morali tudi o pokopališču. Še naprej ostaja odprto tudi vprašanje gradnje nove trgovine v Predosljah, saj kaže, da bo na to treba tudi še nekaj časa počakati. L. M v Čirčah, kjer izkopavajo jarke za vodovod, minerska dela pa opravljajo delavci SGP Gradbinec. Detonator sta razbila, pri tem je eksplodiral in oba teže ranil. Odgovorni miner, 40-letni Mate Kovačič, verjetno pri aktiviranju min ni prevenl, ali so vse eksplodirale. Ta malomarnost pa se je kruto maščevala. POŽAR V JESENIŠKI ŽELEZARNI Jesenice — V soboto, 3. oktobra, je v jeseniški železarni okrog 10. ure dopoldne izbruhnil požar na novi odpraševalni napravi. Pomočnik vodje gradbišča, 23-letni Samed Simonov«? z Jesenic, je zaupal delo na napravi varilcu Ranku Zdjelarju, vendar mu ni dal ustreznih napotkov za varno opravljanje tega dela. Ko je Zdjela r začel variti nosilni steber, se je zaradi toplote in isker vžgal valoplast, ki ga niso uspeli takoj pogasiti. V požaru, ki so ga nato pogasili gasilci iz železarne, je zgorelo 40 kv. metrov aluminija in 60 kvadratnih metrov valoplasta, kar pomeni 150.000 dinarjev materialne škode. Zoper oba odgovorna delavca so sprožili postopek pri javnem tožilcu. D. Z. GLASOVA ANKETA Tehnika zamenjala težko del< Ze zdavnaj so mimo leta. ko so delavci v Merkurju z rokami preložili na leto okoli 40 do 50 tisoč ton raznega tehničnega blaga, saj takšne mehanizacije, kot je na voljo danes, se niso poznali. Sodobno novo skladišče v Naklem pomeni korak naprej \ modernem poslovanju, v načrtu pa je se nadaljnji razvoj skladiščenja in transport s kontejnerji takega, ki mu slabo more škoditi. Zdaj material hitreje prekli železniških vagonov, r. stavne je in laže. saj je ni prostor pod streho.« Sašo Golmajer, tehnolog: »Nova Merkurjeva skladišča so med najsodobneje urejenimi pri nas. saj so opremljena s tako sodobnimi tehničnimi napravami, kot so na primer dvigala z magnetnimi prijemali. Prostor je kar najbolj racionalno izkoriščen, delo pa se opravlja večinoma mehanično. Nekaj opreme sicer še manjka, toda glavna naloga — odpraviti kar največ fizičnega dela in ga zamenjati z mehanizacijo — je izpolnjena. Treba pa bo seveda z mehanizacijo izpopolniti tudi vsa starejša Merkurjeva skladišča.« Franc Oman, komisioner: »Pri Merkurju delam že 22 let, zato seveda lahko primerjam oddajo in sprejem blaga danes in pred leti. Včasih so bile velike težave s prostori, blago je bilo v skladišču nepregledno postavljeno, v Jami smo na primer tehtali železo s tehtnico na vozičku. Ob vsakem vremenu, v dežju in soncu, snegu in hudem mrazu je bilo treba ročno prekladati težko blago. Zdaj je blago pod streho in zaščiteno pred korozijo. Nekaj blaga bo sicer še vedno zunaj, toda Stane Tavčar, vodja sko-propagandne službe nično se sedanji tehnok stopek pri skladiščenju primerjati s tako enoata\_ je bil pred tridesetimi leti. S njam se, da je imel Merkm delavce za ta najtežja magali pa so si z edino na cijo — samotežnim vozii .rudlom'. Z železniške smo dobivali blago v trgo vozu s konjsko vprego: i večino najtežjega dela sodobni stroji.- Delovne so zdaj povsem drugačne, tako kot vse druge delavc bili dve ali tri desetletja 1 zvesti Merkurju, nadvse V vrtcu IBI Kranj se pripravljajo na teden otroka Trgovina na gumbe in še kaj Velika živahnost se ta teden obeta igrišču in prostorom vrtca Industrije bombažnih izdelkov Kranj, saj vzgojiteljice pripravljajo vrsto prireditev, namenjenih otrokom v njihovem vrtcu, pa tudi tistim, ki zaradi česarkoli že ostajajo doma. Tako bodo v sredo, 7. oktobra, ob 14. uri, otroci pod vodstvom vzgojiteljic risali, se igrali, tekmovali, si ogledali lutkovno igrico, nastopali v oddaji »pokaži kaj znaš« in se igrali trgovino. Prodajali bodo sadje, zelenjavo in sladkarije staršem, ki pa ne bodo plačevali z denarjem, pač pa z gumbi, ostanki volne, s svežnjem časopisnega papirja, revijami, odpadnim lesom, škatlami in podobnim, vse to pa bodo otroci kasneje upora bili za različne dejavnosti v vrtcu. Za otroke, ki obiskujejo vrtec, pa bodo dopoldne pripravili ne igre med skupinami pečenjem kostanja. V soboto, 10. oktobra, otroka zaključili z izletom kamor bodo povabili ne le vrtca in starše, temveč krajevne skupnosti. Tudi razstavo bodo otrok iz koruze, krompirja, bodeče neže in podobnega i stavljali v jedilnici IBI in v ski knjigi v Kranju. Vzgojiteljice iz vrtca II povezale z DPM Prii organizirale predavanje za varnosti otrok v prometu. P* nje bo v četrtek, 8. oku* 18. uri v mali dvorani xadr doma na Primskovem. V čakujejo veliko udeležbo. Cerklj. - Včeraj* je,■ krajevni skup^ Mja. v kateri »o bodo Mori«* ifite v vojnih razmemh. ura?* pripravljenosti nadaljnjem utrjevanju naših nkittenj področju - Foto: M. Ajdovec_____