Delavsko samoupravljanje, kakor ga kažejo zapisniki
Tovarna cementa Partizan v Kaštel Sučurcu
Pred eetooj tonaino samo fcri tapisniike sej deJavakega sveta, K dme 28. decembra 1955, 3. jn 18. lefemarja leta 1956. Težko je veroefti, da je ves januar pote-kefl hrez seje, zato meniimo, da jnanjfca en zapisnik. Na dnev-»em re<lu sej so bile naslednje TainejSe  točke:
—    izpolmitev    tetaega    pJana Idvafcrat);
—  imvesticijska gradnja v letu 1956;
—   zamenjava   določenih   vist ¦brojev;
—  vprašamje prevzema menze;
—   volitev   komisije   za  kadre toi  komisij«  za  delovno   organi-sacijo.
Samo trije zapisnriki tn kratko vreimemsiko razdobje, ki ga oto-tegajo, ne zadostuje<jo, da bl bolj točno pregledali dalo de-lavskega sveta v celoti, niti da bi napravili eklepe o spložnd dedavmosti tega najvižjega orga-na podijetja. Toda so nakatera ma&ina vprašamja, ki ftiiso za-nkniva  samo   za   delavski  »vet,
0  fcaterem govorimo.
\     Crtonje iz čltmsiva •      delavskega sveta
1» zapisnika: »Delavec N. N., ki dela na vertikalnih ploščah, )e prilšel z naročllom, za kate-rega sem ugotovU, da je nepra-Vilbio. Poelal sem ga, naj popra-vi naroiilo, toda ni se vei vroiil, pač pa je dejail, da je dal naro-6Uo tistemiu delaivcu, za katare-ga bi bil baje moral spreijetd ce-ment. Stvar seim prijavil in Bgotovidi smo, da tega delavca ipdoh ni. Ko smo preiskaJi ra-fcune, aroo ugotoviil, da je na-W>Lilo ponaredil, v svojih izja-yah pa je v vreti vprašamj pri-ie8 v protislovje. Ta primer Je popofooma dokazan i.n predla-gam, <te se delavec N. N. izklju-k te delavskega sveta in odpu-*U z dela«
Dedavski svet je s-Henil, da •e »delaivec N. N. izbriSe iz 8lamsrt.v<a delavsikega sveta, po Bgotovitvi krivde pa se od>pusti fudi z dela«.
:         Haša pripomba
1        Kar    ladeva    vsebino,    Je stvu   jasna.   Delavec   N.   N., kj je  flan delavgkega svela, Je ponaredU naročilo, verjct-no   sato,   da   bi   si   prilastil ¦foločeno    kfvličino    cementa. Zato so ga izkljnoili iz delav-skega   sveta.   Reagiranje  de-lavskega   sveta   je   bllo   na-ravno,    energično    in    hitro. Toda frtanja iz članstva de-lavskega   sveta   niso   izvedJi tako, kakor je ireba. Ceprav nfaiafflo podrobnih predpisov ¦   tega   podrožja,   vendar   je jasno, da kadar gre za izvo-lienesa      Msna     delavskega svcta, za predstavnika, kl so ga iivolili  delavci,  ni  delav-ski   svet   nikjer   pooblaSčen, da sam, brez  zakonito  izve-denega  postopka,  sodi  v  ta-kih  primerih.  Daleč  smo  od tega,  da  bi  branili koga,  ki Je  storil  kaznivo "dejanje  In to celo protl splošnoljadske-mu premoženju. Vprašanje je naScIno: ali ie delavec dejan-sko   <rtorU   nck«   kaznivo   de-Janje   ali   ne.   Delavstl  gvet
tega ne more nili raziskatl niti ugotoviii. Za to nl po-oblaščen. Še zdaleč ni do-volj, če kakšen član delav-skega svcta, manjšina all ve-čina ali celo vsi člani dela-vskega sveta trdi, da je ne-kJo od članov organa uprav. ljanja izvršil kaznivo dcja-nje. Edini organ, ki to lahko stori, je pristojno so-d i š č e . Če gre za disciplin-sko krivdo, tedaj je za to pristojen dUciplinski organ. Tn je tndi napaka, ki jo je napravil rfclavski svet. Mo-ral bi tega delavca samo s u -spendirati, doklcr red-no ali diseiplinslco sodišfe ne izreče pravomočne odločbe, ne pa da delavski svet sam prevzame vlogo sodišča. Si-cer ni popolne sigurnostf po-ložaja člana delavskega sve-ta. Temeljni zakon o nprav-ljanjn gospodarskih podjetij pravl: »Delavski svet, kakor tudl njegovi posamez-n i 6 1 a n i, so lahko o d P o-k 1 i c a n i tudi pred koncem razdobja. za katero so izvo-ljeni.« Nikjer pa zakon ne doloSa, da delavski svet la-hko s a m odstranl kakšne svoje Clane. Toda ix smisla predpisov izhaja (in to bo vsekakor treba v prthodnje nrediti s predpisa), da v pri-mern kaznivega dejanja (do-lo^enih težjih disciplinskih prestopkov) tudi delavski svet lahko frta iz svojega članstva tiste, ki so storill taka dcjanja. Toda šele po-tem, ko je pristojni organ ugotovil njihovo krivdo. Po-vsem zadostuje in je tudl edino rakonito, da delavskl svet svojega flana snspen-dira d0 pravomočne rešitve vpraSanja.
Strokovno usposabljanje kcdrov
Iz zapisnika: %. . . Tudi )ai bl želel poudaritl, da odmos do strojev ni dober iin da ne skrbl-mo zadosti za njihovo vzdrže-vanje, mazanje itd.«
»GHede na to da smo pri nas pustili v obrai dosti novih na-prav, memiim, da je potrebno ustanoviti nekak majhem tečaj za usp&sablijainje delavcev, ki delajo na t©h napravah in prvil strežejo tem strcnjem.«
»Strinoam se, da je treba ne-kaj storiti glede varovanija stro-jev, toda ne v oblifei tečaja, temveč da se pri konikretnilh zapažanjih voduj sBtliie kratek sestanek na mesfu in da se de-laivcj seznanijo s konkretno stvarjo. Predavanje a.li tečaj bl bilo težko ievesti in bi dosegH uspehe  bolj   pozmo.«
»To sfcvar si zamišljam tako, da pripravimo za delavce kra-tek seminar, na katerem bi jih seananili s podrobnastmi glede uipravljenija strojev.«
»Predlagam, da s« to vpraša-mje pošlije upTavnejnu odboru v proučevanije in da izda ktmčno odločbo.«
»Menim, da bi bilo najibolje, 6e bi pr| vseh tjtrogih postaviJl pi^imeina navodiia, k&ko Je treba z njlimi ravoali.«
Po dLsfcusijd Je delavski svet sklenU, da bo daj upravnemu odiboiru nadogo, naj prou6i vpra-šanje varovanja in ravnanja * stroji in naj izda konkretoe sklepe za rcSevanije teh proble-mov.
Naša pripomba
Iz zapisnikov nl vidno, kakšne sklepe je izdal uprav-ni odbor podjetja. Toda iz zelo koristne diskusije na seji delavskega sveta izha-jajo trije različni predlogi, ki imajo istl rezultat: teLaj, konkretno opozarjanje delav-cev in pismena navodila na strojih. Delavski svet vseka-kor najbolje ve, kako se la-bko doseže najbolj smotrna rešitev nsposabljanja kadrov. Toda kaže, da je bilo treba sprejeti vse tri načine. Te-čaj daje bo-lj trajne rezulta-te, ncposredna intervencija all konkretno opozorilo naj-hitrejše, toda tndi nekoliko površne rezullate, pismena navodila pa slgnrnost In stalnost. Strokovno dviga-nje kadrov ni naloga, ki }o J« mogoče takoj rešiti. To je dolgotrajen proces, Id za-hteva vztrajnost in dolgo-trajno delo. Zahteva pa tudi stalno Iskanje novih metod. Skoda, da je delavski svet pojmoval to kot trenutni pro-blem (kot je to možno ngo-tovitj lz zapisnika). Razen tega pa delavski svet ne bi smel nlkjer izpustiti !z rok strokovno nsposabljanje ka-droT. Zelo je smotrno, da dclavskj svet noče neposred-no sprejeti sklepov brez za-dostnih priprav, toda uprav-nemu odboru je bilo treba dati nalogo, da vprašanje prouči in da na prihodnji seji delavskcga sveta poda p r e d 1 o g e , ne Pa da sam v svojem delokrogu reši to vprašanje.                               j
Na enl prihodnjlh sej j« delavski svet resda izbral dve komisiji: za delovno or-ganizacijo in za kadre. Ko-misija ze delovno organizaci-jo se dkvarja z- normami, s številom potrebne delovne sile, z normativom potroška matcriala, nadurnim dclora itd. Komisija za kadre pri-pravlja kadre, jib usposab-lja, razmešča in štipendira. Morda je delavski svet raz- i pravljal o vprašanju uspo-sabljanja kadrov t tem smi-sn, da ie usianovil posebno komisijo z nalogo, da prouči vprašanje in predloži nkrc-pe, kar bi vsekakor bilo zelo koristno. Vnaprej pripomi-njamo: kako se ta komisija lahko ukvaria z razmcslit-vijo kadrov? To je pravica direktorja in npravncga od-bora, scveda v okviru dirck-tiv delavskega svcta. Prfne-sti to pravico na kotnisijo, pomeni odvzeti tem organom cno zelo važnih kompelenc, kar  pravzaprav  tudi  oi  la- ,
konito. če bi se komisija ukvarjala samo z načeli raz-meščanja, ne pa z razvrstit-vijo posameznih dclavcev in usluzbencev, tedaj je to po-polnoma v redn.
Kakor  je  vidrao  iiz   zapisniika, ]e   delo   delavskega   sveta   zelo
raznovrstno in Kvo in kaže, da so dosegli giavno naJogo: uprav-ljanje podje*ja. Toda premalo j« zapisnilkov m premalo točte dnevnega reda, da bi lahko brez zadržkov r&kli, kako izvr#uoe(io naloge upravJjaaga.
Nikola Balog