ZAVAROVALNICA M A R I B O R
PREDSTAVIVJIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
StROPNfK iC-OR s.p. tel : 063/869-233 GSM: 041/599-338 !
Delno jasno in brez padavin
ISSN 0350
-5561
Dedek Mraz začel svojo pot
Otroci imajo prav gotovo zelo radi zadnji mesec v letu, zaradi treh prijaznih decembrskih mož: Miklavža, dedka Mraza in božička. V začetku meseca je ponekod hodil Miklavž, medtem sta se na pot podala moža z rdečo čepico oziroma s sivo kučmo.
V torek zvečer je začel svojo pot po dolini dedek Mraz. Na sliki vidimo živ-žav v Šaleku,
kjer so ga malčki nadvse nestrpno pričakovali. Njegov glas so zaslišali najprej ob razvalini Šaleškega gradu, nakar se je dedek ob soju bakel spustil navzdol, v središče Šaleka-pa se je pripeljal na kočiji, ob spremstvu palčkov in s polnin peharjem bonbonov. Prihod dedka Mraza so obogatile s priložnostnim pro-gramom vzgojiteljice vrtca Ciciban.
■ foto: vos
OBCINA VELENJE
pJE
V7 1
WK 1 w I f I £ l
Pripravljamo bogat program z razglasitvijo NAJ občana, laserski show in ognjemet!
Navdušili ivropo
Z nedeljskim 6. evropskim prvenstvom se je Velenje na široko predstanio Evropi, ve-lenjski organizatorji pa so bili za navdušujočo organizacijo deležnih najvišjih ocen in nedeljenih pohval najvišjih predstavnikov evropske in svetovne atletske zveze, pa tudi udeležencev, med katerimi ni manjkalo slovitih imen evropske atletike. Se nekaj je zelo pomembno: z uresničitvijo zamisli o krosu na stadionu so Velenjčani postavili nove mejnike za organizatorje prihodnjih tekmovanj v krosu, tudi na najvišji ravni. Ni torej naključje, da so bili veseli ugotovitev in napovedi, da bi v prihodnjih le-svetovno prvenstvo. str 17	■
Kopušar
ŠOŠTANJ, 12. decembra - Šoštanjčani so v drugem krogu nadomestnih županskih volitev, v nedeljo, za župana izvolili Milana Kopušarja, kandidata LDS. Namenili so mu dobrih 53 odstotkov glasov, protikan-didatu Darku Menihu (SDS) pa dobrih 46 odstotkov.
Nedeljske volitve so imeli nekateri za odkrit "levo-desni" spopad v občini, ki je doslej veljala za bolj naklonjeno desni opciji.
O volilnih izidih drugega kroga podrobneje na 2. strani.	■ mkp
Številne čestitke za Kopušarja. V LDS niso skoparili z navdušenjem.
9770350556014
2 KilŠ VAS
DOGODKI
16. decembra 1999
novi ce
Trinajsto plačo še "pretresajo"
VELENJE - Pobudo sindikatov o izplačilu 13. plače na osnovi kolektivne pogodbe zaposlenim v podjetjih, še pre-tresajo in iščejo načine, kako bi zaposlenim ob koncu leta primaknili nagrado k plači, je povedala sekretarka Ob-močne organizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik. V večini primerov naj bi šlo za zneske od 10 do 30 tisoč tolarjev.
■	mkp
ZLSD omogočila cenejše cepljenje
VELENJE - Za cepljenje proti bakteriji Haemophilus Influ-ence B je v Velenju prijavljenih 250 otrok. Skupni strošek za starše znaša 500.000 tolarjev. V svetniški skupini ZLSD v Svetu Mestne občine Velenje so se odločili, da del sredstev namenjenih za svoje delovanje, 250.000 tolaijev, namenijo za ta preventivni ukrep. Tako bo strošek staršem prepolov-ljen, je v izjavo za javnost zapisal vodja svetniške skupine Združene liste socialnih demokratov Velenje Bojan Kontič.
■	mkp
Razstava malih živali
VELENJE - Društvo gojiteljev malih živali bo pripravilo od jutri, 17. do nedelje 19. decembra društveno razstavo malih živali. Razstava bo pred Erino trgovino VlS-a-VIS na Kidričevi 53 v Velenju. V petek in soboto bo odprta od 8. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 13. ure. Gojitelji malih živali bodo pripravili za obiskovalce tudi bogat srečelov.
O nastavitvenih obratih
LJUBNO OB SAVINJI - Na območju Upravne enote Mo-zirje so kategorizacijo nastavitvenih obratov s precej mu-kami, za katere v celoti niso bili krivi sami, podatke in oce-no stanja pa bodo predstavili na današnji (četrtek) okrogli mizi na Ljubnem ob Savinji.
Na srečanju bo tudi predsednik nacionalnega turističnega združenja Janez Sirše, ki bo skušal pojasniti vprašanja gle-de izvajanja zakona o pospeševanju turizma na lokalni rav-ni, še posebej postopek združevanja v lokalno turistično organizacijo, okroglo mizo pa bodo začeli ob 11.00.
Predstavitev projektov
LJUBNO OB SAVINJI - V prihodnjem letu bodo na Ljub-nem pospešeno nadaljevali posodabljanje osnovne šole, za kar so izglasovali tudi občinski samoprispevek. Danes (četrtek) popoldne bodo predstavili projekte in makete no-vega vrtca in telovadnice ter nadgradnje šole. V ta namen bodo odprli tudi razstavo in za tem pripravili okroglo mizo, ki jo bo vodil arhitekt Gregor Gojevič. ■ jp
Proračuni, proračuni...
Kar 75 milijonov več
GORNJI GRAD - Na redni seji konec minulega tedna so gor-njegrajski občinski svetniki najprej obravnavali in sprejeli po-pravek letošnjega proračuna, ki je dosegel 265 milijonov tolar-jev. V nadaljevanju so razpravljali tudi o predlogu proračuna za leto 2000 in ga po pospešenem postopku tudi potrdili. V pro-računski vreči za naslednje leto naj bi se zbralo 330 milijonov.
Denarja bo manj
LJUBNO OB SAVINJI - Pred tednom dni so se proračunskim zadevam posvetili tudi člani in članice ljubenskega občinskega sveta. Najprej so sprejeli rebalans letošnjega proračuna, ki znaša 322 milijonov tolarjev, v nadaljevanju pa so obravnavali in spre-jeli še proračun za prihodnje leto, ki naj bi dosegel 302 milijona.
Proračun prihodnji teden
NAZARJE - Nazarski občinski svet je predlog proračuna za prihodnje leto prvič obravnaval prve dni decembra in sklenil, da nadaljuje podrobno opredeljen postopek sprejemanja. Za splošno razpravo je bilo na voljo deset dni, na podlagi pripomb in dopolnitev pa naj bi proračun za leto 2000 sprejeli na seji 21. decembra, v naslednjem letu pa naj bi občina Nazarje razpola-gala s 491 milijoni tolarjev.
Zaenkrat le rebalans
MOZIRJE - V mozirski občini bodo proračun za naslednje leto sprejemali po novem letu, saj predlog še pripravljajo, na seji prejšnji teden pa so obravnavali in sprejeli popravek letošnjega proračuna, ki je dosegel 666 milijonov tolarjev, kar je dva manj kot lani.
Mjp
v enem
stovku
G0ZD MARTOLJEK - Po dolgo-trajni bolezni je v noči na ponede-Ijek v 74. letu umrl Stane Dolanc, eden vodilnih slovenskih in jugos-lovanskih politikov v nekdanji državi, ki je sodil v najožji krog sodelavcev predsednika Josipa Broza Tita, skrivnosti o dogajanjih v vrhu jugoslovanske politike po letu 1970 pa ni nikoli razkril. -SL0VENJ GRADEC - Slovenj-gradčani bodo v nedeljo na refe-rendumu odločali o tem, ali bodo športno - rekreacijski center z bazenom gradili na podlagi sa-moprispevka, ali še dolga leta gradnje centra ne bo, zlasti bazen si seveda najbolj želijo in potrebu-jejo otroci, pa tudi Ijubitelji športa in rekreacije.
UUBUANA - Po 250 letih ročnega vodenja zemljiške knjige, bodo sodišča v Sloveniji s prvim januarjem začela postopno uvaja-ti elektronsko zemljiško, najprej tam, kjer so referenti že opravili potrebno izobraževanje, v celoti pa naj bi zemljiška knjiga z računalniki zaživela leta 2003. LJUBLJANA - V nekaj zadnjih tednih se je zgodilo kar nekaj na-kupov deležev v slovenskih medi-jih, nazadnje je bermudska družba SDC Internacional Ltd., ustanovljena s kapitalom iz Ame-rike in generalnega direktorja fir-me Pro Plus Marijana Jureneca, kupila 26 - odstotni delež Dela Revij (Lady, Jane in Stopa). K0PER - Instalacije d.o.o., skup-no podjetje Istrabenza in Petrola, je blizu Kopra odprlo novo avto-polnilnico z najsodobnejšo tehno-logijo v Evropi, ki bo na uro na-polnila 20 cistern, s tem pa je sklenilo triletni program posodab-Ijianja, v katerega so vložili 6 mili-jard tolarjev.
LJUBLJANA - Prihodnje leto bo zadnje, ko bo cene električne energije še določala država, po-slej naj bi se cena električne energije oblikovala na trgu, za in-dustrijo so že primerljive z Evro-po, za gospodinjstva naj bi bile še precej nižje, Eles pa bo tržil 756 kilometrov najsodobnejših optičnih kablov, povezanih z omrežjem v Avstriji in Italiji.
Šoštanj v drugem krogu dobii novega župana
Na čelu obtine 38-letni Mi lan Kopušar (LDS)
glasov ali 51,95%), v Gaberkah (363 glasov ali 94,04%), v Šentvidu (21 glasov ali 63,64%) in na predčasnem gla-sovanju (36 glasov ali 64,29%). Darko Menih je dobil na obeh voliščih v Topolšici (v domu krajanov 420 glasov ali 84,68%, na volišču v gostilni pri Janezu 49 glasov ali 59,76%), dobil je v Lokovici
ŠOŠTANJ, 12. decembra - V drugem krogu nadomestnih županskih volitev, ki so bile v nedeljo, je Šoštanj dobil nove-ga župana. To je 38-letni Mi-lan Kopušar, kandidat LDS, doma iz Gaberk, ekonomist po poklicu, zaposlen v Komunal-nem podjetju Velenje. Šošta-nju obljublja novo podobo, predvsem pa, tako je zagotav-ljal, se ne bo zapiral v ozke po-litične kroge, ampak bo okoli sebe združil vse tiste, ki želijo delati v dobro občine. Nedeljskih volitev se je ude-ležilo 3.639 volilnih upravičen-cev ali 58,11%. Za Milana Ko-pušarja je glasovalo 1.940 vo-livcev ali 53,31%, za Darka Meniha (SDS) 1.699 volivcev ali 46,69%; neveljavnih glaso-vnic je bilo 44.
Kdo je kje "dobil"?
Milan Kopušar je dobil v me-stu Šoštanj (574 glasov ali 56,39%), na obeh voliščih v Ravnah (v domu krajanov 158 glasov ali 72,15%, v Gostišču pod klancem 242 glasov ali 79,87%); v Belih Vodah (80
Čestitke novoizvoljenemu županu Milanu Kopašarju: Marjan Jakob, kije doslej opravljal to dolžnost.
Štetje glasov na volišču v kulturnem domu v Šoštanju. Tisti, ki so trdili, da bo župan, kdor bo "dobil" v mestu, so imeli
prav.
(154 glasov ali 53,66%), na obeh voliščih v Skornem -
Florjanu ( v prostorih KS je dobil 74 glasov ali 52,86%, na volišču v gostišču Acman 185 glasov ali 57,10%), in v Zavod-njah (122 glasov ali 86,52%).
Prva izjava novoizvo-Ijenega župana
Milan Kopušar je takoj po iz-volitvi za naš časopis in radio povedal: "Vesel sem, da se je Soštanj odločil za spremembo in dal priložnost mlajšemu. Po-trudil se bom, da bom zaupa-nje volivcev opravičil. Do uradnega nastopa dela, pred tem mora mandat potrditi svet, bom še opravljal delo v komu-nalnem podjetju in nalogo podžupana. Caka pa me veliko dela Najprej se bom lotil pre-gleda dokumentacije, da vi-dim, kje smo in ugotovim, ka-ko je z zadolženostjo občine, potem pa bom na podlagi tega začel vleči ustrezne poteze. Najbrž bo potrebno sestaviti tudi novo koalicijo."
■ Milena Krstič - Planinc
Zbogom orozje po Slovensko
Človek res ne ve, kaj naj si misli! Ko-maj so policisti opozorili, naj si Ijudje za božjo voljo med prazniki ne privoščijo še streljanja s kakšnim orožjem, če se že petardam ne morejo upreti, že je iz po-stojnske vojašnice izginila večja količina pušk. S tem orožjem med božičem in novim letom skorajda zagotovo ne bodo streljali pri nas, nihče pa (še) natančno ne ve, kje bo pokalo iz teh cevi. Sloveni-ja se je ob tem še enkrat izkazala kot od-prta dežela in tudi mi bi lahko napisali svojo knjigo Zbogom orožje. Pa še Zbo-gom vojaški kombi in še kaj.
Na civilnem področju pa bi lahko napisali kak zapis z naslovom Zbogom coca-cola. VZalcu namrečne bodo več polnili te priljubljene pijače. Toda če ne vemo, kam je izginilo orožje, dobro poučeni viri trdijo, da bodo šle polnilne linije za to pijačo v Sarajevo. In z njimi še kaj. Polnilne linije in vozila v Saraje-vo, žalski delavcipa na cesto. In to prav v tem času, ko smo znova priče prijaz-nih božičnih voščilnic te multinacional-ke. Zalčani, lahko bi rekel, da kar Slo-venci, takega božičnega darila nismo
želeli. Ne vem pa, če smo si za s čim le zaslužili.
Ob nedavnem dnevu civilnega letal-stva pa so nekateri znova uprliprst proti Zgornji Savinjski dolini, proti Menini. Tu naj bi tičal vzrok, da naš zračni pros-tor ni tako pokrit, kot bi moral biti. Ra-darje imamo, nimamo pa lokacij, kjer bi stali. Ali kot pravijo drugi, tudi loka-cije imamo, a se Ijudje tam z njimi ne strinjajo. Kmetje, ki imajo zemljišča na Golteh, kjer so smučarske proge, pa se ne strinjajo najbolj z namero novih last-nikov, da bi Golte vsaj še to sezono vodil isti vodilno, kot doslej. Pravijo, da se ta-ko še ne bodo mogli pogovoriti o tem, kaj pripada njim, ko dajejo na voljo svoja zemljišča. Ali bo novi lastnik last-nike zemljišč vendarle prepričal, še ne vemo. Morda bo, če bo znal zabrenkati na prave strune. Se ve, kakšne.
Po Sloveniji sicer zdaj govorimo o vi-rusih, ki napadajo mlade, nekatere po našem okolju pa je strah, da bi se tudi k njim razširil virus, ki so ga vzgojili v Ce-Iju. Tu so namreč svetniki sklenili, da si bodo morali direktorji javnih podjetij
vendarle znižati plače. Nihče ne bo smel imeti več kot 90 odstotkov plače njihove župana. Odločitve niso sprejeli čez noč, saj bodo tako znižanje utrdili šele, ko bodo sklepali nove individualne pogod-be. Do tedaj pa se lahko ta juha, ki se ta čas zdi nekaterim zelo vroča, še precej ohladi.
Kljub novim dokazom, da se z našega konca le da priti v Ljubljano, kar dokazuje tudi novo delovno mesto Gorenjevega predstavnika za stike z jav-nostjo v protokol parlamenta, je ta pot še vedno težka in dolgotrajna. Bolje bo, ko bo dokončana avtocesta, gradnja te ceste pa poraja nove in nove spore. Za-dnji naj bi bil glede gradnje predora pod Trojanami. Seveda, saj gre za pomemb-no gradnjo, ki bo veljala od 15 do 20 milijard tolarjev. Pri tem je zanimivo, da se cena italijanske družbe od tiste, ki sta jo postavila slovensko-italijanska družba razlikuje kar za šest milijard to-larjev. To je pa že denar. Se vedno pa je vprašanje, če bo ta najcenejši ponudnik posel res tudi dobil.
CAS
NAŠ ČAS izdaja Časoplsno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČflS. d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SiT, tnme-sečna naročnma 1.980 SIT, polietna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 89817 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in grat. pripirava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih totografij iin rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
16. decembra 1999
AKTUALNO
USČASS 3
POSEBNE UGODNOSTI
fz zadnje seje sveta MO Velenje v letu 1999
Proračunski "kovter" prekratek
V	torek dopoldne so se še zadnjič v letu 1999 sestali ve-lenjski svetniki. Dnevni red devete letošnje seje sicer ni bil obsežen, za obravnavo osnut-ka proračuna za leto 2000 pa so porabili kar tri ure in pol. In ga na koncu soglasno pod-prli. Ob spoznanju, da se bodo morali vsi proračunski porab-niki sprijazniti z varčevalnimi ukrepi in tem, da občina ne more zapravljati več, kot dobi na svoj račun. Zategovanje pa-su pa je edino, kar lahko zago-tovi obvladovanje velenjskega proračuna in hkrati zagotovi, da občina poplača že zapadle račune.
Novi odlok o ko-munalnem pri-spevku
Svetniki so najprej končali novembrsko sejo, kjer so pre-kinili razpravo o sprejemu od-loka o komunalnem prispevku za novograditelje na področju mestne občine Velenje. Tokrat so ga sprejeli, saj so pozitivno mnenje po dolgi razpravi po-dali tudi člani občinske komisi-je za javne gospodarske službe. Primer izračuna za področje Skal pravi, da bodo novogradi-telji za komunalno ureditev gradbene parcele odšteli pri-bližno 1,4 milijona SIT. Svetni-ki so zavrnili predlog Hermana Klemenca, da bi plačilo tega prispevka oprostili graditelje v manj opremljenih primestnih krajevnih skupnostih, sprejeli pa so amandma, da potrdilo o soudeležbi pri izgradnji komu-nalne infrastrukture izda kra-jevna skupnost in je ne bo tre-ba dokazovati z računi, kot je bilo prvotno predlagano.
V	nadaljevanju so se svetni-ki soglasno strinjali z odproda-jo občinske zemlje podjetju EKO, ki bo na njej nasproti železniške postaje zgradil do-voz za dostavo in odpremo bla-ga. Sprejeli pa so tudi odlok o
nadomestilu za uporabo stavb-nega zemljišča, ki ga bodo po novem lahko oproščene tudi pravne osebe. S tem odlokom so pooblastila davčnega urada manjša, saj bodo namesto njih o oprostitvi plačila tega nado-mestila odločali občinski orga-ni. Položnice lahko pričakuje-mo že kmalu po novem letu.
"Proračun je še obvladljiv"
Pričakovali smo, da bo raz-prava o proračunu za leto 2000 - tokrat je bila pred svet-niki v prvem branju - vroča. Ni bila toliko vroča, kot iskre-na. Tako pozicijski kot opozi-cijski svetniki so se strinjali, da je treba narediti vse, da se občina Velenje izvleče iz fi-nančne stiske, v katero je pa-dla. Zupan Srečko Meh je bil pri obrazložitvi vseh 20 po-stavk, kolikor jih je v pro-računu, podroben, in po mne-nju svetnikov zelo iskren. Ta-ko zelo, da se je opozicijske-mu svetniku Tonetu De Costu njegova razlaga osnutka pro-računa zdela dramatična, kot "klic v sili" vsem občinskim proračunskim porabnikom in politikom.
Streznitev je Meh napove-dal že ob sprejetju rebalansa letošnjega proračuna prejšnji mesec. Kot kaže jo bo pro-račun za leto 2000 resnično prinesel. V njem naj bi bilo 3 milijarde in 19 milijonov SIT, odhodki naj bi znašali še 50 milijonov SIT več, skupaj z odplačilom dolga iz preteklih let naj bi proračunski primaj-kljaj znašal 65 milijonov SIT. Proračun je zasnovan tako, da bo porabljenih le toliko sred-stev, kolikor se jih bo v pro-računu dejansko zbralo. Ve-lenjska občina je ena od 26 slovenskih občin, ki se samofi-nancira, to pomeni, da z do-hodnino in drugimi izvirnimi prihodki zbere toliko, da ji država ne doda ničesar več. Le še v letu 2000 bo "dobila" 62 milijonov SIT, potem bo s tem konec.
Brez kreditov in
Hvala, ker ste bili z menoj. Le skupaj smo lahko zmagali!
novih investicij
Proračun za leto 2000 je, po županovih besedah, usklajen. Kreditov in zadolževanja naj ne bi bilo, razen 65 milijonov SIT, ki pa jih bo najel občinski stano-vanjski sklad za novogradnje. Realno je pričakovati, da bodo v občinskem proračunu za pri-marno porabo zbrali 2 milijardi 480 milijonov SIT. Toliko pa je tudi sredstev, ki so jih razdelili po vseh dvajsetih postavkah, saj so viri zanje 99% zagotovljeni. Novih investicij drugo leto v Ve-lenju praktično ne bo, popravili bodo le streho na domu borcev in kupili nekaj opreme. Daleč največji porabniki bodo družbe-ne dejavnosti, kamor sodijo šole, vrtci, sociala, zdravstvo in kultura... Pa še tu bo zategova-nje pasu očitno. Za izobraževa-nje bo namreč v letu 2000 za 152 milijonov tolarjev manj kot letos, kar je kar 46% manj. Manj bo tudi sredstev za pre-plastitve cest, pa kmetijstvo... In pravzaprav vse po vrsti. Prihod-nje leto bodo zato odhodke pla-nirali vsak mesec sproti - toliko, kot se bo denarja nabralo, ga bodo tudi razdelili. Bistveno bo-do zmanjšali mnoge nadstan-dardne programe, prioritetno listo pa bodo še sestavili. Tre-nutno ima občina za okoli 300 milijonov SIT angažiranih sred-stev, kar preprosto pomeni, da ima tolikšen dolg za že zapadle račune (brez dolga za glasbeno šolo). Koliko natančno je občina dolžna, ni vedel niti župan. Polovico dolga naj bi "pokrili" v letu 2000, polovico leto kasneje. Če bi hoteli vse le-tos zapadle terjatve plačati že v novem letu, bi to za občino lah-ko pomenilo kolaps. Župan je ob razlagi osnutka proračuna poudaril, da je proračun ob-vladljiv, a le, če bodo resnost si-tuacije, v kateri se je znašla ve-lenjska občina, razumeli vsi proračunski porabniki! Torej se bodo morali tudi čemu željene-mu odpovedati.
V razpravi se je največkrat oglašal Franc Sever, ki je župa-nu povedal, da se strinja s tako ostro zastavljenim proračunom.
ki se mu zdi prava pot iz težav. Potem pa nanizal vrsto postavk, kjer mu višine vsot niso bile ra-zumljive. Nekaj pojasnil je dobi-val sproti, nekaj jih bo dobil do obravnave dokončnega besedila proračuna. Večina razpravljal-cev je namreč podpirala župa-nova prizadevanja, manj pa je bilo konkretnih predlogov za prerazporejanje sredstev. Ker pa se kar nekaj dolga iz le-tošnjega leta "skriva" v pro-računu za leto 2000, je bilo po-trebnih toliko več pojasnil. Vsi občinski odbori so se pozitivno izrekli do osnutka, prav tako poslanska skupina liberalnih demokratov. In na koncu so ga soglasno sprejeli. Tako bo, kot kaže, leto 2000 za velenjsko občino res prelomno. Pokriti ga bo treba z oddejo, ki je mnogo prekratka za vse želje in potre-be, kajti nihče od proračunskih porabnikov si ne želi, da vzame-jo prav njemu. Naj končam, kot je razpravo o proračunu za-ključil svetnik Karl Stropnik: "S tem, kar imaš, lahko barantaš". V Velenju se bodo (po župano-vih besedah) tega v novem ti-sočletju držali.
■ Bojana Špegel
Občina Gornji Grad
IZTEKAJO SE ZADNJI DNEVI TEGA TISOČLETJA. IMATE MORDA ŠE NEURESNIČENE ŽEUE?
IZKORISTITE POSEBNE UGODNOSTIIZ KREDITNE PONUDBE POTROŠNIŠKIH KREDITOV,
ki jih je
BANKA VELENJE, d.d., VELENJE, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
PRIPRAVILA ZA VSE TISTE, Kl BODO KREDITE NAJELI ŠE V TEM TISOČLETJU.
Podrobnejše informacije so vam na voljo v naših poslovnih enotah: Šaleška, Šoštanj in Mozirje oziroma na telefonskih številkah: 063/ 899-53-03, 063/ 881-132 in 063/ 839-17-19.
©
JO ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Februarja "vstop" v Evropsko skupnost
"Res je, občina Gornji Grad bo sredi februarja vstopila v Evropsko skupnost in tako prehitela našo državo," je ma-
lo za šalo in tudi zares povedal njen župan Toni Rifelj. Pri Evropski skupnosti namreč zelo zavzeto deluje Klimatska zveza s sedežem v Frankfurtu. Vanjo se lahko vključijo le občine in lokalne skupnosti, ki so veliko storile na ekološkem področju, pa tudi tiste, ki se obvežejo, da bodo do leta 2010 na podlagi sporazuma v Kiotu zmanjšale količino
ogljikovega dioksida v- zraku za celih 50 odstotkov. Takšni napori so v Gornjem Gradu dejstvo, na pođlagi te-ga pa je avstrijska klimatska zveza občino Gornji Grad predlagala za članstvo v ev-ropski klimatski zvezi.. Pred-log je pred nedavnim potrdil tudi občinski svet, uradni pro-tokol za vstop pa bodo podpi-sali sredi februarja. Članstvo v tej zvezi je zelo pomembno. Odpira namreč velike možno-sti sodelovanja z ustanovami Evropske zveze, ki projekte
tudi denarno podpirajo. Zato v gornjegrajski občini še načrtujejo nove ukrepe in projekte, s katerimi bodo članstvo tudi upravičili. "Smo pa edinstven primer. Sloveni-ja namreč še ni članica Ev-ropske skupnosti, kar je pogoj za vključitev v klimatsko zve-zo. Naša občina bo torej vanjo sprejeta kot prva iz države, ki še ni članica Evropske skup-nosti, kar nam zelo veliko po-meni," je še dodal župan Toni Rifelj.
Ujp
Občinski svet Smartno ob Paki
Zdravica z zadovoljstvom
Milan KOPUŠAR
župan občine Šoštanj
V	ponedeljek zvečer so se na zadnji letošnji seji sestali člani in članice občinskega sveta Šmartno ob Paki. Mor-da je dnevni red že zaradi pro-računskih zadev obetal "dol-gotrajno" sejo, z veliko vprašanji, odgovori in pojas-njevanji, pa ni bilo čisto tako. Umestnih vprašanj je bilo pre-cej, dobrih pojasnil tudi, sejo so v pravem delovnem raz-položenju opravili hitreje kot so nemara sami pričakovali, po njej pa so zadovoljni z opravljenim delom v letošnjem letu z veseljem nazdravili.
V	uvodni točki s pregledom zapisnika so se spraševali, koli-ko je občino veljalo srečanje obrtnikov in malih podjetnikov v Velenju. Znesek 33.000 tolar-jev se jim ni zdel prevelik, zato pa so zelo kritično spregovorili o udeležbi obrtnikov in pouda-rili, da mora biti prva izvedba dobra izkušnja za boljše nasled-nje. Bolj nezadovoljni so bili, ker (spet) niso dobili zahteva-nega poročila v.d. direktorja javnega zavoda Mladinski cen-ter Janeza Dvornika, potolažilo
pa jih je pojasnilo, da bo čisto zares pripravljeno v naslednjih dneh.
Pri drugi točki so se malo razburili, saj so morali ponovno sprejemati predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda lokalna turistična orga-nizacija Saleški promocijski center Velenje. Po razlagi, da je to nujno zaradi zahtev registra-cijskega sodišča, so predlog po-trdili.
Zelo tehtna in brez morebit-ne vročice je bila razprava o predlogu odloka o spremem-bah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šmartno ob Paki za leto 1999. Za letos so predvideli za 228.879.000 tolar-jev prihodkov, od tega so na osnovi izračunov predvideli 171.981.000 tolarjev primerne porabe. Po novem izračunu je ta poraba narasla na 177.519.000 tolarjev (3,22 od-stotka več), skupaj z drugimi popravki pa je letošnji proračun porasel na 236.210.000 tolaijev (3,20 odstotka več).
O teh popravkih in preraz-
poreditvah so svetniki tudi naj-več spraševali, šlo pa je za pri-spevke za ceste, za obresti od vezave sredstev, za namenska sredstva za izgradnjo tribune, ekološko takso in sredstva za odpravo posledic neurja, za plačo računovodkinje in še za kakšno podrobnost. Še v le-tošnjem letu od ministrstva za šolstvo pričakujejo 2 milijona, gotovo pa letos ne bo predvide-nih sredstev za mladinski cen-ter. Seznanili so se torej z načrtovanim proračunom, predlaganim rebalansom in re-alizacijo proračuna do 31. no-vembra. Seveda na prihodkovni in odhodkovni strani, na koncu pa popravljeni proračun brez zapletov soglasno sprejeli. Na podlagi tega tudi ni bilo težav pri sprejemanju sklepa o začas-nem financiranju proračuna v letu 2000 do sprejetja novega proračuna.
Se pred tem soglasjem so župana Ivana Rakuna zadolžili, da preveri računalniško pove-zavo knjižnice z velenjsko in ka-ko je z reševanjem prostorske stiske, kako je s plačilom komu-
nalnega delavca, in kakšno je dejansko stanje nezaposlenih v občini, za katere občina name-nja znatna sredstva. Število je namreč v zadnjem času močno naraslo in se ustavilo na 50, tudi na račun študentov, ki so izgu-bili status, in dijakov, ki se niso uspeli vpisati na fakulteto. Ker niso zaskrbljujoči samo ti, bodo zagotovili natančen seznam de-jansko nezaposlenih in ga "očistili," kot so dejali.
Ustanovili in imenovali so tudi komisijo za popis osnovnih sredstev in drobnega inventar-ja, ki mora svoje delo opraviti do 31. decembra.
Na koncu so se soočili že z vlogo za zaposlitev negovalke ostarelih na domu, saj bo ukinje-na možnost preko javnih del. Proti temu sicer ni bil nihče, prav nasprotno, vendar so po razpravi sprejeli sklep, na podla-gi katerega podaljšujejo sedanje stanje za tri mesece, do takrat pa bodo stvar temeljito pretehtali in jo dokončno uredili.
UJp
4 MS iAS
GOSPODARSTVO
16. decembra 1999
Pogovor z direktorjem Premogovnika Veienje dr. Francem Zerdinom
Leto prilagajani se izteka
Za Premogovnik Velenje je bilo letošnje leto leto prila-gajanj štirimesečni zausta-vitvi najbolj zmogljivega, petega bloka, šoštanjske ter-moelektrarne. Temu so po-drejali potek proizvodnje, z njo pa uravnavali višino na-loženega premoga na depo-niji. V zadnjem mesecu leta so morali spet uvrsti niz do-datnih ukrepov, da bi dose-gli pogodbene obveznosti. Mednje sodita dve delovni soboti, eno so delavci, veza-ni na jamska delovišča, opravili 11. decembra, dru-ga jih čaka 18. decembra. Letošnji proizvodni načrt bo izpolnjen v celoti, zadnji letošnji delovni dan pa bo-do zaposleni opravili 24. de-cembra, je v pogovoru za Naš čas povedal direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Zerdin.
O Deponija je ta čas kljub te-
mu precej visoka? DR. FRANC ŽERDIN:
"Trenutno je na njej nekaj manj kot 800.000 ton premo-ga, kar je res veliko. Ocenju-jem, da se bo do konca leta znižala pod 700.000 ton, bo pa še vedno za približno 150.000 ton višja, kot smo načrtovali. Temu problemu bomo v naslednjem letu po-svečati veliko pozornosti, a ga bomo znali rešiti. Proiz-vodnja v TEŠ bo namreč večja."
% Kakšno bo letošnje leto po Ji-
nančni plati? DR. FRANC ŽERDIN: "O
tem je še preuranjeno govo-riti. Sprejet je bil finančni re-balans elektrogospodarstva v Sloveniji, učinke tega bo tre-ba prišteti našim številkam. Gre predvsem za davek na
dodano vrednost. O tem, kakšno bo to leto po finančni plati, bomo lahko rekli kaj več šele v januarju oziroma februarju."
Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin napoveduje tudi za naslednje leto ustanavljanje novih hčerinskih podjetij.
# Bo proizvodnji plan za na-slednje leto tak kot letošnji? DR. FRANC ŽERDIN: "Za
leto 2000 smo na strateški konferenci potrdili proizvod-ni načrt v višini 3.850.000 ton. V TES je predvidena proizvodnja 3.100 gigavatnih ur in za to bo TES rabila 3.700.000 ton, nekaj pa je še dodatne prodaje. Do aprila bomo izdelali razvojni načrt podjetja, gre za desetletni dokument, ki ga že imamo, a ga je treba dopolniti z novimi spoznanji. Razvojni načrt bo-mo izdelali v štirih inačicah proizvodnje v termoelektrar-ni Šoštanj. Gre za to, da se je potrebno skladno z zakonom o energetskem gospodarstvu pripraviti na različne stra-
teške možnosti obeh podjetij - termoelektrarne in premo-govnika - z oziroma na odprt evropski trg z električno energijo. Mislim pa, da se kaj posebnega tu ne bo dogaja-lo. Ta dokument bo osvetlil pogoje poslovanja v nasled-njih letih."
#	Po Šaleški dolini se govori, da boste imeli prihodnje leto preveč zaposlenih...
DR. FRANC ŽERDIN: "O
problemu viškov nismo go-vorili ne na strateški konfe-renci, ne v podjetju. Zapo-slenih nas je sicer nekaj več kot bi nas lahko bilo, ven-dar je bil ta pojav prisoten tudi v preteklih letih. Zno-traj podjetja tečejo aktivno-sti, da bi število delovnih mest ohranili in jih še po-večali. O kakršnih koli viških ne vem ničesar in tu-di aktivnosti v tej smeri nis-mo načrtovali."
#	Ustanavljate novo hčerin-sko podjetje, Invalidsko pod-jetje HTZ.
DR. FRANC ŽERDIN: "Pre-mogovnik se mora pripraviti na pogoje poslovanja v Ev-ropski uniji. Ostati moramo konkurenčni uvoženim pre-mogom in zato zniževati ce-no premoga. Samo tako bo cena v Šoštanju proizvedene električne energije lahko nižja. Podjetje Higiena, teh-nika, zaščita, ki ga ustanav-ljamo s 1. januarjem leta 2000, je sestavni del teh ak-tivnosti. Najbrž bomo pri-hodnje leto ustanovili še kakšno novo podjetje in do leta 2003 še nekaj novih ter tako "očistili" proizvodnjo premoga vseh dejavnosti, ki so danes sicer sestavni del te-ga, niso pa nujno povezane s
proizvodnjo premoga. To de-lamo zavestno in usklajeno tako s sindikatom kot svetom delavcev ter nadzornim sve-tom in državo. Pri HTZ, kjer gre za 750 ljudi, smo postavi-li dobro vodstveno ekipo, iz-delali sporazum, pismo o na-meri, opredelili pogoje dela in obveznosti podjetja mate-re ter novo nastalega hčerin-skega podjetja s ciljem, da v naslednjih Ietih to podjetje pridobi čim več prihodka od drugod, ne vsega od matere. Za leto 2000 to še ne bo mo-goče, a če bodo uspeli prido-biti vsaj 5 odstotkov prihod-ka od drugod, bo namen že dosežen, in če se bo potem z enakim tempom nadaljevalo, bo osnovni cilj dosežen."
#	Kdo bo vodil podjetje?
DR. FRANC ŽERDIN: "Di-rektor bo Franci Druks. V vodstveni ekipi pa bo sedem tistih, ki tudi že danes vodijo programe, ki bodo v invalid-skem podjetju. Vodstveno ekipo bomo okrepili še s ko-mercialno funkcijo, kjer pa še iščemo pravo rešitev."
#	Prejšnji teden se je sestal nadzorni svet.
DR. FRANC ŽERDIN: "Analizirali smo devetme-sečno poslovanje, nadzorni svet pa je ocenil tudi posledi-ce ustanovitve podjetja HTZ. Seja je bila konstruktivna, člani so nas opozorili samo na to, da preverimo, ali gre pri tem za tako bistveno sta-tusno spremembo, da je za-njo potrebno pridobiti sklep skupščine, ali ne. Mi smo to preverili pri pravnih sveto-valcih in ti so menili, da to ni potrebno." ■ Milena Krstič - Planinc, foto: vos
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Se bodo tudi zadruge povezovale?
Kljub dokaj neugodnim vremenskim razmeram na Kmetijski zadrugi Saleška do-lina z zadovoljstvom zrejo na dosežene proizvodne rezulta-te. Ti so nadpovprečni v pred-nostnih dejavnostih, prireji mleka in mladega pitanega goveda, ugodna je bila tudi sadjarska proizvodnja, za-skrbljuje pa privez mladih pi-tanih telet. Ceprav hlevi že da-nes niso prazni, na zadrugi upajo, da posledice slabšega priveza in pa letošnjih vre-menskih neprilik ne bodo po-
kazale svojih zob prihodnje le-to. Glede na dosežene dokaj spodbudne rezultate tudi v tr-govski dejavnosti so na zadru-gi leto 1999 označili kot naj-boljše v zadnjem desetletju.
Smelo začrtani cilji prireje mleka kažejo, da so mlekarji Šaleške doline letos že oddali mlekarni v Arji vasi slabih 6,6 milijonov litrov mleka, kar je 9 odstotkov več kot lani. Na tej dejavnosti že nekaj let dosega-jo najboljše rezultate v Slove-niji. Bojazni, da bi jih »mlekar-ske afera« potisnil ob zid, ni,
zatrjujejo. Kajti, od 150 mlečnih proizvajalcev jih 98-odstotkov pridela mleko, ki vsebuje manj kot 100 tisoč mi-kroorganizmov v mililitru mle-ka, kar je pogoj za odkup. Mladega pitanega goveda so »pridelali« 310 ton, kar je prav tako za 9- odstotkov več kot la-ni, za 27- odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju (25 ton) so odkupili starega gove-da, pridelanih 545 ton jabolk pa je glede na 3 ha sadovnjaka, ki ga obnavljajo z novimi vrsta-mi jabolk, toliko kot lani. V tr-govski dejavnosti, ki že nekaj let ni več dopolnilna, pa so za-beležili od 10 do 20- odstotno rast prihodka. Finančni kazal-ci sicer ne sledijo doseženim rezultatom v proizvodnji in tr-govini, a so tudi ti boljši od lanskih.
V leto 2000 stopajo kmetij-ci Šaleške doline smelo. Ne glede na takšna in drugačna presenečenja, ki so se porajala v tem letu, ostajata prireja mleka in mladega pitanega go-veda njihovi prednostni dejav-
nosti. Po predvidevanjih bodo »spravili v življenje« naložbo v najsodobnejšo opremo za krmljenje telet na posestvu Ravne, postopoma pa naj bi se lotili vlaganj v nakup potrebne hladilne tehnike za mleko in že dalj časa načrtovane obno-ve kmetijske trgovine oziroma skladišča na Trgu bratov Mrav-ljakov v Šoštanju. Med drugim bo obnove potreben še za-družni dom v Velenju. Na za-drugi pravijo, da imajo načrtov obilo, vendar bodo morali najbrž nekateri med njimi dati prednost razmišljanjem in na-posled konkretnim aktivno-stim glede nadaljnje prihodno-sti kmetijsta v Dolini. Po vzoru trgovcev namreč tudi kmetijci v prihajajoči evropski konku-renci vidijo možnost preživetja s povezovanjem zadrug v regi-ji. Za mnoge zagotovo ne bo nikakršno presenečenje, če bodo pobudniki branžnih po-vezav prav kmetijski proizva-jalci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Utp
RTC Golte
Konec stečaja, priprave na sezono
V torek popoldne se je zgodba o stečaju RTC Golte ven-darle razpletla. Ljubljansko podjetje Lespatex, ki zastopa nove lastnike, je z velenjskim podjetjem CSA Sport Inženiring podpisalo 5-mesečno najemno pogodbo.
Naprave, osnovna sredstva in nepremičnine je v imenu lastnika kot pooblaščenec od stečajnega upravitelja pre-vzel Marjan Prelog. Italijanski lastnik je v torek kupil tudi pravno osebo RTC Golte, prihodnji teden pa naj bi bilo novo podjetje RTC Golte v italijanski lasti tudi pravno formalno registrirano.
Italijanski lastniki imajo kljub zapletom z RTC Go/te ve-
like načrte
Včeraj so na Golteh že začeli priprave na sezono. Glede na to, da so konec prejšnje sezone opravili vzdrževalna dela, pričakujejo, da bodo naprave v zelo kratkem času usposobili za obratovanje. Kdaj bo center začel obrato-vati, bo danes veijetno že znano. Letošnje zimske sezone vsekakor ne želijo izgubiti, čeprav je že zelo pozno, želijo, da naprave obratujejo in nudijo smuko, kolikor bo možno. V tem času bodo opravili vse potrebno za začetek večjih naložb, ki jih bodo izvedli do začetka naslednje smučarske sezone.
UJp
Kot povest o jari kači in steklem polžu
Revizijska komisija okrcala upravo
ŠOŠTANJ - Revizijska komisija za javna naročila Republike Slovenije se je odzvala na gradivo, ki ga je uprava občine Šoštanj pripravil kot odgovor na pripombe in kritike v zvezi z oddaja-njem del na gozdnih cestah v obćini in kršitve zakonodaje s tega področja, na kar že nekaj časa opozarjata Edo Žlebnik iz Šentvi-da, ki se je ponudnik tudi sam javil na razpis in svetnik Peter Rezman. Zaplet ni nov, kot jara kača se v občini vleče že nekaj let, ceste pa molčijo.
Revizijska komisija je ugotovila vrsto nepravilriosti in kršitev zakona pri vodenju postopkov oddaje javnega naročila v občini Šoštanj, posebej kritično pa se je odzvala na navedbe, ki jih je občinska uprava zapisala kot odgovor svetniku. "Vse navedbe uprave občine Šoštanj glede delovanja Revizijske komisije so ne-pravilne, neutemeljene in zelo zlonamerne," so napisali v po-ročilu. "Namen teh navedb je bil očitno prevalitev krivde za ne-uspešno izvedbo javnega naročila na revizijsko komisijo, pri čemer uprava občine Šoštanj ni navedia lastnih nepravilnosti in kršitev Zakona o javnih naročilih, ki jih je naredila pri vodenju postopka oddaje javnega naročila". Tej uvodni ugotovitvi sledi šest strani natančne analize kršitev zakona in drugih nepravilno-sti, ki jih je naredila uprava oziroma strokovna komisija za izbiro najugodnejšega izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest.
Svetnik Peter Rezman zdaj, po tem obširnem odgovoru revi-zijske komisije predlaga svetu, da poročilo komisije posreduje nadzornemu odboru s priporočilom, da ga obravnava; razpusti strokovno komisijo za oddajo vzdrževanja gozdnih cest in imenu-je novo; zaradi žaljive obdolžitve njega kot člana sveta občine Šoštanj (zlasti ga je zbodel izraz v odgovoru - "zakotni pisar") in dajanja nepravilnih podatkov svetnikom pa naj, predlaga, disci-plinsko odgovaija delavec v občinski upravi, ki je tak odgovor pri-pravil. Tista povest o jari kači in steklem polžu nima konca. Jo bo imela ta?
■ Milena Krstič - Planinc
KREKOVA BANKA d.d.
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nekomitente
16. decembra 1999	UTRIP	NjIŠ vas s
		
V Elektroniki Velenje bodo letos proizvedli že 240.000 televizorjev
S tujim strateškim partnerjem do še boljših rezultatov
V času , ko v Sloveniji na ve-liko razglabljamo o pri-bliževanju Evropi, to v pod-jetjih, kakršno je Elektronika Velenje, že dolgo ni več pred-met političnega modrovanja. Že od ustanovitve leta 1992 vedo, da brez Evrope ne mo-rejo obstajati. Biti del Evrope pomeni biti boljši od pov-prečja, držati korak z naj-boljšimi ali pa postati del njih. V Elektroniki Velenje so zdaj pred udejanjanjem tega spoznanja. O tem, o uspehih in nadaljnjih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem mag. Dragom Šulekom.
#	Elektronika Velenje je stara šest let, njen začetek pa je nekaj posebnega.
MAG. DRAGO ŠULEK: "Elektronika Velenje je na-stala na pogorišču družbe Gorenje Elektronika, po-tem, ko se je Gorenje temu programu odpovedalo in je šla družba Gorenje Elektro-nika leta 1992 v stečaj. Ostali smo brez kapitala, toda z jasno vizijo, voljo in pogumom. Ob podpori ta-kratnega Sklada RS za raz-voj smo zasnovali podjetje, ki je v šestih letih prešlo iz proizvodnje 60.000 na 240.000 televizorjev letno, jugoslovanski trg pa smo za-menjali za zahtevna tržišča zahodne Evrope, severne Af-rike in Azije."
0 Vam je uspelo ob tolikšnem dvigu proizvodnje, povečati tudi produktivnost? MAG. DRAGO ŠULEK: "Za
nekaj sto odstotkov v šestih letih. A to še vedno ni dovolj za konkurenčni boj, ki je v naši branži prisoten na sveto-vnem tržišču še posebej, ker se ta proizvodnja seli pred-vsem v države vzhodne Ev-rope, kjer je delovna sila pre-cej cenejša kot pri nas. Na tem področju nas čaka še ve-liko dela, predvsem pa se bo-mo morali v zelo kratkem času usposobiti tako, da bo-mo sposobni letno izdelati najprej pol milijona in v na-slednjih štirih do petih letih najverjetneje en milijon tele-vizorjev letno, torej štirikrat več kot zdaj."
#	Se dobro delo odraia tudi v ugodnih finančnih pokaza-teljih?
MAG. DRAGO ŠULEK: "Tu-di pri finančnih rezultatih ni-mamo nobene izbire. Ker smo začeli iz nič, brez do-bička ne moremo obstajati,
kaj šele rasti. Sto milijonov dobička, kolikor ga letno ustvarjamo zadnja leta, seve-da ob obsegu prodaje v višini okoli 10 milijard tolarjev ni posebej veliko. Pa vendar do-volj, da živimo in se počasi prebijamo iz anonimnosti. Vsekakor zagotavljamo s proizvodnjo televizorjev red-
Mag. Drago Šuiek: "Preseneča me, da pri nas ob stratešnih po-vezavah s tujimi partnerji, takoj pomislimo na razprodajo sloven-skega premoženja."
ne dohodke blizu 470 zapo-slenim in si zagotavljamo pri-hodnost z nenehnimi vlaganji v razvoj vedno novih genera-cij televizorjev v obsegu, ki letno presega 100 milijonov tolarjev."
#	Sliši se, da so vaši delavci ze-lo obremenjeni in da jih veli-ko zaposlujete pogodbeno.
MAG. DRAGO ŠULEK: "V
Elektroniki je za nedoločen čas zaposlenih 380 delavcev. Zaradi velikih sezonskih po-treb smo od avgusta do de-cembra ob vsej množici brez-poselnih s težavo pridobili in za določen čas zaposlili 90 delavcev. Kljub temu zaradi izjemno velikega povpraše-vanja z rednim delom nismo niti približno sposobni pokri-ti vseh potreb. Zato morajo v tem obdobju naši delavci de-lati vse sobote, med tednom pa včasih tudi po 12 ur na dan."
#	In zakaj se ne odločite za do-datne redne zaposlitve, ki so vseeno cenejše kot nadurno in nočno delo?
MAG. DRAGO ŠULEK: "Prav te dni nam je z na novo zaposlenimi delavci uspelo organizirati tretjo izmeno, tako da 12-urni delavniki ne bodo več potrebni, v začetku leta 2000 pa bomo spravili v
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOCNI ODBOR VELENJE
VABI NA PREDAVANi
METKE KLEVIŠAR, dr. med
NA POTI VERE, UPANJA, LJUBEZNI
vtorek, 21. decembra, ob 17. uri
v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje. Vabljeni!
tek novo montažno linijo, ta-ko da tudi sobotno delo kma-lu ne bo več potrebno.
#	Ali Izpolnjujete zakonska določila in kolektivno po-gffdbo v vaši branii?
MAG. DRAGO ŠULEK: "Kadar je potrebno več dela-ti, delavcem seveda plačuje-mo nadure in nočni dodatek in nobenih razlik ni med ti-stimi s stalno in začasno za-poslitvijo. Za oboje v celoti izpolnjujemo zakonska do-ločila in obveznosti iz pa-nožne kolektivne pogodbe. Zal delavcem, kljub njiho-vim pričakovanjem, razen rednih plač po kolektivni pogodbi, kakšnih posebnih nagrad za njihova prizade-vanja ne moremo dati, saj cene televizorjev, ki jih konkurenca pritiska ob tia, tega ne omogočajo. Seveda me boste vprašali, zakaj sploh vztrajamo v tem po-slu - zato, ker to znamo, za-to, da obdržimo težko pri-borjene trge, zato da bodo jutri tudi tisti, ki danes de-lajo za določen čas, imeli trajnejšo zaposlitev in ne nazadnje preprosto zato, ker smo vztrajni in trmasti."
#	Devetdeset odstotkov proiz-vodnje Elektronika Velenje izvozi. Kateri so vaši najpo-membnejši trgi?
MAG: DRAGO ŠULEK: "Največ naših televizorjev gledajo Nemci, na drugem mestu so Alžirci na tretjem pa se Čehi izmenjujejo s Slo-venci, za katerimi so na pet-em Hrvati. Prav ob koncu le-tošnjega leta smo se uspeli prebiti na nekaj pomembnih novih trgov, ki so nam bili doslej nedostopni, predvsem mislim tu na Francijo in Skandinavske države. Med našimi kupci so tudi Romuni, Madžari, Poljaki, Jugoslova-ni, Španci in celo Maltežani ter Indijci. Presenetljivo ma-lo prodamo v Avstrijo in Ita-lijo, verjetno smo za to veliko sami krivi. Vsekakor se bo tržna slika v letu 2000 še te-meljiteje zahodnoevropsko obarvala."
#	Proizvodnja televizorjev je tehnološko in organizacijsko zahtevna, še posebej, ker proizvajate zelo veliko raz-ličnih tipov televizorjev.
MAG. DRAGO ŠULEK: "Res je. Prenosni standardi so v različnih držvah različni. Ko k temu dodamo še želje, potrebe in navade naših kup-cev nas to pripelje do preko 100 različnih tipov televi-zorjev vseh standardnih dimenzij. Dnevno pa je v proizvodnji povprečno se-
dem različnih modelov in ti-pov."
#	Za celotno obdobje Elektro-nike Velenje je značilna sko-kovita rast in pravzaprav neverjetna poslovna uspeš-nost. Vceloti ste uresničili in celo presegli načrte ob kate-rih so se mnogi nasmihaii. Zakaj torej zdaj razmišlja-nje o strateški navezavi s kakšnim tujim poslovnim partnerjem.
MAG. DRAGO ŠULEK: "Že zdavnaj smo spoznali, da v iz-jemno zahtevni panogi sami ne bomo zmogli trajno dose-gati dovolj hitre rasti, da bi lahko bili tudi v bodoče kon-kurenčni. Zato smo se že pred dvema letoma odločili, da poiščemo strateškega partnerja. Pod tem si pred-stavljamo svetovno podjetje dovolj velikih dimenzij, ki deluje globalno ... Na takšno povezavo smo dobro priprav-ljeni, od nje veliko pričakuje-mo, predvsem pa seveda no-ve razvojne možnosti in na-daljnjo rast Elektronike Ve-lenje. Osebno me preseneča, da pri nas še vedno tako po-gosto pomislimo, kadar kdo omenja tovrstne strateške povezave, na razprodajo slo-venskega premoženja. Tovar-na ostaja tukaj, delavci bodo še naprej slovenski, in tudi vodstvo bo ostalo slovensko.
#	Kakšne prednosti pa vidite v takšnem strateškem part-nerstvu?
MAG. DRAGO ŠULEK: "V
večji verigi je mogoče doseči nižje cene vhodnih materia-lov, za naložbe potrebno fi-nančno ozadje ter za rast in za nove trge potrebna obra-tna sredstva."
#	In kako daleč so ti dogovori? MAG: DRAGO ŠULEK: "Zaenkrat le toliko: pogo-vaijamo se z dvema strateški-ma partnerjema, povezavo pa naj bi uresničili najkasne-je v enem letu."
#	Kakšen pa je končni cilj te povezave?
MAG. DRAGO ŠULEK: " Proizvodnja milijon televi-zorjev na leto. Dosegli jo bo-mo lahko seveda le z dodat-nimi vlaganji za širitev proiz-vodnih zmogljivosti in pod pogojem, da rast stroškov de-la ne bo prehitevala rasti produktivnosti in dodane vrednosti. Naš kratkoročni cilj pa je proizvodnja 500.000 televizoijev, ki bo prav kma-lu dosegljiva, in to z zapolnit-vijo sedanjih tehničnih zmog-ljivosti."
■ Mira Zakošek
107,8 MHzFM 88,9 MHzFM
Ad profun-dum - do
dna!
Ce bi se moral odločiti, kateri mesec v le-tu mije najmanj pri srcu, bi bil to brez dvoma december. Zanj so značilni mraz, vlaga in morbidna sivina mestnega smo-ga, nakupovalna histerija nepreglednih Ijudskih množic, predvsem pa ogromno prednovoletnih zabav vseh mogočih oblik in razsežnosti. In seveda Miklavž ter božiček, v.?e manj tudi dedek Mraz. Če bi lahko izbiral, bi večji del decembra in prvi teden januarja preživel kje daleč stran, najraje v tropih. Vdecembru mi še ni-koli ni uspelo narediti kaj pametnega, prvi teden januarja pa je tako ali tako popolnoma mrtev. A kerzmerajpač ne more-mo imeti vsega, smo obsojeni na prednovoletno rajanje. Najbolj naporni so seveda žuri. Tisti mali, vsakodnevni, ko že dopoldne srečaš kakega znanca in se ne moreš izogniti ko-zarčku kuhanega vina, medice aligroga. Ne manjka niti tistih večjih, ko moraš s prijatelji, sodelavci, bivšimi sodelavci (in tako naprej v nedogled) zapiti vse dobro in slabo v preteklem letu ter nazdraviti najboljšim željam za v prihodnje. Decem-ber je pač čas obveznih žurov - to velja še prav posebej za sil-vestrovo. In tega ne maram. Letos, ob tisočletni evforiji, pa je vse skupaj le še huje. Prava alkoholna mrzlica. Redna in nadvse aktivna sezonska alkoholizacija se seveda prične že prej. Najprej moramo na trgatve, sledi martinovo, potem veseli december... Ritual opijanjanja je v slovenski fol-klori obvezen tudi ob drugih priložnostih: ob rojstnem dnevu in ob godu, krstu in sedmini, birmi, poroki, uspešno opravlje-nem izpitu, maturi in diplomi... Seznam bi se lahko nadalje-val skoraj v nedogled.
Vsodobni slovenski Ijudski kulturi predstavlja alkohol obred prehoda (o tisti tradicionalni Ijudski kulturi, ki se izraža skozi narodne in ponarodele pesmi, ne bom niti govoril). Ko se ga najstnik prvič dodobra napije, je iniciacija opravljena. Odtlej bo lahko ob petkih in sobotah zvečer v gručah tavalpo mestu in se do onemoglosti napijal. Če ne verjamete, si vzemite čas za večemi sprehod - ne bo vam treba na turnejo po med mla-dimi priljubljenih lokalih, dovolj bo že sprehod po mestnih ulicah.
Moraliziram? Mogoče. A ozrite se naokoli. Ne le, da jepri nas mogoče aikoholne pijače kupiti tako rekoč na vsakem koraku (in to 24 urdnevno). Na nobenem od teh prodajnih mest najstnika ne bodo vprašalipo njegovi starosti. VZDA in v Kanadi odrasli trepetajo pred (sicer pretirano) ostrimi zako-ni, ki regulirajo konzumacijo alkohola v javnosti, v večini za-hodnoevropskih držav omejujejo prodajo alkoholnih pijač v večernih in nočnih urah izključno na bare in nočne klube (nikjer, prav nikjerpa mladoletni osebi ne bodo prodali alko-holne pijače niti podnevi). Pri nas pa so ob vikendih mestne ulice rezervirane za pijane trume mladih. Zdi se mi celo, da se stvari iz leta v leto potencirajo. Lahko danes najstnik ali najstnica sploh preživi petkov večer s prijatelji, ne da bi sega napil-a?
Če vam tale pisarija mogoče zveni kotgovor kakega posebej vnetega varuha javne morale, vas moram takoj razočarati. Sem namreč vse prej kot to;prav nasprotno se lahko pohva-lim s precej dolgo in intenzivno žurersko kariero. Prav verjet-no redno dosegam povprečne slovenske alkoholne promile. Kar pa še ne pomeni, da se mi splošno nekritično sprejemanje obilice alkohola v vsakdanjem življenju (tudi alipredvsem mladih) zdi neproblematično. Največji problem tiči namreč v tem, da je alkohol tako globoko zakoreninjen v slovenski kul-turi, da ga nihče več niti ne opazi. Ko bi vsaj znali piti kot Hrabalov Ha?t'a, kisi v svojiprebučni samotiz neskončnimi vrčkipiva prizadeva najti večno skrivnost življenja in tako preseči njegov kaos. Ali kot so pred več kot 6000 letiprvi Su-mercipili svoj kaš, in 2000 let kasneje staroindijski bogovi v vedah somo. Mipa pijemo kar tako, rutinsko in iz navade. Med tem pa bi naši vrliposlanci tiste mladenke in mladce, ki se namesto z alkoholom rekreirajo s travo, najraje poslaliza zapahe. Kljub temu, da ni nikakršnih dokazov o pretirani dolgoročni uporabi teh opojnih sredstev, na drugi stranipa stojijo strašljive statistike o posledicah rednega uživanja alko-hola. Pa kaj. Nič ne pomaga dejstvo, da nikjer na svetu še nihče ni umrl zaradi uživanja kanabisa (trave oz. marihuane in izdelkov iz nje), alkoholpa velja za glavnega povzročiteija smrti med Slovenci. Naši hvaljeni poslanci namreč poznajo veliko Ijudi, ki uživajo enormne količine alkohola, pa kljub temu doživijo častitljivo starost. Vsem statistikam navldjub. Pa na zdravje.
■ Aleš Črnič
6 msiAS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
16. decembra 1999
Mednarodni dnevi akcij proti nasiiju nad ženskami
Dnevi od 25. novembra do 10. decembra so v Sloveniji minili v znamenju mednarodnih dnevov akcije proti nasilju nad ženska-mi. Njihov skupni naslov je bil Kaj ti je, deklica? Zgovorno je bilo tudi njihovo kratko spo-ročilo Vsaka peta pretepena, vsaka sedma posiljena. Z vprašanjem nasilja nad najšib-kejšimi členi družbe- otroki in ženami - se v naši družbi ukvar-ja kar nekaj vladnih ter nevlad-nih organizacij, ki pa se s preve-likim uspehom za zdaj še ne morejo pohvaiiti. Milena Poljšak in Brigita Krečaj Korelc - strokovni de-lavki na Centru za socialno de-lo Velenje menita, da jih najbrž tako kmalu še ne bomo zaznali, "ker se vloga žensk v družini in v družbi ni bistveno spremenila. Se vedno so žen-ske matere, žene, vzgojiteljice, gospodinje, učiteljice. V naši družbi dajemo prevelik pomen starševstvu in premajhnega partnerstvu. Nasilje se, vsaj tako kažejo statistični poda-tki, v 80-odstotkih primerov začne prav pri slednjem in se kasneje prenese na starševski odnos." Kot sta še povedali, nasilje pri njih najpogosteje zaznajo pri delu s trpinčenimi otroki in razveznih postopkih. Trpinčenim pa lahko pomaga-jo le, če so sami pripravljeni sodelovati in v okviru svojih omejenih pristojnosti.
Število primerov raste
Brigita Kričaj Koreic:" V pro-cesu socializacije imajo moški aktivno, ženske še vedno pasivno vlogo. Na poti do spoznanja, da so same odgovorne za svoje življenje, pomagamo s svetovanjem, pri iskanju vira moči v njih samih in tudi na druge načine."
Po mnenju Poljšakove, ki se na Centru ukvarja s trpinčeni-mi in zlorabljenimi otroki, je težko govoriti v številkah, ka-ko razširjeno je nasilje v družinah, v okolju. Kajti, v mnogih primerih gre za prikri-ta dejanja. Kljub temu pa lah-ko z gotovostjo trdi, da število primerov narašča. Lani so na Centru zabeležili 19 primerov telesnega nasilja nad otroki, v 6 je šlo za zanemarjenje, v 2 za spolno zlorabo in v 4 primerih za sum o neustreznem ravna-nju z otroki. V zadnjem času je opazno še nasilje med vrst-niki. Letos je primerov bistve-
no več, povečanje njihovega števila pa pripisujejo večji osveščenosti okolja, samih strokovnih delavcev in tudi otrok. V mnogih primerih, ki jih obravnavajo, pravi Poljšakova, se pokaže, da so bili tudi starši enega od otrok v otroštvu zlorabljeni, tr-pinčeni, in da naučene vzorce vzgoje ti sedaj prenašajo na svoje otroke. "Lani smo nare-dili precejšen korak naprej v pomoči žrtvam, predvsem otrokom in tudi materam. Naš center je bil namreč med prvimi v Sloveniji, ki je orga-niziral razširjeno krizno sku-pino za delo s trpinčenimi otroki do 18. leta starosti. V njej so predstavniki zdrav-stva, policije, kriminalistične-ga urada, v težjih primerih se vključuje tožilstvo, šolska sve-tovalna delavka, predstavnik Centra in psiholog. Dobimo se enkrat na mesec, pregleda-mo opravljeno delo, obravna-vamo nove primere in si raz-delimo naloge." Kako delujejo? O vrstah nasi-lja in oblikah pomoči sezna-njajo ter osveščajo širšo jav-nost z raznimi preventivnimi akcijami, informiranjem otrok v šoli, s pomočjo sredstev jav-nega obveščanja. V pomoč žrtvi nasilja pa se vključijo, ko pridobijo informacijo o nasilju v družini. Po besedah Poljšakova ukrepajo v okviru svojih pristojnosti, ki so ome-
Milena Poljšak: "Ljudje lah-ko naredijo kar sami hočejo. Tudi, če zvemo za nasilje. pa niso pripravljeni sodelovati, imamo zvezane roke. "
jene. Poleg podpornega sveto-vanja trpinčenim največkrat pomagajo še z začasnim umi-kom iz neugodnega družinske-ga okolja.Tu običajno naletijo na nemalo težav, saj v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki nimajo na voljo pros-tora za namestitev žensk in otrok. Kadar so razmere nevz-držne dajo otroka in mlado-stnika do 18. leta starosti.v dežurno rejniško družino. Pri dolgotrajnejšem delu z ma-tično družino pa ga namestijo v rejniško družino, v krizni center v Celju, v mladinski dom v Mariboru ali Ljubljano ter v ostale vzgojne zavode po Sloveniji, ki se postopoma pre-oblikujejo v stanovanjske skupnosti. "Ceprav naša
razširjena krizna skupina ni-ma natančnih smernic za delo, se je v letu dni izkazalo njeno delo za potrebno in koristno. Pridobljene izkušnje kažejo, da so nasilneži občutljivi le na ukrepe organov pregona."
Trpinčene ženske ni-so pripravljene na razvezo
Tako zatrjuje Brigita Kričaj Korelc, katere delovno po-dročje je pomoč družini. "IV-pinčene ženske si običajno "nadenejo" vlogo žrtve, ki je zelo pasivna vloga. Razveza pa je aktiven proces, saj part-nerja morata sama prevzeti odgovornost za rešitev po-membnih vprašanj, kot so do-delitev otroka, stiki, preživni-na." Ker jih omenjena vloga običajno spremlja že od otroštva dalje, je ne zmorejo, niti je ne znajo zamenjati. Z občasnimi pogovori s strokov-nimi delavkami na Centru si za krajši čas razbremenijo "dušo", s tem pa pridobijo moč ter energijo, da lažje ostajajo v takih razmerah. Ženskam, ki se odločijo za razvezo - pravi Korelčeva -pomagajo v procesu spremi-njanja vseh vlog, ki jih ima kot ženska in s tem k lažjemu spreminjanju njene lestvice vrednot. "Pomagamo ji do spoznanja, da je sposobna sa-ma skrbeti zase, da sama naj-bolje ve, kaj je dobro zanjo, in da lahko svoje življenje spre-
meni, če želi." Poleg socialno-varstvenih storitev in podpo-rnega svetovanja trpinčeni ženski pomagajo še z obiski družine na domu, če to želijo, ji ponudijo finančno pomoč, kadar jc to eden od razlogov za stisko.Tistim, ki živijo do-ma v nevzdržnih razmcrah, pomagajo pri umiku iz takega okolja bodisi z nastanitvijo v varni hiši ali pri sorodnikih, če ima to možnost. Korelčeva in Poljšakova sta ob tem še posebej podčrtali, da je v Sloveniji na voljo premalo varnih hiš. O ustanovitvi sled-nje bi morali razmišljati tudi v našem okolju. Prav tako bi bi-la ena od možnih rešitev naj-em cenejšega stanovanja, v katerega bi se ženske umakni-le za krajši čas. Dobro voljo pri reševanju tega vse bolj ob-sežnega družbenega vprašanja bi, po mnenju Poljšakove in Korelčeve, skupnost pokazala že z ustrezno spremembo pra-vilnika za dodelitev socialnega stanovanja. »Z vsem tem bi tr-pinčeni osebi omogočili umik iz nevzdržnih družinskih raz-mer in namestitev v bolj zdra-vo še vedno domače okolje. S tem njej ne bi bilo treba pretr-gati socialne mreže in preki-niti zaposlitve, kar zanjo pređstavlja zelo močan vir moči« sta sklenili pogovor Mi-lena Poljšak in Brigita Kričaj Korelc.
Utp
Zakijučen ekoioški projekt za sedmošoice
Veiiko zanimanja za cepljenje proti bakteriji haemophilus influence "B'
Cepivo ta
VELENJE - V velenjskem zdravstvenem domu prejšnji te-den še niso dobili cepiva proti bakteriji haemophilus influ-ence "B". Pričakujejo ga ta teden. Morda so ga med tem, ko to poročamo, že tudi prejeli in starše otrok, ki so se za cep-Ijenje proti tej nevarni bakteriji odločili, o tem, kdaj bodo prišli na vrsto, že tudi obvestili. Vsekakor pa je bilo za to preventivno cepljenje tudi med starši v Saleški dolini, podo-bno kot drugod po Sloveniji, po tragični mariborski iz-kušnji, ko je umrl 3-letni otrok, veliko zanimanja. Nada Jonko, dr.med. spec., vodja predšolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Velenje je povedala, da so cepivo na-ročili tudi pri njih. "Ko bo cepivo tukaj, na Inštututu za va-rovanje zdravja so obljubili, da ta teden, bomo cepljenje naj-prej izvedli pri tistih otrocih, ki so jih starši prijavili v prvi skupini," pravi dr. Jonkova. "V prvem tednu, ko je akcija stekla, smo zbrali nekaj več kot 150 prijav. Prijavljanje je po-tem še sledilo, tako da imamo tudi v drugi skupini za prosto-voljno preventivno cepljenje ponovno prcko 100 prijav. Gre za otroke v starostni skupini od enega do petih let, izjemo-ma mlajše. Teh zaenkrat nismo vpisovali, ker bo to cepljenje že v prvih mesecih prihodnjega leta, najbrž februarja, vpe-ljano v redni program obveznega cepljenja. Kot že rečeno, bomo najprej cepili prijavljene iz prve skupine, če pa bomo prejeli cepivo za drugo skupino še pred februarjem, bomo začeli s cepljenjem tudi teh otrok." Starši bodo o cepljenju obveščeni na podoben način kot jih obveščajo za druge preventivne preglede, z dopisnico na do-mač naslov in izjemoma po telefonu. Ker to cepljenje še ni obvezno, ampak temelji na povsem prostovoljni odločitvi staršev, ga je potrebno plačati. Okvi-rna cena enkratnega cepljenja je okoli 2.000 tolarjev.
■ Milena Krstič - Planinc
Vsako leto boljši plakati mladih ekologov
Prejšnji torek dopoldne so stene velenjskega mladinske-ga centra krasili izvirni pla-kati na letošnjo temo eko-loškega projekta "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Med 28 prispelimi plakati, ki so jih izdelali sedmošolci vseh desetih osnovnih šol v Šaleški dolini, so izbrali štiri naj-boljše. Avtorji so jih dopoldne predstavili, komisija, ki so jo sestavljali predstavniki pod-jetja ERICO in Medobčinske zveze prijateljev mladine, ki sta projekt pripravila in iz-vedla že šestič povrsti, pa sta razglasila najboljše. Pr-vo mesto sta si razdelila pla-kata, ki so jih izdelali v 7.b iz OŠ Mihe Pintarja Toleda iz Velenja in 7.b razreda OŠ Bibe Roecka iz Šoštanja. Poleg teh dveh so predstavi-tev pripravili še avtorji pla-kata iz OŠ Šalek in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, ki so svoj li-kovno odlično izveden in za-mišljen plakat tudi naslovili tako - Energija iz vesolja. Več o letošnjem ekološkem projektu nam je po končanem uradnem delu za-ključka povedal vodja pro-jekta iz ERIC-a Matjaž Šalej: "Osnova predstavitve
plakatov in celotnega izob-raževanja je, da čim bolj celo-vito predstavimo vse vidike onesnaženja v Šaleški dolini. Vsako leto pri projektu doda-mo tudi tematiko, ki ji posve-timo več pozornosti. Letos smo se odločili, da spregovori-mo o pridobivanje novih virov energije. Na to temo so mladi sedmošolci tudi izdelovali pla-kate, ki so zelo izvirni in dobri. Mislim, da so celo vsako leto so boljši, saj imajo mladi
ogromno idej. Nekateri plaka-ti imajo bolj likovno, estetsko vrednost, drugi pa bolj dode-lan vsebinski del. Na njih je bolj analitično predstavljena problematika onesnaževanja in hkrati vsi novi alternativni viri energije, ki jih bomo mor-da res uporabljali tudi v pri-hodnosti. Odločitev za izbor najboljših plakatov je bila zelo težka in ravno zato smo na-gradili štiri plakate, ki so oba segmenta, likovni in vsebinski,
Avtorji najboljših štirih (od 28 izdelanih) plakatov so pripravili tudi zanimive predstavitve. Najbolj so se potrudili na OŠ Bibe Roecka, kjer so pripravHi pravo malo predstavo, na koncu pa so si prvo
mesto delili z učenkami iz MPT.
dobro združili." Avtorje vseh štirih nagrajenih plakatov bo-do za nagrado spomladi odpe-ljali na izlet.
Ob zaključku letošnjega pro-jekta pa je izšel tudi odličen Zbornik. Avtor besedil v njem je prav tako Matjaž Šalej, ki ga je skupaj s Tinco Kovač iz MZPM Velenje tudi uredil. In kaj želijo z zbornikom mladim povedati? "Mladim želimo z njim sporočiti predvsem to, da je Šaleška dolina bila in je še onesnažena, da pa se stanje izboljšuje in da je v zadnjem desetletju ekologija naredila velik korak. Zato se je naše okolje precej izboljšalo, predvsem zaradi ekološke sanacije Šaleške doline. V zborniku so tudi tokrat po poglavjih predstavljeni vsi naravni elementi; one-snaževanje zraka, rasti, tal, rastlinstva... Poskušal pa sem ga vsebino zastaviti ta-ko, da je snov čim bolj razu-mljiva sedmošolcem, ki ima-jo po eni strani veliko zna-nja, po drugi pa jim ga še primanjkuje." Zbornik je le-tos oblikoval Peter Rihtarič, v njem pa so objavljeni tudi najboljši plakati.
Ubš
16- decembra 1999
NAŠI KRAJIIN UUDJE
KAS VAS 7

99 iet Hramčeve mame iz Šmartnega ob Paki
"Čeprav me imajo radi, sem sama!"
Prijazno se je sonce uprlo v pobeljene obronke Malega Vrha v občini Smartno ob Paki tistega dne, ko smo se odpravili na obisk k Hramčevi mami. Pričakova-la nas je. V topli kuhinji hišiee, ki sta jo zgradila z moiem. Droben obrazek, z obvezno ruto na glavi, je izžareval milino in dobroto. Slednje je bilo pri Hramčevih, vedo povedati bliinji in daljni sosednje, obilo. Sestim otrokom je bila mama, prijateljica, vzgojite-Ijica. Od tega so bili le trije njeni. Vse svoje najblizje je izgubila, od šesterice sta ostala le dva "tuja " - Bojan in Joii, kijo imata še danes zelo rada. In kadar le lahko, jo obiščeta, z njo poklepeta-ta, ji tudi kaj malega posto-rita.
Marija ju je vesela. Razve-seli se tudi obiska prijate-ljic, dobrih sosedov, ki so ji ob praznovanju častitljive-ga rojstnega dne, 99-let-nice, izkazali takšno pozor-nost."Pravo veselico so mi pripravili. Kaj takega ni-sem pričakovala. Malo sem si mislila, da sem priljub-ljena, sicer ne bi nihče od njih kdaj pa kdaj potrkal na moja vrata. Ampak, kaj takega," je pripovedovala najstarejša krajanka v občini Šmartno ob Paki. "Ker je mama dobra do drugih, so tudi drugi do nje," je nadaljevala njeno misel snaha Štefka. "Radi jo imajo, ker je poštena do
njih. Vse življenje, ne le na stara leta."
Marija je utihnila, povesila glavo in za trenutek pomis-lila na to, da je ne glede na vse to sama samcata. "Hudo
zaznamovala prva svetovna vojna, v drugi je trepetala za življenje moža in sinov. Enega od svojih borcev ni dočakala. Pred skoraj 40 le-ti je izgubila moža, nato
		
BHf |>		
		
H A ""1		fft
		| . ' ' ■ . ■ L' ^ !
		S •* ?
Marija Hramec, najstarejša občanka v občini Smartno ob Pa-ki: "Je bilo pa že včasih bolj luštno, kot je danes. Dobrin smo imeli manj, a zato več Ijubezni, več pristnih stikov, več..."
je, ker sem izgubila moža, vse tri sinove. Bili smo res zgledna družina. Nisem ho-dila v službo, a sem zato do-ma postorila vse, kar je bilo za družinsko življenje po-trebno. In tega se danes ze-lo rada spominjam. Nič si ne morem. Usoda je do enih bolj kruta kot do drugih." Njeno življenje, pravi, ni bi-lo nič posebnega. Pot, po kateri je stopala, pa je bila vijugasta in na trenutke str-ma, kot je ta do njenega do-ma. Njena otroška leta je
enega sina, pred nekaj leti še tretjega. "Vsega imam danes. Nič mi ne manjka, le tako sama sem. Saj po-kličem Štefko v Celje, obiščem Kladnikove, ali kdo drug obišče mene, a ko zaprejo vrata za sabo, osta-nem sama. Razvedrim se, ko s Kladnikovima Anico in Jožetom vržemo karte. Šnops najraje igram, a nič ne goljufam. Je Jože preveč natančen, da bi lahko. Dne-ve si krajšem še s pletenjem nogavic, obvezno preberem
dnevno časopisje, z vre-menskim dogajanjem mo-ram biti na tekočem. Seve-da prisluhnem še osred-njim TV poročilom, da vem, kaj se dogaja doma in po svetu. Ja, ampak..." Ko smo jo vprašali, kateri časi so ji bili ljubši - tisti, ko si je ustvarila družino, ali sedanji napredni, ko ima vsega dovolj, je brez pomisleka odgovorila:"Že prejšnji. Ni bilo vsega na pretek, kot je danes, je bilo pa več medsebojne ljubez-ni, več pristnih vezi, pri-jaznosti, lepih besed. Da-nes marsikaj od tega manjka." Po njenem mne-nju današnja družba ne po-zna in ne ceni duhovnih vrednot.
Alkohola v vseh teh letih ni zaužila. Znala je biti pri vseh stvareh skromna. Kar zamahnila je z roko ob misli na leto 2000. Nič po-sebnega, meni, ne bo, pa tako "delajo". Le številke se bodo zamenjale in neko-liko neobičajne bodo. Sicer pa bo življenje teklo po ustaljenih tirnicah. Zanjo bo nekoliko drugačno v pri-merjavi z dosedanjimi samo zato, ker bo v začetku no-vembra upihnila 100 svečk. "Ce bom dočakala ta dan," je posebej naglasila. Marija pravi, da se najbolj boji bo-lezni, ki bi jo priklenila na posteljo. Zato si v letu 2000 želi le zdravja.
Utp

I
I
1 i I
I
I
i I
I
1 i
i i 1 i
i l
i
1 i
i
i
i
i
i
i
i I
i
i i i
i §
©
Damjan Benetek iz Mozlrja
Edini čevljar v dveh dolinah
Bogato izročilo čevtjarstva v Zgornji Savinjski dolini s šte-vilnimi čevljarji in njihovimi zadrugami je že desetletja pre-teklost. V začetku šestdesetih let jih je hiter razcvet potisnil na stranski tir, na katerem so vidne le še redke slike razveja-ne dejavnosti, tudi opisane v različnih raziskovalnih nalo-gah ter v knjigah in knjižicah, ki jih, čevljarje namreč, vsaj v takšni obliki ohranja bodočim rodovom.
Mladih, ki bi jih nasledili v no-vih pogojih je malo. Drugače tudi ne more biti, saj so ukinili tudi edino šolo za čevljarje v Kranju. Med tistimi redkimi pa se še najde kakšen in takšen je tudi Damjan Benetek, ki ima svojo delavnico v samem sre-dišču Mozirja. Da je edini da-leč naokrog, ni nobeno prese-nečenje, zanimivo pa je kako in zakaj se je odločil za ta po-
klic.
"Šest le je od tega, ko sem mo-ral po osnovni šoli izbrati pot v življenje.Največ je k tej od-ločitvi prispevala mama, ki mi je predlagala vpis v čevljarsko šolo v Kranju. Res, sprva sploh nisem natančno vedel, kakšen je ta poklic in kaj mi nudi, vse-eno pa sem poslušal nasvet in odšel v Kranj. Kaj kmalu mi je vse skupaj postalo všeč, od-Iočitev za ta poklic je bila tu in zdaj sem čevljar. Po treh letih šolanja je mama razširila svojo tedanjo dejavnost, temu pa je sledilo odprtje delavnice v Mo-zirju.
Damjan danes popravlja čevlje in torbice, sam izdeluje torbice in pasove ter jih prodaja. "S poklicem sem res zadovoljen, v dolini sem edini, saj je poklic čevljarja tudi v Sloveniji skoraj izumrl, celo šolo v Kranju so ukinili. Za naprej se pravza-
Miad čevljar Damjan je dokaj zadovoljen, delo pa mu seveda
lajšajo sodobni stroji
prav ne bojim preveč. Cene čevljev so vse višje, za plačo dobiš vse manj, zakaj bi torej malo pokvarjene čevlje metali stran in kupovali nove, zato se mi zdi ukinitev šole toliko bolj nerazumljiva," pravi Damjan Benetek.
Jasno seveda je, da ima z ne-
kdanjimi čevljarji skupno samo popravljanje čevlje in še česa, saj je čistega ročnega dela vsem manj, nadomeščajo ga posebni čevljarski stroji za raz-lične namene, ki pa zagotavlja-jo lažje in bolj kakovostno po-pravilo.
Ujp
Vojko Klemenšek: "Precej smo že postorili in bomo še veliko več"
Občina Soičava
Prvk z "lastnim" denarjem
Mlada občina Solčava bo kmalu praznovala prvi rojstni dan, prehod v drugo leto pa bo zanjo še posebej pomemben, saj bo prvič doslej imela svoj proračun. "Znano je, da smo imeli do polovice letošnjega leta skupni proračun z občino Luče, torej se v teh dneh prvič soočamo s sprejemanjem lastnega. Dosegel bo nekaj več kot 74 milijonov, od tega jih bomo 71 dobili iz držav-nega proračuna, ostalo pa so naša lastna sredstva. Morda se sliši, da je to za takšno občino precej sredstev, vendar je po-treb in načrtov veliko, denarja pa vedno premalo," pravi solčavski župan Vojko Kle-menšek.
Jasno je torej, da imajo veliko načrtov. "Tekoča sredstva pač vedno zaostajajo za potrebami in sprejetimi nalogami. Zato se bomo tudi naslednje leto jav-ljali na vse razpise posameznih ministrstev in iz teh virov skušali zagotoviti dodatna sred-stva, da bi uresničili zastavljene cilje," pravi župan. Glede na začetne "osamosvojit-vene" postopke in težave so v letošnjem letu vseeno veliko po-storili. Zelo dobro so opravili vzdrževalna dela na gozdnih in lokalnih cestah, ki jih seveda imajo veliko kilometrov in so za-nje odločilnega pomena. Zgradili so en kilometer kanalizacije v samem središču kraja, gotovo na najtežjem terenu za gradnjo, zato so prepričani, da so opravili več kot polovico naložbe, saj bosta naslednja slaba dva kilometra do čistilne naprave bistve-no lažja.
"Začeli smo graditi parkirni prostor v Logarski dolini z novim križiščem cest v Logarsko dolino in proti Pavličevemu sedlu. Pri tem je seveda treba upoštevati, da so to nekajletne naložbe in tudi naslednje leto še ne bodo sklenjene, prav tako cesta do mejnega prehoda in prehod sam. Vsekakor smo veliko naredili na področju turizma, vse bolj aktivna so krajevna društva in drugi dejavniki. Tu moram omeniti alpiniste, ki so sredi kraja zgradili stolp za športno plezanje. Pozimi bo leden, v ostalih mesecih pa ga bodo prekrili s plastiko in bo torej vse leto poživ-ljal vsakdanji utrip," je po prvem letu dni dokaj zadovoljen Voj-
ko Klemenšek. _
Gornji Grad
Dva mosta za občinski praznik
V gornjegrajski občini sta v tem času na vrsti kar dva večja projekta na področju cestne nadgradnje. V samem središču kraja so izvajalci že pred časom začeli gradnjo novega in več kot potrebnega mosta. Sedanji je bil porušen med drugo vojno, v vseh petih desetletjih pa ga niso uspeli temeljito obnoviti ali zgraditi novega. Most je pravi prometni zamašek in črna točka hkrati, že pomladi pa naj bi bile vse drugače. Izvajalci upajo, da prevelikih vremenskih težav ne bo, torej naj bi bil most zgrajen do začetka maja, nato bodo zgradili še pri-ključke in naložbo sklenili do konca junija, torej do praznika občine Gornji Grad.
Hkrati naj bi do takrat zgradili tudi most v naselju Kropa med Bočno in Gornjim Gradom, ki ga je porušila lanska poplava in so ga nadomestili z vojaškim, da so zagotovili prevoznost med Nazarjami in Gornjim Gradom. V teh dneh še odkupujejo zem-ljišča, za tem bodo poskrbeli za preostalo dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, odprli pa naj bi ga prav tako ob občin-skem prazniku.
Ujp
Izvajalci sredi Gornjega Grada se bojijo le vremenskih
nevšečnosti
8 NAS VAS
PRAZNICNE CESTITKE
16. decembra 1999
ZvonovVsldvti) hn iem
z^Špoštujemo preteklost.
-...........Zaupamo vprihodnost.
Pritrkujemo za božični mir in srečo vseh Ijudi v novem stoletju
eiimo se...
kmmno
KREKOVA BANKA
S čevlji in velenjsko Namo
Oddelki velenjske Name so pred kratkim dobili novo preobleko. V prvi etaži je svoje mesto našel tudi nov oddelek domače blagovne znamke Peko s čevlji, kjer vam v prostornem, moderno urejenem kotičku, ponujajo odlične moške, ženske in otroške čevlje. Za hladne in mokre zimske dni boste na
preglednih, svetlih policah našli odlično ponudbo čevljev iz simpatexa. So lahki, modno oblikovani in, 'kar je najpomembnejše, nepremočjivi! Ponujajo vam jih v modni črni in srebrni barvi, ti barvi pa previadujeta tudi v odlični ponudbi ženskih usnjenih giežnarjev, kombiniranih s simpatexom, ki vas ne bodo spravili v zadrego niti ob boijših, svečanih priložnostih.
Če prisegate na športno eleganco, si oglejte ponudbo Pekovih čevljev znamke Samsonite. Usnjeni, z modnim lakastim leskom, in, kot zapovedujejo zadnje modne smernice štirioglato zaobljeni, vas bodo prepričali tako z udobnostjo kot kvaliteto. Tudi moški nad ponudbo izbranih modelov Pekovih čevljev, ki jih odlikuje usnjen zgornji del in varen gumijast podplat, ne bodo razočarani. Starši zagotovo ne bodo v zadregi pri izbiri udobnih otroških zimskih čevljev. Tudi mladostniki bodo zagotovo našli kaj zase.
Če se že pripravijate na nepozaben vstop v novo leto, stoletje in tisočletje, se ustavite pri policah, kjer vam predstavljajo moške in ženske čevlje za svečane priložnosti. Pekova kolekcija z zgovornim imenom Millenuium je prilagojena vsem okusom. Ženski čevlji so ne le modno oblikovani, večinoma usnjeni, izbirate lahko tudi vam všečno višino pete. In, ko boste že izbrali, ne pozabite, da boste morali tudi negovati. Vse, kar potrebujete za vzdrževanje vaših čevljev, pa tudi za odpravljanje težavic kot so malce pretesni novi čevlji, vam ponujajo na oddelku s Pekovimi čevlji v Nami. Odločili so se za ponudbo odlične kolekcije Collonil, ki ji boste, ko jo boste enkrat preizkusili, zagotovo ostali zvesti. Kot tudi Pekovim čevljem!
nama
iJEKJkltNA.
_/_IjJJ_IJJ JJ_ZJJ ^JjZJJ
Vodnikova 1, Velsnje
UKARNA CIHTfR VEUHJI, t®b 898 18 80 LlKARNA KERSNIKOVA VEUEHJI, fel.: 0S 70
umm šoštahi, t®i: mi n 10
nmmk ŠMARTNO 0® PAKi, tei.: 897 2! 30
v
praznične dnl in da bi bil vstoo v novo
16. decembra 1999	PRAZNIČNE ČESTITKE '	VAS 9
ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE! ŽELIMO VAM PRIJETNO
PRAZNOVANJE BOŽlČNIH

f, b66-566. fax: 866-55 1 'ANje irevcev: 866-579
PO IfSEM SVETU V NOVOLETO SREČNO, VAHNO VAS* ZAPEUE VAŠ
IZLETNIK.
Zelimo vam
lepe
božične
praznike.
Hvala za
izkazano
zaupanje
v preteklem
letu in obilo
zadovoljstva
vletu200df
kovinOtchna
Gotovinski M popusti
s kartico Kovinotehna
ilMBOLNA i SLIKA
Brivnik-depilator PHILIPS HP 6414 + fen PHILIPS HP4349
PodaijŠani delovni časi v decembru!
cee
Vsem bralcem želimo prijetne božične in novoletne praznike, predvsem pa srečno, zdravo, uspešno in mirno leto 2000.
kolektiv CEE
Inženiring za Energetiko in Ekologijo, d.o.o.
JAMOVA CESTA 20, 1111 UUBUANA
telefon: 061/174 3 7 61, 063/420 36 79, telefcu: 061/211 676
e-mail: info@cee.si
GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA Tel.: 063/70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne: ponedeijek - petek od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
»BA VINDUSTRMSKI PROOAJALNI
> Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 % Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - do 50% popust
RAZPRODAJA programa C0MP0 - znižanje 30 %
Informacije na telefon: 063/7037-130, 063/7037-131
NOVO
PROGRAM G-
/-\
AV OC celje
£><■ :\VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d. d.
mm Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 448
Telefon: 063/42-66-100, Telefax: 063/42-66-380
iRll ym iiPi w
■E	-A
V"l m	"l	m rn ^ ^ ^ ^ m	m
17 lTsin nnnTi \mi
10 KAS ČAS
VI PIŠETE
16. decembra 1999
MNENJA IN ODMEVI
"Kaj tije, deklica..."
Regija varno
"Nasilje ni le zasebni pro-blem in stvar posameznika, ampak postaja družbeni pro-blem s širokimi razsežnostmi in posledicami," so v vabilu na po-svetovanje o nasilju nad žen-skami zapisali predstavniki re-gijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Velenje in centrov za psihosocialno pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Pogovora prvega decembrskega četrtka se je v prostorih Gorenja v Velenju poleg pobud-nikov srečanja udeležilo kar lepo število sogovornic in sogo-vornikov, ki so vsak po svoje prispevali nenazadnje tudi k oblikovanju zaključkov razpra-ve.
Na srečanje je prišel pred-sednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik in v uvodu omenil, da smo včasih o enakosti spolov govorili nekoliko drugače kot danes. Iz kapitalističnih držav so ženske celo zavidale pravi-cam naših žensk. Povezovanje in utrjevanje velikih gospodar-skih sistemov v svetovnem me-rilu je zelo nevarno in nasilje se poraja in razrašča ne samo nad ženskami, temveč nasploh. Zato je treba o tem spregovoriti in Vodovnik je obljubil ženskam vso podporo in pomoč.
Svoje je k oblikovanju stališč prispevala tudi razprava Jožice Herzog in Eve Lipičnik v imenu komisije za vprašanja žensk pri regijski organizaciji SKEI Velenje. Med drugim smo slišali, da si ne smemo zatiskati oči pred zapostavljenostjo žensk in nasiljem nad njimi v naši družbi. Slednja je navedla nekaj primerov, med njimi so najbolj pereči primeri, ko žensk zaradi potencialnega materin-stva ne zaposlijo ali pa morajo podpisati izjave, da se za določen čas odpovejo materin-stvu.
Predstavnika velenjske enote Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Damjana Rednak in Edi Rošker sta pred-stavila delo centra od 1. julija 1998 do konca novembra letos. V tem času je poiskalo pomoč v centru 179 oseb, od tega 188 žensk, 53 moških in 8 otrok. Seveda se žrtve na center zate-kajo večkrat in tako so v centru zelo nujno (v trenutku) ukrepa-li v 90 primerih. Nujnih prime-rov intervencije je bilo kar 910, intervencij po dogovoru pa 414. Največkrat so med vrstami obremenitev zabeležili duševne
stiske in motnje (185 primerov), sledi nasilje v družini (123), so-cialne stiske (102), zlorabe in trpinčenja (73), razne oblike fizičnega in psihičnega nasilja med odraslimi (72), nasilje in krivice institucij (53). Zaskrbljujoče je tudi spolno na-silje odraslih, ki so ga žrtve pri-javile v 11 primerih. Med ostali-mi obremenitvami je več prime-rov premoženjskih deliktov vseh vrst (31) in pravne pomoči ter informacije (39). V centru so v 1098 primerih ponudili podporo (suport) žrtvam in v
žrtvam nasilja z Raven na Koroškem in govorila tudi o tamkajšnjih izušnjah. V za-dnjem času se nanje oglašajo tudi zaposlene v Agenciji za plačilni promet. Nasploh pa ljudje premalo vedo, kam naj se obrnejo v primerih, ko ostanejo brez službe.
O izkušnjah centra za social-no delo v Velenju sta spregovo-rili Milena Polšak ter Brigita Kričaj Korelc, o položaju žensk v Sloveniji pa Tanja Salecl iz Urada za žensko politiko Slovenije.
S posvetovanja v Velenju 2. decembra.
665 primerih usmerjanje (triažo). Zagovorništvo (pripra-vo na predvidene obremenitve) so ponudili 569-krat. Inforrmativnih pogovorov so imeli 347 ter v treh primerih žrtev vključili v skupino za sa-mopomoč pri CPŽ. V centru so največkrat intervenirali po tele-fonu (675), sledijo intervencije v prostorih centra (574), na domu žrtve (48), 9-krat so bili z žrtvijo na policijski postaji, 155-krat na centru za socialno delo in 14-krat v zdravstvenem domu. Kar je bilo omenjeno še posebej, so tudi preselitve, in sicer v štirih primerih.
"Večina naših žensk je samo-stojnih, osveščenih, zavedajo se svojih pravic in dolžnosti, znajo poiskati tudi ustrezno pomoč," je med drugim na posvetu deja-la Zlata Golja iz Gorenja. Sodeč po njenih dolgoletnih izkušnjah zaposlene nasilje dolgo prikrivajo (največ ga je v družinah), sicer pa takšnim žrtvam v podjetju, če razkrijejo svoje težave, poiščejo pomoč in jim v okviru pristojnosti svetuje-jo ter jih napotijo v ustrezne zu-nanje institucije.
Razpravo je usmerjala Ema Zagar iz Centra za pomoč
"Novo tisočletje naj bi pripa-dlo ženskam," je bilo slišati v ovalni dvorani Gorenjeve po-slovne stavbe. Sicer se je posve-tovanje izteklo v nekakšno za-dovoljstvo prisotnih, saj je vodi-teljici uspelo razprave strniti v šestih pomembnih točkah: O nasilju in ozaveščanju je treba spregovoriti tudi v delovnih okoljih, Savinjsko-šaleško področje potrebuje varno hišo za ženske v begu pred nasiljem, V občinah naj bi zagotovili soci-alna stanovanja in upoštevali pri točkovanju tudi kriterij žrtev nasilja, Podpreti je treba usta-novitev urada varuha otrokovih pravic, V regiji naj bi zagotovili pregleden vir informacij z zloženko in Ženske se morajo veliko bolj vključiti v volitve.
"Ne bodimo brezbrižni do trpljenja drugih," je le ena izmed napisanih misli na zloženki Centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Celju, Ravnah na Koroškem, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Sevnici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Velenju. Več bomo izvedeli, če pokličemo na dežrtni telefon: 061/ 133-96-67.
■ Hinko Jerčič
Prisluhni mi, če človek si!
Pokopališče Podkraj. Dom počitka naših najdražjih. Dnevi pred in po prvem novembru. Prelepo urejeni grobovi, polni cvetja, prelepih ikeban in množica sveč, ki plapolajo v vetru. Ljudje, ki prihajajo sem na ta košček zemlje, pridejo z določenim namenom. Tu so se jim končali vsi upi in pričakova-nja, tu so za vedno pustili svoje najdražje. Prihajajo iz dneva v dan, pogosto in z namenom biti vsaj tukaj z njimi, ki so nam bili tako dragi. Ker jih ni več, jim skušajo povedati, da jih niso po-zabili. Prinašajo cvetje, sveče in vsak dan so znova neprijetno presenečeni. Se včeraj prinese-na čudovita ikebana je danes iz-ropana rdečih vrtnic, še včeraj prižgana sveča je danes prazna. Vložek je izginil, pokrov pa ma-lomarno leži zraven na tleh. Pa na enem grobu, pa tam čez tudi in vse naokrog, kjer je označeno kot C 25 in to v širšem krogu. V nemilosti so tako klasični kot žarni grobovi. Enkrat tu, drugič tam - vsak dan. Ko so ljudje to opazili in na sveče napisali "ne kradi", so te ostale nedotaknje-ne, ko na sveči ni bilo napisa, je ta izginila oziroma vložek iz nje.
Ljudje, povejte, komu je tako malo mar za duševne bolečine svojcev, ki prihajajo vsak dan na pokopališče k svo-jim najdražjim. Je to storil nekdo, ki sveče rabi za svoje najdražje in jih ne more kupiti? Po izginotju sodeč bi rekla, da ima ta človek pokopanih celo vojsko Ijudi. Ali pa je za vsem tem nekdo dobro organiziran, ki vse to potrebuje za svojo de-javnost? Sveče se dajo stopiti in narediti nove, rože v ikebanah pa lepo molčijo in če se dobro držijo, jih lahko uporabijo tudi večkrat.
Saj je res, da je treba varčevati, toda ne na tak način, ko se nekomu vzame nekaj, kar je prinesel svojim najdražjim. Ljudje se težko sprijaznijo, da rožica, ki so jo prinesli, ne bo cvetela samo na njihovem grobu, in da sveča ne bo dogo-rela na njihovem grobu. Kako je mogoče, da se to dogaja in ne morem razumeti, kako se lahko to zgodi skoraj pred našimi očmi. Ko je bolečina še sveža, marsikdo pride na pokopališče vsak dan in prižge novo svečo, ki jo nekdo potem hitro pospra-vi. Ampak enkrat bo tudi tega konec! Enkrat bo nekomu spodletelo in se bo ujel, kajti če bi čakali na njegovo vest, bi čakali zaman. Clovek, ki to počne, ni vreden imena človek. Če je to nekdo, ki nima denarja za svečo in cvet za svoje naj-
dražje, naj zaprosti in vsak od nas mu bo rad dal, samo da potem ne bo pustošil po tujih grobovih. Vendar menim, da se za tem skriva kaj več in bi ta problem mogel zanimati še koga drugega, ki je pristojen za takšne stvari. Mogoče se bo ptiček ujel ali pa kar cela jata, kajti težko je verjeti, da to počne ena sama sraka. Morda je to dobro organiziran posel, ki za malo truda da veliko dobička.
Ce bodo zlikovci to prebrali in pismeni mislim, da so, jim želim še naprej veselo "rabuta-nje", toda zaključek bo zelo kla-vrn in nečasten. Ne bodo vam sodili mrtvi, do njih imate pre-malo spoštovanja, vprašajte naj-prej svojo vest, ali delate prav -če jo sploh imate.
To nisem zapisala zato, ker bi mi bilo dolgčas niti ker rada pišem, ampak zato, ker me boli, ko gledam solzne oči in nemoč ljudi, ki jim je pot na ta kraj edino, kar jim je za nekom osta-lo. Vest - ljudje, ta doseže vsa-kega izmed nas in verjemite, nihče ji ne uide. Kdorkoli si, ustavi se in se vprašaj. Se res splača?
Prisluhni zdaj, si človek še,
kako nekoč ti bo tam spod, kjer bomo vsi,
ko nad teboj nekdo ti ukrade svečo
in šopek svoj si okrasi še s tvojo rožo rdečo, veš, to boli!
■ Milka Cizej
Življenje pod
vatikanskim
mečem
Pod zgornjim naslovom g. Milan Cajner v 47. številki časopisa Naš čas odgovarja na novinarska vprašanja in poučuje slovensko javnost o tem, da je bila ljubljanska škofi-ja že leta 1934 z odlokom razlaščena svoje gozdne zemljiške posesti, čeprav v nadaljevanju pove, da je škof dr. Gregorij Rožman z njo razpolagal še leta 1935.
G. Cajner očita cerkvi, Ijubl-janski nadškofiji in nadškofu, svetemu sedežu in vatikanski diplomaciji cinizem, sovraštvo, grabežljivost in še kaj. Kaj pa če g. Cajner sodi in ocenjuje drugega po sebi? Zakaj ste potem vrhovnemu poglavarju "grabežljive" cerkve dali v Mozirju postaviti slavnostne mlaje ob njegovem prvem obisku Slovenije? Je bila to iskrena dobrodošlica, znak pristne ljubezni in zvestobe? Daleč od tega! Ali ni takšno ravnanje politikansko, cinično in hinavsko? Zato Cajnerjevo moraliziranje na račun pred-
Splosna bolnisnica Celje
Namesto novoletnih daril za bolnišnico
Znano je, da Splošna bolnišnica Celje kot neprofitna organizacija z rednim poslovanjem ne more zbrati dovolj sredstev za razvoj, ki je na področju medicine stalen in zelo hiter. Zato so toliko bolj hvaležni vsem, ki jim pomagajo pri zamenjavi dotrajane in zastarele medicinske opreme z novo, sodobno. V korist SBC se je letos bogatemu novoletnemu obdarovanju odpovedalo trgovsko podjetje Tiiš iz Celja, ki v tem času praznuje 10-letnico delovanja.
Denar, 1.400.000,00 SIT, ki ga je predstavnik Tuša 9. decembra predal direktorju SBC Samu Fakinu, dr. med. bo bolnišnica namenila nakupu
24-urnega merilca krvnega pritiska. Namenjen je Laboratoriju za srčno, žilno in pljučno diagnos-tiko, v katerem opravljajo preiskave bolnikov, ki imajo težave s srcem, ožiljem in pljuči. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na razvoj teh bolezni, je povišan krvni tlak. Omenjena aparatura, s katero lahko 24 ur na dan merimo krvni pritisk, je potrebna in pomembna tako pri ocenjevanju teže te bolezni kot pri nadzoru uspešnosti zdravljenja. V svojem imenu in v imenu bolnikov se direktor SB Celje Samo Fakin, dr. med, zahvaljuje trgovskemu podjetju Tuš za ta sredstva.	■ Direktor SB Celje
Samo Fakin, dr. med., direktor SBC in Matjaž Pavčič, univ. dipl. ekon., pomočnik direktorja trgovskega podjetja Tuš ob
predaji donacije.
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremijen z naslovom avtoija in njegovim podpi-som. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate tele-fon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potreb-no kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi.
Uredništvo
stavnikov cerkve in vatikanske diplomacije pomeni precedens in cinizem brez primere.
V svojem prispevku nava-jate. za koliko sto in sto mili-jonov se je povečala vrednost škofijske gozdne posesti. Ali to pomeni, da je nadškofija dolžna razlastitelljem ogromne vstote, ker so jo razlastili? Zakaj, g. Cajner, v številkah ne poveste, koliko sto in tisoč in milijonov kubičnih metrov lesa je bilo posekanega v cerkvenih goz-dovih od nacionalizacije do danes? Zakaj ne poveste, za koliko sto milijard je bilo prometa z lesnim blagom iz teh gozdov? Koliko denarja je šlo za obnovo gozda, za ceste in njih vzdrževanje in stroje? Koliko je bilo istega dobička, kdo je z njim razpolagal in kako se je porabil? In če dobička ni bilo, pomeni da ste slabo gospo-darili ali pa: čemu se grebete za gozdno zemljiško posest, ki ne daje dobička? Kolikor je meni znano, je GG v svojem letnem poročilu izkazalo vsakoletno izgubo državi, ki smo jo potem pokrili davkoplačevalci. Ali g. Cajner mogoče želi, da bi bilo še naprej tako?
G. Cajner se huduje na cerkvene kroge in zastopnike ljubljanske nadkofije, če so se potem, ko so bile izčrpane vse pravne poti pri nas, obrnili na EZ in evropski parlament. Če g. Cajner razpolaga z uradno listi-no pravnomočne odločbe o razlastitvi cerkve iz leta 1934, naj jih predloži evropskemu parlamentu in pristojnim službam v EZ. To je pravna pot in ne natresanje puhlic - morda res včasih naivni javnosti.
Če lahko g. Cajner pristojnim v Bruslju postreže s pravnomočno odločbo iz leta 1934, potem so zastopniki ljubljanske nadškofije sami sebe zatožili, osmešili in osramotili. Ali jim g. Cajner ne privošči osramočenja? Ali pa ne zaupa evropskim parlamentarcem in njihovim pravnim službam? Očitno se opira na revolucionarno "pravo", ki je izkazovalo pravnomočnost odločb - brez soglasja in podpisa lastnika -razlaščenca. Zdaj razumem, zakaj se našega članstva v EZ otepajo. Pač vedo, da jih čaka naporno delo, preden bodo uskladili evrop-ski pravni res z našim - revolu-cionarnim.
Ker je g. Cajnerju dobro znano, da je vsaka odločba - brez soglasja in podpisa razlaščenca nična, da je lastnina in lastninska pravica v državah EZ nedotakljiva in predstavlja nasilno razlaščanje grobo krišitev pravnega reda, da je pravno veljavna lastninska pravica izkazana z vpisom v zemljiški knji-gi, je zavestno Cajnerjevo časopis-no zavajanje slovenske javnosti milo rečeno neokusno.
■ ivan Glušič
.....11 ...........11111 - 1111
.............'J......
16. decembra
■
Spominska razstava del D/lajde Kurnik
Ob otvoritvi izšel tudi odlicen katalog
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje so v petek odprli spominsko razstavo del velenjske rojakinje, akademske sli-karke Majde Kurnik. Največja nagrada avtorici razstave Mileni Koren - Božiček je bila resnično velika udeležba na otvoritvi. Obiskovalci so prišli od vsepovsod. Prišli so slikarkini svojci, prija-telji, sošolci. In tudi Ijubitelji umetnosti iz Doline.
Slikarko in njeno prekratko, a zelo ustvarjalno življenje je uvodo-ma predstavila Milena Koren - Božiček, potem pa je o njej (mimo protokola) sprcgovoril še akademski slikar Alojz Zavolovšek, ki jo je med študijem v Beogradu tudi osebno spoznal. Da je bil res že skraj-ni čas, da smo slikarko evropskega slovesa spoznali tudi v njeni rodni Dolini, bo ob ogledu prepričan vsak, ki mu je umetnost vsaj malo blizu. Njene slike in risbe so ganljive, sploh tiste iz obdobja vojne. Tudi avtoportreti, ki jih je naslikala res veliko. V letih, ko jo jc bole-zen že precej izmučila, to lahko razberemo tako iz barvnega kolorita kot slikarskih potez. Sicer pa tisti, ki se na likovno umetnost bolj spo-znajo trdijo, da jc v njenih delih vedno izžarevalo nekaj slovenskega, tudi med šolanjem in ustvarjanjem v Beogradu tega ni mogla "zataji-ti".. Spominska razstava del Majde Kurnik bo v Velenju odprta dva meseca, do 2. februarja 2000, potem jo bodo predstavili še v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Ob razstavi pa je izšel tudi obširen ka-talog, ki ga je prav tako pripravila Milena Koren - Božiček. V njem je dobro opisano in predstavljeno slikarkino življenje in delo, kar bo pripomoglo, da doslej vse premalo znano slovensko slikarko spozna-mo tudi njeni rojaki.	H bš
Razstavo sije ogledalo veliko slikarkinih svojcev, prijateljev, poznavalcev in Ijubiteljev umetnosti. Slikarkino delo in življe-nje je na prijetni otvoritvi predstavila avtorica razstave in bogatega kataloga, ki je izšel ob otvoritvi, Milena Koren -
Božiček.
Topolšica
5. jubilejni božično-novoletni koncert
Letos, v ponedeljek, bodo T\iristično društvo Topolšica, KS Topolšica, Bolnišnica in Zdravilišče pripravili domačinom že 5. Božično-novoletni koncert.
V tamkajšnji Kinodvorani so doslej na njih nastopili godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pod taktirko mag. Ivana Marina, Big band Ota Vrhovnika in orkester glasbene šole Velenje. Kar na treh koncertih je občinstvo z navdušenjem spre-jelo nastope otroškega pevskega zbora cerkve sv. Mihaela iz Šoštanja, ki ga vodi Anka Verdnik - Jazbec. Na letošnjem, jubilej-
nem koncertu, pa se bo v ponedeljek ob 20. uri predstavil Komorni zbor Ipavski, ki ga vodi priznani dirigent Matjaž Šček. Njihov program bo sestavljen božično-novoletnemu času primer-no. Najprej se bo zbor predstavil s skladbami, vezanimi na Kraški svet. Sledile bodo skladbe s solisti in nato skladbe, primerne adventnemu času, tudi v angleščini.
Zbor spremljajo instrumentalisti: Joži Šalej (klavir), Jure Pukl (saxofon) in Stanko Praprotnik (trobenta).
Kratka zgodba
V laški mreži, tam na jugu apeninskega škornja se je ujela zadnja lastovica. Blesteče črne peroti so se pobesile kakor drevo po viharju. Drobcene okrogle oči so v motni belini motno strmele v prepad. Mrtva ptica, mrtvi človek. Tam pod napuščem domače hiše, pod opeko škrlatne barve, ki je vedno ogrevala, so gnezdile. Stara je kar štirinajst dni prinašala na les pod križem slamice in blato, drobne kepice blata. Samičino gnezdo, prijeten domači dom. In še ugleda dečkovo oko, iz varne in nemotene bližine, petero lačnih kljunčkov, nenehno odprtih, golih telesc in gleda, kako se je samica pripeljala, ostro, brez ovinkov, naravnost pred lačno, mesnato in rožnato notranjost kljunčkov in jim ponudila pičo-veselico, jih nato ogrela s perjem in zopet odhitela. Prav tako kot, prav tako... Nekega dne so mladiči odle-tavali. Po vrsti. S strehe na streho in kmalu vsi odleteli. Gnezdo je ostalo prazno. Lastovica se je odločila. Septembrskega dne. Takrat, ko je začelo vrtinčiti prve rumene liste in jih prinašati v samičino gnezdo. Takrat, mlačnega sončnega jutra s
koprenastimi	belimi
ovčicami, se je odločila. Prišepnil ji je južni veter. "Pojdi, zdaj je še čas, lastov-ka! Potem bo vihar in potres in sneg in tuleči mraz. Pojdi!"
"Saj res, veterc z jutra, prav praviš!" Razpela je črne per-oti in jih razširila v metrsko širino, nekoliko drhtela, drhtela, da se je treslo njeno črno-sivo oblačilo in njen dolgi, viličasti rep. In nato je s kljunom pobožala okrogli, trdno ograjeni dom in -odletela.
"Ne, ne prehitro, ve las-tovke, jata, ve, na brzo-javnem drogu!" je pobliska-lo sonce z dolgimi žarki. "Ne prehitro!" Nato se je skrilo za beli fantomček, za beli oblaček. Nebo je prekrila črna jata in človečki, globoko na zemlji, so slovesovali: "Lastovica, drobna ptica, jemlje od nas slovo. Lastovica, drobna ptica..." Prelevili so se človečki v velike ptice, se odgnali od porjavele zemlje, a zaradi okrnelih kril niso zdržali. Pokapali so, drug za drugim, na jesensko zemljo in obstali kakor kamni. Sinica samica je Ietela, letela in tam na jugu škornja obtičala v mreži. Vztrepetala je z drobnim, pernatim telesom in
koničastimi letalnimi krili. In bolj je vztrepetavala in se poskušala obračati, bolj se je njeno telesce zapletalo v mrežaste zanke. Kljun je zavisel navzdol, ure dolgo. In nato sta iz njega kapnili dve drobni, rdeči kaplji... Kot na zemlji... Deviško belo cvetje je novembra tlakovalo ceste, ulice in stre-he. Brez socvetja, tako posamič, so v gostih, štre-nastih črtah tlakovale nara-vo snežinke zapeljivke. Pogreznile so se v tihe sanje človeka in ga odpeljale v Andersenovo deželo k snežni kraljici. "Ne, nočemo kamna!" so tiho šelestele. "Nočemo kamna in česna in zapeljivih dražil. Nočemo!" Za hip se prebudi Mira in se zazre v motno, s snežinkami objeto okno. Nato zopet zasnuje in sanje se pripelje-jo z velikimi sanmi in Božičkom.
"Ne še sedaj, ni še grudnati gruden, je le še vino, vino-tok in listopad. Da, listopad!"
Misli zapresketajo kot jutranji ogenj s tisoč iskrami in vse iskre se želijo udejan-iti v veliki ogenj, ki bo grel. Tako kot jug škornja ali Afrika pozimi. Iskre so venec, venec skozi motno steklo okna, venec čez vse
nebo. In vse, druga za drugo kot kresničke v junijskem gozdu ugašajo. Le še ena sama živa iskra pleše kot vešča pred njenimi zblodeli-mi očmi in kliče, kliče. Ne v Zajčeve grape, kliče v domače srce, sestrino in sinovo. Kliče, ker odhaja tja v vesolje, v mirna nebesa, tja, kjer ni morfij več zdrav-ilen. Tja, kjer je uganka še vedno poluganka. Vsak svoj tolar, vsako svoje delo je že dala svojim. Ni psovala in klevetala. Njena ljubica je bila ljubezen - in dobrota. Novembrsko sonce se je še enkrat nasmehnilo kot človeček, zavedajoč se grenkega slovesa in dahnilo: "Le še enkrat, namesto Wildove in judejske lune." Takrat so prej ljubke, temne oči, ki še vedno strmijo skozi motno okno in čakajo, čakajo, čakajo, osteklele in zapisale zadnjo sago: "Lastovica, drobna ptica..." Enojni prostor: jug in sever, in semptembr in november. In kljun, iz katerega kapne-ta dve rdeči kaplji. In sever, kjer v prostrani belini bis-ernega snega ostajajo njene dobrotniške in ljubeče oči, široke odprte in so veliko prozorno steklo, skozi katero se je kot veverica izmuznila v onstran vsa veli-ka dobrota in čutenja vseh sedemdesetih let... "Nehanje v snežnem novem-bru..."
■ V. Šmajs
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
BOŽIČNI KONCERT
V soboto, 18. decembra, ob 19.00 bo v cerkvi svetega Martina v Velenju adventno-božični koncert na katerem se bodo predstavili: Nina Kompare, sopran, Franc Kompare, trobenta, Dominik Krt, orgle, Tomaž Plahutnik, citre in Katja Uljanič, vezno besedilo.
Skupina je izdala tudi CD in kaseto z baslovom Božič 2000, ki bosta na voljo po koncertu.
Generalni pokrovitelj koncertov je Krekova banka. Vstopnine ni!
PREDBOŽIČNI DUNAJ
Odhod avtobusa na ogled musicala MOZART na Dunaju bo v soboto, 18. decembra, ob 6.30 izpred avtobusne postaje v Slovenj Gradcu in ob 7. 00 izpred Rdeče dvorane v Velenju.
PETERSBURŠKI DEČKI
Koncert deškega zbora iz Sankt Petersburga, ki mu bo dirigi-ral Vladimir Begletzov, bo v nedeljo, 19. decembra, ob 19.30 v Domu kulture Velenje.
Zbor Petersburških dečkov je bil ustanovljen leta 1479 in je ena najstarejših glasbenih skupin v Rusiji. Danes spadajo v znamenito Pevsko društvo Glinka.
Na koncertu v Velenju bodo izvajali skladbo P. Česnokova: Fragmenti iz Liturgije svetega Janeza Zlatoustega op. 42 in dva moteta Johanna Brahmsa. V drugem delu pa skladbo S. Rahmaninova Koncert za zbor "V molitvah se obračamo k vedno budni Bogorodici", D. Bortnjanskega Koncert za zbor "Tebe Boga hvalimo" in ruske narodne ter božične pesmi. Vstopnice 1.500 SIT! Za organizirane pevske in mladinske skupine bodo vstopnice po 1.000 SIT!
KS Lokovica
Ženski in moški p< zbor, mladi glasbeniki
TUdi letos bodo krajani KS Lokovica lahko nekaj lepih, praz-nično obarvanih trenutkov, preživeii na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, ki bo v nedeljo ob 15.00 uri v domu krajanov v Lokovici.
Program pripravljajo: ženski pevski zbor, moški pevski zbor in mladi glasbeniki iz Lokovice. "Pridite, pripravili vam bomo prijetno nedeljsko popoldne in vas popeljali v najlepši praz-nični čas," pravijo organizatorji, člani Prosvetnega društva Lokovica.
o
iSl
GLASBENA Š0LA FRAN K0RUN K0ŽELJSKI VELENJE
C0NS0RTIUM MUSICAE VELANENSIS
vabita na
B0ŽIČN0 - N0V0LETNI PRIREDITVI
0RGELSKIIN K0M0RNI K0NCERT DIJAK0V GŠ FRAN K0RUN K0ŽEUSKI
Orgelska dvorana Glasbene šole Fran Korun Kožeijski
T0REK, 21. DECEMBER, 0B 19.30
in
PR0SLAV0 0B DNEVU SAM0ST0JN0STI K0NCERT HARMONIKARSKEGA 0RKESTRA,
0TR0ŠKEGA PEVSKEGA ZB0RA IN G0DALNEGA 0RKESTRA GŠ VELENJE, PREDSTAVITEV ALMANAHA 0BČIN VELENJE,
Š0ŠTANJ IN ŠMARTN0 0B PAKI Koncertna dvorana Glasbene šole Fran Korun Koželjski
ČETRTEK, 23. DECEMBER, 0B 19.30.
12MSČAS
107,8 Mhz
16. decembra 1999
RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK
Alman
Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2000, je že v tisku. Predstavili ga bomo na proslavi ob dnevu samostojnosti, prihodnji četr-tek, 23. decembra, ob 19.30, v glasbeni šoli v Velenju.
Za snovalci je veliko prečutih noči, zlasti tista za-dnja, med nedeljo in pone-deljkom, je bila "divja". Izteklo se je tako, kot so si snovalci zamislili. Almanah prinaša 292 popisanih stra-ni vsega pomembnega, kar se je zgodilo v tem letu. Najobsežnejša je spet kro-nologija.
Glavni urednik Almanaha Boris Zakošek in uredniki Barbara Pokorny, Mira Zakošek, Peter Groznik - Peč, Matjaž Šalej, Aleš Ojsteršek -Leši, so si skupaj z oblikoval-cema Petrom Rihteričem -Pecom in Janjo Košuta -Špegel v ponedeljek res od-dahnili. Niso pa se na
Po prečuti (delovni!) noči iz nedelje na ponedeljek, je bil okoli 11.22, almanah priprav-
Ijen za tisk, foto:vos
ena dokument časa iz hiše Naš čas. To pa so bili številni, ki so morda samo z zapisano vrstico pripomogli, da noben dogodek
"priložnostnem internem za-ključku" pozabili zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomo-gli, da bo luč lahko ugledal še
ne bo ostal prezrt. Vsem tem smo izjemno hvaležni.
mkp
KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAZEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
DRINKERS
Zasavski rockerji so ob iztekajočem se tisočletju izdali mileniumski božično - novolet-ni mini album. Na njem so nenavadni veseljaki predstavili šest atraktivnih skladbic v slogu božičnega drink'n'rolla, ki so jih združili pod nenavad-nim naslovom "Zadnja
predvsem z naslovno skladbo postal eden najbolje proda-janih albumov letošnjega leta v svetu. Najstniška pesmica "What A Girl Wants" bo poskusila ta uspeh prenesti tudi v tretje tisočletje in glede
večerja". Gre za zanimive in vsekakor nevsakdanje božične skladbe, med katerimi so tudi nenavadne predelave tradi-cionalnih božičnih pesmi, kot sta na primer "Sveta noč" in "Jingle Bells". Skladbe so pos-neli v studiu Gong, plošček pa je izdala založba Megaton.
WHITNEY & ENRIOUE
Le kaj bi se zgodilo, če bi svoje glasbene potenciale združila odlična pevka Whitney Houston in v zadnjem
času vse bolj popularen sin slovitega Julia Iglesiasa -Enrique? O posledicah takšne združitve se bomo lahko kaj kmalu prepričali. Enrique in Whitney bosta namreč skupaj posnela skladbo, o kateri pa zenkrat ni znanega še nič. Ne vemo niti naslova, niti tega, kakšen glasbeni slog bosta oba interpreta izbrala. Znano je le to, da bo skladbo mogoče najti tudi na novem albumu z največjimi uspehi pevke Whitney Houston.
CHRISTINA AGUILERA
Novi single vse bolj popu-larne	osemnajstletnice
mehiškega porekla, ki je zajezdil decemberske radijske in televizijske valove po vsem svetu, nosi naslov "What A Girl Wants". To je že tretji single z njenega debitantskega albuma "Gennie In A Bottle", ki je
na medijski pomp, v kakršnem se je znašla prikupna blondin-ka, se bo to vsekakor zgodilo.
SIM0NA WEISS
Tik pred koncem leta, sto-letja in tisočletja je na svetlo dala novi album tudi Simona Weiss. Ob prelomu tisočletja je svoj novi izdelek poimenovala dogodku primerno: "Milijon rubinov". Na njem je deset skladb, med katerimi še pose-bej izstopajo tri skladbe, zapete v duetu. Tako se je v skladbi "Lahko noč ljubezen moja" Simoni pridružila diva hrvaške estrade, Tereza
Kesovija, dvakrat pa ji dela družbo (in obratno seveda) tudi sloviti italijanski pevec A1 Bano Carrisi.
MENART
Založba Menart praznuje letos peto obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so nekaterim svojim najbolj uspešnim izvajalcem podelili posebna glasbena priznanja. Tako so si Miran Rudan, Natalija Kolšek in ekipa Dee Jay Time prislužili platinaste plošče, California, Werner in ponovno Natalija Kolšek pa so dobili zlate. Priznanja so podelili tudi hrvaškim izvajal-cem, ki sodijo pod okrilje založbe Menart, med njimi pa so se "pozlatili" Ivana Banfič, Davor Radolfi in Miroslav Škoro.
■ MiČ
Mladinski center Velenje
IOSUBSYStems
V petek, 17.12.1999 ob 20.uri bo v Galeriji Mladinskega centra Velenje odprtje razstave domačega tandema IOSUBSYSTEMS z naslovom » OZNAČEVAN-JE- PARANOJA ALI RESNIČNOST?«. Avtorja se pred-stavljata z omenjenim imenom in ostajata imensko anon-imna.
Tako se skrijeta za oznako. S tem pa se povezuje tudi problemsko vprašanje naslova razstave. Ali smo dejansko označeni z znaki, označbami in zlasti s prodornimi slo-gani kapitalističnih korporacij prihajajoče »nove dobe« in kaj le-ti pomenijo v semiotičnem osebnem odnosu potrošnika oz. uporabnika.
IOSUBSYSTEMS postavi novo neobstoječo blagovno znamko »COTE«, jo opremi s trendovskim imidžem skoraj znanstveno-fantastičnih podob in jo ponudi »potrošniku« kot
/CN	rzs
<w m> m>
jO\ jOv	jCI jOv
<B> <m> m> <•> <m> <m>


značevanje ■ pananoja ili ipeiiiiciisf
i
novo označbo- a tukaj je opazovalcu likovne postavitve nas-tavljena past. Kakšne pa so te podobe, vam bosta IOSUBSYS-TEMS razkrila na otvoritvi razstave. Torej lepo vabljeni.
■ Nataša Tajnik
P »«»»•* » »„'
VELIKI PREDNOVO-LETNI ŠŠK KONCERT
Zadnji nedeljski večer v tem tisočletju (26. decembra 1999) bo v Velenju potekal v znamenu velikega glasbenega dogodka. V organizaciji Šaleškega študentskega kluba se bo namreč ta dan v Rdeči dvorani odvijal veliki prednovoletni koncert, na katerem se bodo občinstvu predstavili štirje slovenski glasbeni izvajalci.
Razen mlade domače skupine OKVIR, ki šele začenja svojo glasbeno kariero in bo nastop izkoristila za lastno pro-mocijo in dobro predstavitev širšemu občinstvu, so ostali izva-jalci bolj ali manj uveljavljeni predstavniki slovenske glasbene scene. Organizatorji niso izbirali med najbolj prodajnimi imeni domače estrade, ampak je bilo njihovo vodilo pri izboru predvsem glasbena kvaliteta izvajalcev.
Velenjskemu in širšemu občinstvu jo bodo tako pred prelo-mom tisočletja zagodli TINKARA KOVAČ, ORLEK in SID-DHARTA.
TINKARA KOVAČ je mlada glasbenica iz Kopra, ki se je že zelo zgodaj srečala z največjimi imeni domače glasbene scene in se od njih še zelo mlada začela učiti. Z odlično glasbeno izobrazbo in izkušnjami, ki si jih je pridobila kot siušateljica različnih pevskih šol in nenazadnje kot profesorica flavte z diplomo tržaškega glasbenega konzervatorija Giuseppe Tartini. ji je uspelo postati eno vodilnih imen sodobne slovenske popularne glas-be. Ze zelo mlada je pobirala nagrade na številnih glasbenih fes-tivalih. Bila je izbrana za najbolj obetavno pevko, pa zmagala na MMS-u leta 1997 med mladimi izvajalci, dobila več Zlatih petelinov in še bi lahko naštevali. Leta 1997 je izdala svoj debitantski album "Ne odhaja poletje", pred kratkim pa je objavila še svoj drugi album z naslovom "Košček neba".
ORLEK je
skupina, ki pri-haja iz rudarskih revirjev - iz Zagorja ob Savi in obstaja kot nekakšna glas-bena posebnost med domačimi rock izvajalci že celo desetletje. Raznovrstnost je stalnica glas-
benega ustvarjanja te številčne in nevsakdanje zasedbe, ki svojo podobo gradi na obravnavanju problematike delavskega razreda, predvsem rudarjev. Pri tem so siikoviti tako glasba kot besedila, ki vključujejo značilno zasavsko besedišče. Skupina je prav v teh dneh izdala že svojo peto CD ploščo "1. RUKER", ki pomeni nekakšen presek njihovega najbolj plodnega obdobja v letih 1992 - 1997, ko je skupina pod okriljem ZKP RTV Slovenija izdala kar tri albume.
SIDDHARTA je obe-tavna rock skupina, ki se ravno v tem času uveljavl-ja na domači sceni. Po mnenju nekaterih kri-tikov gre za eno najbolj svežih in najobetavnejših slovenskih rock zasedb v zadnjem času, ki si bo s svojim originalnim inter-pretiranjem in dojemanjem rocka gotovo izborila posebno mesto med slovenskimi glasbeniki. Posebnost je že njihovo nevsakdanje ime, ki so si ga nadeli po znani knjigi Hermanna Hesseja, drugačna pa je tudi njihova glasba. Stilsko zelo raznolika in kot taka rezultat različnih glasbenih vplivov, od težkega rocka do melahnoličnega jazza. Skupina, ki je sprva svoje skladbe izvajala tudi v angleščini, je doslej izdala en album, med ljudmi pa sta za zdaj najbolj znani skladbi "Lunanai" in trenutno aktualna "Pot v X".
Za zaključek leta se nam torej obeta zanimiv glasbeni dogodek, z izbranimi izvajalci, ki nas bo dostojno pospremil v novo tisočletje. Zato ga nikakor ne gre zamuditi.
MiC
GLASBE
ob 17.30 na • vsak četrtek v;
v nedeljo, 12.

■
Ne ftr'dam VI: Fehtarji
i/c In Savinjčan 51 ; Pirje, pirje
za nedeljo, 19. decembra:
I
ijanček Kajje novega? ETOVIO: Potepuh Luka LOVENSKI MUZIKANTJE: 2000 let
<LA
IA: Fletna navada




16. decembra 1999	MODRO mm KRONIKA	KAK iAS 13
Posvet o prometni varnosti odprl nova vprašanja
Sanje o poligonu za voznike to tudi ostajajo!
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Z ostrim predmetom nad avto
V	torek, 7. decembra, med 17. in 21. uro, je neznanec v Skornem z ostrim predmetom poškodoval vetrobransko steklo, steklo na vzvratnem deiu, obe stekli na žarometih ter predrl vse štiri pnev-matike na osebnem avtomobilu Renault clio. Zvonka P. je oško-doval za okoli 60.000 tolaijev.
Po tihem nad fige in sveže sadje
V	noči na sredo, 8. decembra, je neznanec vlomil v kiosk sadja in zelenjave na Titovem trgu v Velenju, last Bedžeta K. Odnesel je deset kilogramov suhih fig, turških pomaranč, mandarin in ne-kaj kilogramov banan. Lastnika je oškodoval za 11.750 tolarjev.
V	noči na petek, lO.decembra, pa je neznanec iz kioska Netir-ja A., postavljenega na tržnici, odnesel več kilogramov svežega sad-ja. Oškodoval ga je za kakšnih 6.000 tolaijev.
Vlom v Študentski servis
V	noči na petek, 10. decembra, je neznanec vlomil v pisarniške prostore Studentskega servisa na Trgu mladosti v Velenju. Odne-sel je računalnik Pentium brez monitorja in tipkovnice ter nekaj denarja. Studentski servis Maribor, enoto Velenje, je oškodoval za okoli 120.000 tolarjev.
Kje so kompresorji?
Med 10. in 13. decembrom je nekdo iz novozgrajene hale obra-ta Zamrzovalne omare Gorenja Velenje, ukradel paleto, na kate-ri je bilo zloženih 80 kompresoijev znamke Danfoss, vrednih pre-ko 464.000 tolarjev.
Štoparka šla s telefonom
V	petek, 10. decembra, je Igor G. velenjskim policistom prijavil, da mu je dopoldne neznana štroparka, ki jo je vzel v vozilo, ukra-
dla mobilni telefon znamke Ericsson in ga oškodovala za okoli 20.000 tolaijev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Mastni madeži na Savinji
V torek, 7. decembra, ob 17.15, so bili mozirski policisti obveščeni, da so se na gladini reke Savinje v Spodnji Rečici pojavili mastni madeži. Gasilci iz Nazarij so z namestitvijo pivnikov preprečili nji-hovo šiijenje. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je delavec podjet-ja Kovinoplastika Benda pomotoma v kanalizacijski jašek zlil manjšo količino hidravličnega olja.
Smrečice (že?) kradejo
Med 1. in 7. decembrom je neznanec na Kašnem vrhu posekal in odnesel 150 smrečic, velikih od enega do treh metrov. Z deja-njem je oškodoval Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za pri-bližno 200.000 tolaijev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Dobrota je sirota
Da je res tako, je v četrtek, 9. decembra, skusil 46-letni Ivan C. iz Gomilskega, ki je v svoje stanovanje povabil štopaija, 15-letnega Darka K. in mu ponudil hrano in pijačo. Med tem, ko je šel v klet, pa mu je štopar ukradel denarnico z dokumenti in denarjem ter ga oškodoval za 5.000 tolarjev. Policisti so fanta kmalu izsledili in ga predali delavcem Vzgojnega zavoda Rakek pri Planini, od ko-derjepobegnil.
Prodajal vrečke, odnesel denar
V ponedeljek, 6. decembra, okoli 13.45 se je pri stanovanjski hiši
Vide L. v Galiciji oglasil 20-letni Zoran I. Prodajal je vrečke za go-spodinjstvo, pri tem pa izkoristil trenutno nepazljivost oškodova-ne in ji odtujil denarnico s 6.000 tolaiji gotovine. Lastnica je de-narnico kmalu pogrešila in obvestiia svojce, ti pa policijo. Žalski policisti so osumljenca kmalu prijeii.
Spet serija vlomov v avtomobile
V	noči na sredo, 8. decembra, je neznanec na območju Podvi-na in Ložnice pri Žalcu vlomil v več osebnih avtomobilov. Duš-ana-Leona N. je oškodoval za 50.000 tolarjev. Odnesel mu je us-njeno moško torbico z dokumenti in sončnimi očali. Iz vozila last podjetja Schiedel- gradnja je ukradel mobilni telefon Sony, vre-den okoli 30.000 tolaijev. Aleša T. je oškodoval za 5.000 tolarjev, iz vozila mu je odnesel osebne dokumente in čekovno karto, Bo-jana P. pa za 2.000 tolaijev. Temu je neznanec ukradel sončna in smučarska očala.
Kozmetika in kava
V	sredo, 8. decembra, med 10.20 in 10.40, je neznanec na par-kirnem prostoru Rimske nekropole v Šempetru iz parkiranega to-vornega avtomobila odnesel več kartonov s kozmetiko in tri kar-tone kave v pločevinkah. Podjetje Bitrade in Espresso je oškodoval za 330.000 tolaijev.
Požar v Brodeh
V	petek, 10. decembra, okoli 6.30, je izbruhnil požar na stano-vanjski hiši last Ivana M. v Brodeh. Ogenj je zajel ostrešje hiše. Požar so pogasili domači ob pomoči sosedov in gasilcev. Policisti so ugotovili, da je do požara po vsej veijetnosti prišlo zaradi ne-pravilno nameščene izolacije med pločevino dimnika in ivernimi ploščami. Lastnik je oškodovan za okoli 1.000.000 tolaijev.
Ostal brez registrskih tablic
V	noči na soboto, 11. decembra, je neznanec na parkirnem prostoru gostišča Fervega v Veliki Pirešici z osebnega avtomobi-la Renault 5, last Borisa Š., odtujil registrski tablici oznak CE D9-604.
Velenjski izpitni center (za opravljanje vozniških izpitov vseh ka-tegorij) skupaj z Upravno enoto Velenje in upravno enoto Mozir-je, kiju s svojim delom "pokriva ", vsako leto pripraviposvet o pro-metni varnosti na tem področju. Prejšnji teden so se v njihovih prostorih zbrali predstavniki avto šol, zdravstva in upravnih enot, prisoten paje bil tudi policijski inšpektor Franc Klanjšek iz Poli-cijske uprave Celje, kije podal oceno prometne varnosti na celjskem. Prisotnipa so pogrešali vsaj enega predstavnika Sveta za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu Veienje, ki so jim ieleli povedati marsikaj. Sploh, ker ne vedo več, kam naj se obrnejo, da bi v Do-lini končno odstranili nesmiselne in nerazumljive prometne zna-ke, marsikje pa jih močno pogrešajo. Inštruktorji v avto šolah in izpitna komisija ima zato pogosto tezave.
Veliko izrečenih kazni, malo kaznovanih?!
Franc Klanjšek je uvodoma povedal, da je ob zelo velikem pro-centu tistih, ki so storili prometni prekršek, še vedno zelo malo tudi kaznovanih. Izterjava je namreč slaba, postopki pri sodnikih pa še vedno predolgi. "Ko smo maja 1998 dobili nov prometni za-kon smo upali, da se bodo stvari čez noč obrnile na bolje. Po prvi šok terapiji pa so se, izgleda, vsi navadili na nov zakon in poiska-li tudi luknje v zakonu." Teh je po njegovem mnenju precej, zato bi ga bilo nujno dopolniti, kar se, kot kaže ne bo zgodilo vsaj še leto dni. Tako so letos odvzeli že 8000 vozniških dovoljenj, vprašanje pa je, koliko od teh voznikov jih je na upravnih enotah tudi vrni-lo, saj razen pobožnih prošenj, da ga prinesejo tja, drugega instru-menta nimajo. Tudi sicer letošnje statistike pravijo, da je stanje v prometu še slabše kot lani.
Hitrost in alkohol - glavna vzroka morije na cestah
Na Celjskem je letos do konca novembra za posledicami promet-nih nesreč umrlo 36 udeležencev v prometu, na področju Velenja 3. Poraslo je število poškodovanih v nesrečah in sicer za skoraj 10%, res pa je, da je za 4 tisoč poraslo tudi število na novo registriranih vozil. Do 1. decembra se je na celjskem zgodilo 700 prometnih ne-sreč. V 27 nesrečah so bili udeleženci telesno poškodovani, stati-stike pa pravijo, da je bilo poškodovanih kar 190 oseb. Od okto-bra dalje strahovito narašča število pešcev, ki so udeleženci v prometnih nezgodah. V poletnih mesecih pa so tudi letos polici-sti obravnavali veliko nesreč mladih do 18 leta, predvsem moto-
ristov. Na področju upravne enote Velenje je stanje letos podo-bno lanskemu, slabše je na Mozirskem koncu, kjer beležijo porast prometnih nesreč predvsem v drugi polovici leta.
Klanjšek je napovedal, da bodo v kratkem odpravili polovične kazni ob takojšnjem plačilu, z zavlačevanjem plačila pa se bodo stroški občutno povečali. In ko nas bo pod svoje okrilje vzela Ev-ropa, se bo moralo spremeniti še marsikaj, predvsem pa naj bi ob učinkovitejši kaznovalni politiki naredili večji red in zmanjšali morijo na naših cestah. Pri tem je zelo pomembno osveščanje ude-ležencev v prometu, ki še vedno šepa. Prometna kultura je na iz-redno nizki ravni, policisti pravijo, da imajo vsak dan več oprav-ka z nasilnimi, nestrpnimi vozniki, ki poskušajo uveljaviti svoj priviligirani položaj tudi med vožnjo.Pri tem velja, večji kot je avto, več jim je dovoljeno?! izvedeli smo še, da so najbolj varne še ved-no avtoceste. Tudi zato si policisti in vsi udeleženci v prometu želi-mo, da bi Slovenijo lahko čim prej prevozili po njih!
dvakrat na izpit
Rado Jeromel, predsednik izpitne komisije Velenje, je prav tako pripravil nekaj statističnih podatkov o njihovem delu v letu 1999. Pri tem je povedal, da vedno bolj ugotavljajo, da odnos mla-dih voznikov kaže na pomanjkljivo prehodno prometno vzgojo. Opažajo tudi, da vozniki povratniki, ki v večini izgubijo izpit za-radi alkohola v krvi v času prekrška, brez težav dobijo zdravniško dovoljenje. V nadaljevanju smo slišali, da zdravnike močno moti, ker ne izvedo, zakaj mora voznik izpit opravljati ponovno, zato tudi ne morejo biti pozorai na nekatere psiho-fizične sposobno-sti povratnika. Bodoči vozniki pa lahko do zdravniškega spričeva-
la pridejo kjerkoli v Sloveniji, zato naj bi izbirali lažje poti - torej centre, kjer so manj strogi in nimajo njihovih zdravstvenih karto-tek.
Podatki komisije za vozniške izpite v Velenju pravijo, da vsak bodoči voznik tako teoretičen kot praktičen del izpita B katego-rije opravlja dvakrat. Uspešnost pri teoretičnem delu je bila do začetka decembra 44%, za praktičnega pa 55%. Povprečno šte-vilo ur pri praktičnem delu je 39, kar pomeni, da izpit kandidate trenutno stane okoli 100 tisoč SIT. Povprečna starost ob pridobit-vi izpita je bila letos 23 let. Letos je izpit opravljalo 2637 kandi-datov. Pri analizi napak na izpitih je na prvem mestu kršitev pro-metnih predpisov, sledi izsiljevanje in premalo izkušenj... Na vprašanje, zakaj so čakalen dobe tako za teoretičen kot praktičen del izpita v Velenju precej dolge, nam je Jeromel odgovoril, da je delno krivo to, da kandidati prihajajo na izpit preslabo pripravlje-ni in ga zato opravljajo večkrat, delno pa prešibka kadrovska za-sedba izpitne komisije, kjer so trenutno zaposleni štiije. Andreja Mevc, ki na UO Velenje vodi oddelek za notranje zadeve, tokrat pa je vodila posvet, nam je povedala, da se tega zavedajo in da bodo poskušali storiti vse, da se bodo čakalne dobe skrajšale. Izvedeli smo še, da poligona za učenje vožnje v Velenju še ne bomo dobi-li. Pogovori o tem so namreč ostali na mrtvi točki, od koder se ne premaknejo. Škoda. Tudi to bi namreč bil velik prispevek k var-nosti na naših krvavih cestah.
■ Bojana Špegel
AVTOSERVIS LIPNIK
ŠKALE 66 D; TEL. & FAX: 063/ 893 549
O pooblaščeni serviser vozil KIA M0T0RS O pooblaščeni serviser in prodajalec vozil NISSAN O serviser vozil Škoda O vulkanizerstvo
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, priporočamo pa se tudi	v prihodnjem letu.
Želimo vam prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2000.
14SASČAS
OBVEŠČEVALEC
16. decembra 1999
K A IM O V K L i: K J K
9: 497 66 80/ 497 66 81
Afa ANDRAGOŠKIZAVOD
đtt^ LJUDSKA L
/	/'elenje
LJUDSKA UNIVERZA
Titov trg 2, Velenje, tel. 063/ 871 372, 871 374
Sporočamo, da je v programu VOZNIK MOTORNIH VOZIL
3 letna poklicna šola + eno letna prekvalifikacija iz IV. st. v VOZNIK, prostih še nekaj vpisnih mest - do 10. januarja 2000. V januarju bomo organizirali še tečaje RAČUNALNIŠTVO - 0SN0VNIIN NADALJEVALNITEČAJ, ter tečaje za STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIKE VILIČARJEV ter VARNOSTNIKE. Informacije in prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest!
ZIVE JASLICE V V HUDILUKNJI
25*in 26.12.
1999 od lS.-l8.ure
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
gorenjei
Parfizanska 12, 3320 Velenje Tel.: 063/40 21 00 Fax: 063/40 21 130
m ad.
ODKUPUJEMO
bukovo hlodovino F, L,
I., Il.in III. kakovosti. Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki: 063/40 22 600
(g. Bačovnik)
s arrn
IPTilfiPIifM-flfPl
liAiii ii imiiiiifciiN »iiliii 13.B0JEVNIK Režija: John McTiernan Vloge: Antonio Banderas Dolžina: 102 minuti (zgodovinski akcijski spektakel) Četrtek 16.12. ob 17.30 in 20.00 Petek 17.12. ni predstav Sobota 18.12. ob 17.30 in 20.00 Nedelja 19.12. ob 17.30 in 20.00 Ponedeljek 20.12. ob 20.00 Pomembnega politika Ibna zaradi Ijubezni do napačne ženske, izženejo iz rodne dežele in postavijo za ambasadorja v neki tuji deželi. Na poti do tja pa sreča severno pleme, bojevnike, ki se pripravljajo na boj z nekim čudnim, grozljivim Ijudstvom, na pol Ijudmi, na pol živalmi. Ker prerokba tako zahteva, Ibnati bojevniki ugrabijo, ker bodo le tako premagali sovražnike. Ibn sprva v vse skupaj ne verjame, dokler se sam ne prepriča, da ta čudna bitja res obstajajo in postane 13.bojevnik.
KOCKA
(ZF triler)
Režija: Vinzenzo Natali Vloge: Maurelce Dean Wint, Nicole de Boer Dolžina: 92 minut Sobota 18.12. ob 23.30 Predpremiera!
Šest navadnih, povprečnih Ijudi se zbudi v nenavadni futuristični sobi v obliki kocke. Vsi so identično oblečeni in se ne poznajo med sabo. Nihče ne ve, kje so, kako so prispeli tja, kjer so niti, kdo so
KABELSKI SISTEM
1.
2.
3.
4.
5.
SOSTANJ
KRS ZADRUGA z.o.o. Šoštanj
javni razpis
za oddajo lokalnega kanala v
V
Kabelsko razdelilnem sistemu Soštanj v najem
Predmet javnega razpisa je oddaja prostega kanala v omrežju KRS Šoštanj za izvajanje
televizijske dejavnosti v najem.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe:
registrirane za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti za oddajanje video strani registrirane za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti in potrdilo o vpisu v evidenco javnih glasil za oddajanje programov z živo sliko in video strani. Najemnik zagotovi povezavo za prenos programa od svojega studia do glavne sprejemne postaje Partizanska pot 3, Soštanj.
Najemnik kanala opravlja svojo dejavnost na lokalnem kanalu v skladu z zakonom o javnih glasilih.
Podatki o izhodiščni ceni najemnine, kanalu, ki se oddaja v najem in drugi pogoji so na vpogled na sedežu zadruge v Šoštanju na podlagi predhodne prijave na tel. 041/ 759 435. Pisne prijave z dokazili iz 2. točke in ponudbeno ceno je potrebno poslati do vključno 29. decembra 1999 na naslov: KRS Zadruga Šoštanj, Partizanska pot 3 s pripisom: "za najem kanala".
Obvestilo o izidu javnega razpisa bodo prejeli vsi prijavljeni v 30 dneh po izbiri.
KRS Zadruga Šoštanj z.o.o.
preostali sotrpini in kako se bodo rešili iz ujetništva. Vse skupaj spominja na video igrico, le da nihče nima več kot eno življenje.
10 RAZLOGOV ZAKAJ TE
SOVRAŽIM
(najstniška komedija)
Režija: Gil Junger
Vloge: Patrick Verona, Julia
Stiles
Dolžina: 97 minut Torek in sreda 21. in 22.12. ob 20.00
Spoznajte sestri Stratford, čedno in prikupno Bianco, ki bi rada hodila s fanti pa ji hišno pravilo, da ne sme prej hoditi s fantom kot starejša sestra, to preprečuje. Starejša sestra Kat je namreč zlovoljna zoprnica, ki odbije slehernega fanta. Pa se bo našel tudi fant za njo...
f* 4?9>*
m imiiiOiM
Sobota 25.12. ob 17h Nedelja 26.12. ob17h
SPICE GIRLS
(glasbena komedija) Vloge: Spice Girls Dolžina: 92 minut
Nekaj dni iz življenja popularne glasbene skupine Spice Girls! Na vsaki predstavi otroške matineje, dve nagradi za obiskovalce!
Filmski ciklus UPOR V H0LLYW00DU v decembru vsak torek in sredo ob 19.00 v MALI DVORANI: Bogovi in pošasti, Zvezdniki, Generacija Xter Sanje v Arizoni! Včasih se zgodi, da zvezdniki posnamejo spodoben film, dokažejo, da znajo igrati, dokažejo, da si upajo upreti hollywoodskim vzorcem. Včasih. Torek 21.12. ob 19.00 Sreda 22.12. ob 19.00
GENERACIJA X
(drama)
Režija: Tony Kaye Vloge: Edward Norton, Edward Furlong
Dolžina: 117 minut
Globoka in presunljiva drama o posledicah rasizma, ki na koncu pripelje do uničenja družine. Film uprizarja ekstremizem v Ameriki in odločen boj glavnega igralca, da bi se spremenil in rešil brata, po tem, ko je sam živei življenje polno nasilja in predsodkov.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Ni rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.
ČETRTEK, I«. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabi-lo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Po-zdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00tej,kje,kaj; 16.30 Poročila; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PHIK, 17. detembro: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročtla; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8D0 Za-nimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Za-nimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kđaj,kje,kC 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 18. tfecembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avta moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro;8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.80 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16 00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 So-botno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 PoroćHa; 17.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroćHo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestit-ke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svide-nje.
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročtfa; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročto Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Graclee; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 21. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho-roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na sviđenje.
SREDA, 22. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težavaje vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govori-mo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
(
AUZEUTE PR0DATI-KUPITI DELNICE?
HMR&idkAVO Pokličite in obiščite nas v posiovalnicah: Veleflje; Faitova 2. tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. riivizije 14. tel: 4Ž6-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, M: 0602/511-161 z vami.

ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO, SMO PRAVI NASLOV I ZA VAS!
063/861-835, 041/605-786
158 mikro-g S02/m3 214 mikro-g SG2/m3 192 mikro-g S02/'m3 160 miloro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE
I0P01ŠCA ,'IMjn HJt CHAŠKAGORA UEI.F.NJE VELIKIVKH
16. decembra 1999	OBVESCEVALEC	NilS VAS 15
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO, 600
x 600 mm, vgradni tip, popolnoma novo, prodam. Telefon 875-003. PROTISTROJNIK, izmenjevalec, rabljen 1 leto, ugodno prodam. Telefon 888-692.
KUPIM ŠTEDILNIK, 2 + 2 s pečico. Telefon 063-893-781. MESOREZNICO z motorjem, št. 22, prodam. Telefon 881-696.
INŠTRUKCIJE
VSE ZA OŠ, uspeh 100 %, pridem na dom. Telefon 865-773.
KUPIM RABLJEN0 0MAR0 za razno shrambo. Telefon 0602-55-812.
IŠČEMO LOKAL, ali prostorza prodajo vozil in rezervnih delov, na dobri lokaciji v Velenju. GSM 041-667-380.
POSODIM DO 200.000 SIT.
Garancija čeki. Telefon 041-250-950.
RAZNO PRODAM
NOVE ŽENSKE DRSALKE, ugodno prodam. Telefon 063-869-711. VINO RDEČE, jurka, izabela, šmarnica, vse neškropljeno, prodam. Telefon 862-440, zvečer. DESKO ZA SNEG, motokultivator Muta, ugodno prodam. Telefon 892-179, po 15 uri.
MALO RABLJEN TROSED z
ležiščem, prodam. Telefon 063-886-258. PRODAM VEČ KOSOV RAZLIČNEGA POHIŠTVA. Telefon 881-160, po 14. uri.
N0V VGRADNIŠTEDILNIK, 2 + 2,
prodam. Telefon 861-968.
V CENTRU VELENJA oddamo v najem opremljeno trosobno stanovanje. Telefon 063-709-299. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI, poseben vhod, oddam. Telefon 865-086. NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje s telefonom.
Telefon 041-210-034. DRUŽINA NAJAME dvo ali večsobno stanovanje. Telefon 897-19-61 ali 869-309.
VOZILA
PRODAM RENAULT 5 CAMPUS,
letnik 93, bele barve, 3 vrata, registriran do 6/2000. Cena 5300 DEM. Telefon 063-896-553.
ZAPOSLITVE
V PAKIRNICI zaposlimo moškega. Telefon 870-759. HONORARNO ALI REDNO
zaposlimo dekle ali pripravnico za delo v bistroju. Telefon 893-425. IŠČENO DEKLE za strežbo v dnevnem baru. Telefon 882-524 ali 041-954-059.
PRIJETNO DEKLE zaposlimo v bistroju na Dobrni. GSM 041-794-051.
POVEČAJTE SVOJ PRIHODEK! LOKALNI DISTRIBUTER zaradi širitve dejavnosti sprejme še 3 do 5 oseb. Minimalni dohodek 70.000,00 SIT. Informacije po telefonu 063-411-156 ali 041-368-699.
ZIVALI
NEMŠKEGA OVČARJA STAREGA 3
mesece, prodamo. Telefon 871-523 ali 894-519.
ZAJCE ZA ZAKOL ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 869-891. POLOVICO TELIČKA PRODAM.
Telefon 888-698.
ČISTOKRVNE NEMŠKE 0VČARJE,
mladiče, prodam. Telefon 866-208.
KRAVO BREJO, 6 mesecev in bika
simentalca, cca 110 kg, prodam.
Telefon 881-196.
KUŽKE, tibetanske pekinezerje, 8
tednov stare, brez rodovnika,
ugodno prodamo.
Telefon 897-18-80.
KRAV0 ZA ZAK0L, celo, polovico ali
po kosih, prodamo.
Telefon 778-558.
TELIČKA, 120 kg, prodam. Telefon 888-718.
PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Telefon 881-764.
BIKCA, sivo rjave pasme, 150 kg in prašiča 120 kg, prodam. Telefon 888-578 ali 888-657. PRAŠIČE ZA ZAKOL po 260 sit/kg, prodamo. Telefon 041-426-048, zvečer
TRGOVINA KOSARICA eptmsoA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) "	*
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA
KAVA BAR 100 G OREHOVA JEDRCA1 KG ROZINE 500 G OLJEZVEZDA V ZABOJU RIŽ SPLENDOR 1 KG VEGETA 1 KG
139,90 699,90 169,90 189,90 129,90 899,90
JERUZALEMČAN 0,75 L, 6/1 KOM 319,90 LAŠKI RIZLING 0,75 L, 6/1 KOM 299,90 KRMILNA MOKA	19,90
ARIEL 5,4 KG	1.599,00
KOLOFONIJA1 KG	329,90
BRISAČE 50X100	450,00
NAJ VAM VSAK TRENUTEK NOVEGA LETA 2000 PRINESE ZDRAVJAIN DOBREGA POČUTJAIN VAS OBDARIZ NEIZMERNO SREČO. DA BO ŽIVUENJE RADOSTNOIN VESELO, KOT DA SE NIKOLI NEKONČA.
TO SO ŽEUE KOLEKTIVA KOŠARICA.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICIKUPUJE!*
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za siužbo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni aii poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej števiiki snemamo. Za inlorma-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Četrtek, 16. december - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Lovrec-Veternik
Petek, 17. december - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Slavič in dr. Budnjo Sobota, 18. in nedelja 19. december - dežurni dr. Friškovec
in dr. Kočevar Ponedeljek, 20. december-dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Vrabič in dr. Puvalič
Torek, 21. december - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Sreda, 22. december - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
18. in 19. december - dr. Uršič Aleksander, Zdravstveni dom Velenje, dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Veienju:
Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 17. do 24. decembra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 041/618-117.
	i -	r f	rl
		1/_i\ _	_IJ
Jl j\ _ILJ_f[-Jt jV_r["J"/J :
>rjjJ jjuduJ rj j-ijJujJJJ i
GIBANJE PREBIVALS TVA
Upravna enota Velenje Poroke:
Milan Kuntarič, roj. 1958, Velenje, Šalek št. 88; Janez Novak, roj. 1924, Šoštanj, Metleče št. 7; Marija Godec, roj. 1930, Florjan št. 128; Peter Jevšovar, roj. 1938, Zabukovica št. 34.
Upravna enota Žalec
Milan Jambrović, Šoštanj in Simona Sedminek, Podlog v Sav. dolini.
Viktor Pesjak, star 73 let, Črnova 4; Ana Mikek, stara 78 let, Breg pri Polzeli 21; Stanislav Jeram, star 78 let, Vransko 164; Olga Sevnik, stara 73 let, Pongrac 97.
AVTO ŠKORIANEC 4/1
VEIIKIPOPU5TI
OD 40.000,00 ĐO 300.000,00 SIT!
•	SolonCelje:tel. 412-245
•	Servrs Celje: tet. 490-64-40
•	Rezervni deli (tudi za ostala vozila): tel. 413-800
•	Odkup poškodovanih vozil, avtovteka: tel. 412-240
v letu 2000!
Prijateljem in znacem sporočamo, da nas je v 75. letu starosti nenadoma, v tragičnih okoliščinah zapustil
JANEZ NOVAK,
upokojeni zidar iz Metleč pri Šoštanju
Našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta smo pospremili na zadnjo pot v družinskem krogu. Od njega smo se poslovili minuli četrtek dopoldan na pokopališču v Podkraju.
Bil je dan za slovo, čeprav ga nismo hoteli.
VSINJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
MILANA KUNTARICA
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Žalujoča Vlasta
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega, ljubečega sina
MILANA KUNTARICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, delavcem Premogovnika Velenje - obrat Klasirnica, častni straži, rudarski godbi,
pevcem in praporščakom. Hvala vsem govornikom in gospodu župniku iz Šaleka za opravljen obred. Vsem tistim, ki ste se od njega poslovili s čustvi in dejanji, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo družini Zadrovec, ki nam je ves čas stala ob strani.
Zalujoči: družine Kuntarič, Ivenčnik in Jakob
ZAHVALA
i življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, sta-ra mama, prababica in tašča
FRANČIŠKA KOLŠEK
iz Podgore 5.11.1920 - 30.11.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, Tam smo v nemi bolečini nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter z žalostjo in lepimi spomini. jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo za vso skrb in nego Domu za varsvo odraslih Velenje, osebju Kirurškega oddelka 3 Bolnišnice Slovenj Gradec, prode-kanu Ivanu Napretu za lepo opravljen cerkveni obred, družinama Dobravc in Tajnšek ter Mariji in Roku. Hvala pogrebni službi Usar, pevcem, govornikoma gospe Zdenki in Pet-ru Ojstršku ter praporščakom. Hvaia vsem in vsakemu posebej!
Zalujoči otroci: Štefka, Tone in Viki z druiinami ter ostalo sorodstvo
Vnaših srcih še živiš, zato pot naj vodi tja, kjer v tišini mirno spiš.
16 NAŠ OS	VRTIUAK	16. decembra 1999
FRKANJE^Wl
Na novoletnem srečanju, ki ga vsako leto skrbno pripravi direktorica Eso-techa Zoiija Kukovič in nanj povabi tiste, ki so tako ali drugače poveza-ni z "njeno" firmo, je ved-no zabavno. Zabavno je že ugibanje, kdo bo "skrivni" gost večera. Po tistem, ko sta bila lani Desa in Mario, je uspešni direktorici letos uspelo v vilo Široko pripeljati He-leno Blagne. Moški, na sliki Marjan Jedovnicky, direktor Komunalnega podjetja Velenje, so bili zasanjani... Zenske, na sliki spredaj, mag. Katja Plešej in Marija Tekavec, pa so razmišljale, v kakšni toaleti se bo diva pojavila.
Odprtost
Pri nas imamo očitno celo pri vojski kak dan odprtih vrat!
Brez skrbi
Le zakaj bi nas skrbelo, četudi bi bilo res, da s pitno vodo v Saleški dolini ne bi bilo kaj v redu. Saj je Era Vino Šmartno prejela nagrado za kakovost vina.
Odprto - priprto
V	teh predprazničnih dneh so naše trgovine odprte še dalj časa, nekatere resnično neprekinjeno. A kaj mi to pomaga, ko pa je moja denaraica tako priprta.
Krhki spominek
Le kako naj bi kdo iz Gornjega Grada odnesel trden spomin(ek). Ko pa so za spominek izbrali glinen klo-buk.
Polovičen uspeh
Evropsko prvenstvo v krosu je polovično uspelo: od-lična organizacija, slabi tekmovalni uspehi naših. Organizacija je bila tako dobra, da obstaja bojazen, da velenjskim organizatorjem oddelijo še kakšno tako tekmovanje.
Notri - ven
Gorenjeva Notranja oprema se vse manj drži svojega imena. Čeprav je "notranja", prodaja vse več svojih iz-delkovven!
Združeno zdravljenje
Velenjska svetniška skupina ZLSD se je odločila, da bo dobršen del denaija, ki je sicer namenjen njenem deiovanju, darovala kot prispevek za cepljenje otrok proti novi grozeči bolezni.
Če jim bo kdo očital, da je to politična poteza, take po-teze pričakujemo še od drugih strank.
Zdravilne sestra
Mnogi pacienti od medicinskih sester pričakujejo vse-stransko pomoč pri zdravljenju. Najraje bi imeli, da bi jim grele tudi postelje. Ko bi bili oni v njih.
Čas za otroke
V	Nazaijah so imeli pogovor o tem, da si je za otroke treba vzeti čas. Za to, da jih naredimo, manj, več, da jih vzgajamo!
Črno v belem
Mnogi naši mlekarji zagotavljajo, da je njihovo mleko vsekakor že primerno za v Evropo. Pravijo, da imajo za to dokaze čmo na belem. Boij bo držalo, da črno v be-lem.
REZANJE ŠOŠTANJA
Kako je mogoče, da je za župna občine izvoljen kandldat, ki je v prvem krogu volitev dobil podporo le četrtine tistih, ki so šli v prvem krogu na volišče aU samo šestnajst odstotkov vseh volilnili upravičencev v naši občini? To je vprašanje, ki si ga bodo zagotovo zastavljali vsi štirje kandidati, ki niso bi-li izvoljeni. In pri tem najbrž pozabili da je volilni sistem pač takšen, da je izvoljen samo en kandidat. Teoretično tisti, ki je najboljši. Zakaj teoretično? Zato ker je v praksi veliko ali sko-raj vse odvisno od volilne kampanje kandidatov. Zakaj skoraj vse? Zato ker teoretično vzeto dva kandidata, tudi če sta bila boljša od drugib treh in tudi 6e imata boljšo kampanjo od drugib, ne moreta zmagati v primeru, da oba iščeta podporo pri istih volivcih. Zato je mesto Šoštanj zopet ostalo brez župana, kajti Šoštanjčanov je premalo, da bi s polcrvico kraja-nov zagotovOi enemu kandidatu tako veliko število glasov, da bi ga spravili v drugi krog. Nauk teh volitev Šoštanjčanom, če bodo želeli kdaj imeti »svojega« župana, torej je, da bodo mo-rali preseči svojo starokopitno razcepljenost na dva ideo-loška bloka, ki sodi na smetišče zgodovine, ne pa v »Y8K«, in se poenotiti okoli enega kandidata oziroma kandidatke. Ta pa mora biti sprejem]jiv-a tudi za okolico v tolikšni meri, da bi v drugem krogu iz rje iztržil vsaj šeststo glasov. No, zgodovina nas uči, da tega ni mogoče pričakovati niti v prihodnosti. Za-to o g. Natku in ge. Tinauijevi nima smisla več govoriti, kajti ta dva bi lahko za minulo volilno kampanjo zapravila miiyo-ne in mihjone, pa bi jima lokal-patriotizem »okoličanov« v vsakem primeru preprečil dostop do županske pisarne.
Kako pa je mogoče, da je v okolici Šoštanja, kjer t.i. stranke slovenske pomladi vedno dobijo večino volilnih gla-sov, g. Milan Kopušar iz LDS premagal pomladnike? Z vsem spoštovanjem do kandidata je ponovno treba reči, da mu je poleg uspešne kampanje zopet zalo veliko pomagal volilni si-stem. Dejstvo namreč je, da sta tako g. Koren, kot g. Menih, nagovarjala iste volivce in bolj kot znanje, izkušnje in kam-panja, so zvezde naklonile g. Menihu tistih dobrih petdeset
glasov več kot g. Korenu. To ga je potisnilo v drugi krog. Na tem mestu pa si postavimo vprašanje, zakaj pomladniki ob izkušnji iz preteklosti, niso zmogli toliko politične modrosti, da bi se poenotili okoli enega kandidata? Moje mnenje je, da je to izključno posledica sebične drže socialdemokratske stranke, ki je vse uspehe v preteklih letih pripisovala sebi, neuspehe pa svojim koalicijskim partnerjem, v prvi vrsti krščanskim demokratom, ki zato niso hoteli več podpirati šoštanjske socialdemokracije, ali če smemo parafrazirati D. Sli-vnika, niso hoteli več podpirati MaM-inega klana. Ne gre pa pozabiti tudi široke zadnjice Ijudske strahke, ki ne le to kampanjo, ampak celih pet let sedi na dveh stolih. Če zdaj k vsemu temu pristavimo še močno predvolilno kampanjo Mi-lana Kopušarja, ki se je posvetil celo takšnim detajlom, da je na svojih plakatih prelepil logotip svoje stranke, je izid prve-ga in drugega kroga povsem logičen. Zdaj, ko so volitve mi-mo! Prej pa je bilo zelo malo »resnih« analitikov, ki bi pripi-sali zmago Kopušarju in roko na srce, tudi pisec teh vrstic mu nikakor ni presojal več kot 17% v prvem krogu, pa jih je mož nabral skoraj 26. Če pa smemo še malce špekulirati in si zamisliti še šestega kandidata, ki bi recimo prepolovil Ko-pušarjeve glasove tako, kot so bili prepolovljeni »šoštanjski« in pomladniški, potem bi bila slika povsem drugačna. A takšen »če« štirim, ki so izgubih, ne pomaga nič, niti jim ne more biti v uteho. Še enkrat se je izkazal pravniški »aksi-om«, da nepoznavanje zakona škoduje tistemu, ki ga ne po-zna! Ko vstavimo namesto besede »zakon« sintagmo »večin-ski sistem«, je več kot očitno, da je v primeru županskih vo-litev bolj od vsega znanja in izkušenj, potrebna politična modrost dogovarjanja pred volitvami, kajti po volitvah je zmagovalčev vlak že tako daleč za ovinkom, da ga ni mogoče več dohiteti.
KraJj je mrterv, živel kraJj! Tako je bilo in tako bo. Upajmo le, da novi župan županske verige ne bo deponiral na hišni številki Gabreke 24, ampak v Šoštanju na Trgu svobode 12. Seveda če si ji niso slučajno kar prisvojili v Topolšici 50c, kot so si hoteli prisvojiti vse uspehe v minulih petih letih, ki so skupinsko delo vse šoštanjske politike!?
■ Perorez
Prehrana
Stantetova 24, Velenje Telefon: 868 441
lO.decembra 1999!

■ > Bojan Prašnikar, trener nogometašev
Maribora Pivovarne Laško in Marjan Ga-beršek, direktor M cluba: "Ne boš verjel, Bojan, še sam sem poslal kupon..."
V plesnem elementu: dr. Cvetka Lasnik -Ribarič in mag. Franc Avberšek. Uvod v pridobitev certifikata kakovosti? No, ne na plesnem, ampak znanstvenem področju. V Erico Velenje, kjer sta oba "glavna", so ga prejeli včeraj.
16. decembra 1999	ŠPORT	\'AS VAS 17
Dejali so:
Hansjoerg Wirz, predsed-nik Evropske atletske zveze: "Danes je bii velik dan za tek v naravi. Resnično narn ni žal, da smo izvedbo tako veiike prire-ditve zaupali tako majhni državi in mestu Velenje. Vsi na-stopajoči so navdušeni nad čudovito prireditvijo, še pose-bej nad pravo stezo za kros, ki so jo pripravili v lepem Velenju. Hvala vsem atletom in atleti-njam za izvrstne nastope. Vendar, brez organizacijskega odbora, ki je dolgo in trdo delal in zagotovil čudovito proge, nam danes ne bi bilo tako lepo. Hvala vam, vendar lahko za-hvalo izrečem z naslednjimi be-sedami: vsi me lahko podpirate z veliko roko!"
Istvan Gjulai. generalni se-kretar Svetovne atletske zveze:
"V naših ocenah ne bo minu-
sov."
Jože Brodnik, predsednik Atletske zveze Slovenije:
"Iskrena hvala Velenjčanom, ki so složno kot nikjer drugje v Sloveniji, prijeli za delo in odlično izvedli zelo zahtevno tekmovanje. Velenje mora po-stati prizorišče tradicionalnih evropskih tekmovanj v krosih. Tukaj smo namreč videli nov model organizacije krosov, to je kros na stadionu, ko lahko gle-
dalci spremljajo zanimive boje na celotni progi. To tekmovanje je zelo pomembno za atletsko gibanje v Sloveniji."
Dr. Franc Žerdin, predsed-nik organizacijskega odbora:
"Vesel sem zares številnih po-hval, ne le organizacijskemu odboru, temveč mestu Velenje v celoti. Gosti so presenečeni nad urejenostjo mesta in tudi Slovenije. Edina slaba stran je, da so bili slovenski tekmovalci slabi, zato čaka slovensko atle-tiko veliko dela, da vzgoji nov rod. Z našo progo za kros so možnosti izredne. Ta projekt je bil izjemno zahteven, zato sem toliko bolj vesel, da sta evrop-ska in svetovna atletska zveza sprejeli zamisel stadiona za kros. Tudi zato, ker je proga na območju nekdanjih rudarskih škod, na območju, ki smo mu vrnili življenje, in zahval glede tega sem bil najbolj vesel. Naj še dodam, da lahko izvedba tako velikega tekmovanja uspe le ob zavzetem skupinskem delu. Pri tem niso sodelovali le člani organizacijskega odbora, ampak veliko čudovitih sode-lavcev, od evropske in sloven-ske atletske zveze, do mesta Velenje, šol, turističnega društva, zdravnikov, novinatjev in številnih drugih. Le tako smo lahko uspeli in smo danes upra-vičeno ponosni in veseli."
6. SPAR evropsko prvenstvo v krosu
Blato (skoraj)
"Vse ste nas presenetili. Pripravili ste progo, ki ji ni enake v svetu. Resnično, bili ste sijajni prireditelji!"
Takšne in podobne hvalnice so v nedeljo največkrat slišali velenj-ski organizatorji evropskega prvenstva v krosu. In takšne bese-de so jim izrekali najuglednejši gosti evropske in svetovne atletike. Med njimi predsednik Evropske atletske zveze Hansjoerg Wirz iz Svice, generalni sekretar IAAF -Svetovne atletske zveze Madžar Istvan Gyulai, posebej dobrodošla je bila tudi pohvala staroste sveto-vne atletike Arturja Takača, danes svetovalca	predsednika
Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha.
Velenjčani pa se niso izkazali ie s sijajno izvedbo in edinstveno progo, ampak tudi s programom slovesne otvoritve in zaključka. Otvoritev so pripravili v soboto na Titovem trgu in jo združili s sloves-nim mimohodom vseh 29 repre-zentanc pa z nastopom godbe Premogovnika, Šaleške folklorne skupine Koieda in letošnjih evrop-skih prvakinj plesno-akrobatske skupine Flip iz Pirana, dvigom zastave EAZ, veličastnim ognje-metom, s sprejemom župana
začeli in opravili do sekunde natančno in skoraj brezhibno, slika in glas pa sta navdušujočo prireditev z Eurosportom ponesla po vsej Evropi in širše. Zadnjo veliko svetovno atletsko prireditev v tem letu je odprl pred-sednik organizacijske-ga odbora dr. Franc Zerdin, predsednik častnega organizacij-skega odbora je bil predsednik države Milan Kučan, ki so ga v Velenju sicer do zadnjega pričakovali, pa ga potem le ni bilo.
Dr. Franc Žerdin je toplo pozdravil vse goste in udeležence, se zahvalil vsem, ki so omogočili to veliko tekmovanje. Preden je prvenstvo uradno odprl je poudaril, da bodo zmagovalci vsi, ki bodo zmogli lepo in zelo zahtevno progo. Za njim je spregovoril še	predsednik
do kolen ... Evropske atletske zveze Hansjoerg Wirz, ki je izrekel čestitke organizator-jem za pripravljeno progo in vzor-no organizacijo in vnaprej zatrdil, da bo to gotovo prava tekma.
Udeležba na 6. evropskem prvenstvu je bila doslej rekordna, saj se je na progo podalo 337 tekačic in tekačev iz prav tako rekordnih 29 držav, metf njimi mnoga slovita imena evropske in svetovne atletike. Junaja so bili vsi, ki so zmogli progo. Že sama po sebi je zahtevna, iz teka v tek pa je bila vse bolj blatna in zato še toliko težja. Vendar to nikakor ni bil "spodrsljaj" organizatorjev, kar pričajo besede pravega poznavalca Arturja Takača: "To je bilo najbo-lje organizirano prvenstvo doslej, zato čestitam Velenjčanom. Razmere za takšno prvenstvo so bile prave. Kros je tek v naravi, dobra proga za kros pa je vedno blatna."
Zmagovalci so bili vsi, ki so pri-tekli v cilj, največje navdušenje pa so razumljivo izzvali zmagovalci, ki so vedno junaki takšnih tekmo-vanj. Pri mladinkah je bila to Portugalka Ines Monteiro, ki je po lanskem drugem mestu upravičila vlogo favoritinje. Od vsega začetka je bila v ospredju, "nadzirala" tek-mice, zadnjih sto metrov pa silovi-to potegnila in razrešila vse
Spirig, sicer evropska mladinska prvakinja v triatlonu in druga na svetovnem prvenstvu, ki na ta uspeh ni računala, niti v sanjah pa tretjega mesta ni pričakovala Romunka Anne Marie Moucinga.
Največ je bilo mladincev, kar 104 so se pognali s starta. Vlogo favorita je prepričljivo odigral visokorasli Belgijec Hans Jenssens. sicer mladinski evropski prvak na 10.000 metrov. Kmalu po startu je močno potegnil, krepko presenetil tekmece in si pritekel neulovljivo prednost. To je zlahka zadržal, saj je sredi proge celo tle-skal z dlanmi z navdušenimi gle-dalci. Nič čudnega, glede na izja-vo: "Progo sva s trenerjem dobro proučila preko interneta, se pri-pravljala na neravnih terenih in že doma skovala načrt, da se čim prej otresem tekmecev. To mi je uspelo, potrdil sem vlogo favorita, očitno pa sem tekmece s pobegom zelo presenetil." To je potrdil dru-gourvščeni Gillaume Eraud iz Francije: "Pravzaprav sploh nisem vedel, da nam je Belgijec tako hitro ušel, ko sem se tega zavedel, se moči usmeril v srebrno meda-Ijo, kar mi je v boju s Fincem Turo Inkilaenenom tudi uspelo."
Pri članicah je dokaj presenet-ljivo zmagala Švicarka Anita Weyermann, sicer tretja na svetu in druga v Evropi na 1500 metrov, ki je imela pred prvenstvom zdrav-stvene težave, tik pred velenjskim tekmo pa še nevšečnost z zamudo avtobusa, torej se zmage zares ni nadejala: "V prvem krogu sem tekla nekako vdana v usodo, ker pa nobena od tekmic ni posebej
la, zato upam, da sem bo še kdaj vrnil."
Žal so pričakovanja in upe izneverili slovenski tekači in tekačice, ki so vsi po vrsti odpove-dali, saj s 47. mestom Silve Vivod med članicami, kot najboljšo slo-vensko uvrstitvijo, res ne more biti nihče zadovoljen, razen Silve morda, ki se s tekom ukvaija pov-
Slovenska članska ekpa je tudi "lase" uskladila z zeleno-rumenimi dresi, a tudi tekli so zelo zeleno
Predsednik organizacijskega odbora dr. Franc Žerdin izroča plaketo predsedniku evropske atletske zveze Hansjoergu Wirzu, desno organizacijski delegat EAZ Karel Pilny
Srečka Meha v mestni hiši, za tem pa še s prireditvijo, ki so jo za ugledne goste izvedli v glasbeni šoli. V velcnjskem kulturnem hramu so jih z imcnitnim nasto-pom navdušili člani Šaleškega aka-demskega pevskega zbora Velenjc z instrumentalisti. Zares, pravi zadetek v polno.
Nedeljsko tekmovanje so
dvome. "Proga je bila neugodna samo ob spustih, sicer mi blato ni povzročalo večjih težav, in današnji nastop je bil lažji kot sem pričakovala. Prihajam iz najvišje ležečega mesta na Portugalskem, zato sem vajena razgibanih prog. To je moj doslej največji uspeh."
Druga je bila Švicarka Nicola
pospešila, so se mi možnosti začele povečevati. Ko sem začela flniširati, je šlo presenetljivo lahko in zdaj sem evropska prva-kinja. Fantastično!" Druga Romunka Constantina Dita in tretja Jugoslovanka Olivera Jevtič kolajn nista pričakovali, zato je bilo zadovoljstvo toliko večje.
Vrhunec nedeljskega prven-stva je bil gotovo tek članov, zma-govalec med njimi pa gotovo prvi junak tekmovanja, Paulo Guerra. Ne le zaradi zmage v Velenju, zla-sti zaradi dejstva, da je naj najvišji stopnički stal na prvih dveh prven-stvih in bil na tretjem srebrn, v nedeljo si je pritekel tretje zlato, poleg tega pa je edini evropski tekač, ki je na svetovnem prven-stvu v krosu osvojil kolajno, saj je bil letos tretji. Njegov najhujši tek-mec je bil kolega iz reprezentance Eduardo Henriques, čeprav vadi-ta skupaj in se med tekom vedno pogovarjata. "Zelo sem vesel. To je velik dan za Portugalsko atletiko, saj imamo zmago tudi med mla-dinkami in ekipno srebro pri članih in mladinkah. Proga mi je ustrezala, saj ne maram trdih terenov, z Eduardom sva se dogo-vorila za napad, uspelo nama je pobegniti, na koncu pa sem bil nekoliko močnejši. Slovenija me je s svojo lepoto, prijaznostjo in ustrežljivostjo Ijudi zelo preseneti-
sem ljubiteljsko. Z odstopom je pri članicah razočarala Sonja Roman, od katere so vsi veliko pričakovali, enako se je zgodilo Marjani Zajfrid, pri članih s 60. mestom ne more biti zadovoljen Roman Kejžar, pa tudi trije velenjski reprezentanti niso upravičili pričakovanj na domači progi. Anja Avberšek in Jožica Hozjan pri mla-dinkah sta odstopili, velik domači up Boštjan Buč pa je očitno želel preveč in "izgorel" na 82. mestu. Zato so kar malo kruto izzvenele besede Janeza Aljančiča, pod-predsednika slovenske atletske zveze, da je bil to za slovenski kros trenutek resnice.
Polom slovenskih predstavni-kov je krepko nadomestila ble-steča organizacija, posebno zlato medaljo pa si gotovo zasluži nekaj tisoč gledalcev, posebej osnov-nošolci in dijaki, ki so obkrožili progo in bučno spodbujali ne le najboljše, ampak prav vse, ki so pritekli do cilja. Visoki gostje so bili nad tem navdušeni, prav tako tekmovalci, med njimi tudi tri-kratni evropski prvak Paulo Guerro, ki je zanje našel posebej lepe besede: "Bravo gledalci, bili so enkratni," je med drugim dejal.
Prvenstvo so vsi, ki so v nedeljo prišli v Velenje, skupaj z gostitelji sklenili v Beli dvorani. Ob sproščenem druženju, plesu in petju (tudi tokrat se je potrdilo
staro pravilo, da pesem ne pozna meja), je bil hitro pozabljen ves pot, ki so morali preliti po resnični
pravi evropski kros progi.
V Beli dvorani so uradno raz-glasili še najboljše ekipe s podelit-vijo medalj in prehodnih pokalov, dr. Franc Žerdin pa se je v imenu organizacijskega odbora iskreno zahvalil prijateljem, kot je dejal, evropske in svetovne atletske organizacije za njihovo nesebično pomoč in podporo, da sta Slovenija in Velenje dobila ta množični tek v naravi in jim v skromno zahvalo podelil spomin-ske plakete.
Tudi v Beli dvorani je bilo še velikokrat izrečeno - bilo je čudo-vito, resnično ste se izkazali! Prav zato niso iz trte zvite za domača ušesa blagodejne napovedi neka-terih gostov in udeležencev, da bi bilo Velenje čez kakšno leto več kot primerno za izvedbo svetovne-ga prvenstva. Naj se uresničijo!
■ vos,jp
18 MS VAS
ŠPORT IN REKREACIJA
16. decembra 1999
Gorenje ■ Dobova 30 :17
Ćrnuče - Šoštanj Topolšica 1:3
Končno v popolni postavi
Po treh težkih tekmah s TVebnjem in treh tesnih porazih so rokometaši Gorenja v 13. prvenstvenem krogu končno zaigrali v popolni postavi, saj je po odmoru spet zaigral tudi Kavaš.
V dvorani na Dolu pri Hrastniku so gostili ekipo Dobove in jo z zanesljivo ter učinkovito zanesljivo premagali s 30 : 17. Zaradi poškodb neko-liko oslabljeni gostje se raz-položenim Velenjčanom niso mogli resneje upirati, igralci Gorenja pa so od začetka do konca tekme igrali zelo zavzeto, kar priča o njihovi odlični pri-pravljenosti, pomemben pa je tudi podatek, da so se med strelce vpisali vsi igralci. Po dol-gem času pa je imel trener Miro Požun na voljo vse igralce. Sinoči so rokometaši Gorenja v prvenstveni gostovali v Radečah.
Vegrad ■ Gramiz Kočevje 17:16
Nerazumljiv preobrat
Skoraj nerazumljiv spodrsljaj so si v 10. krogu prve ženske lige privoščile rokometašice Vegrada v svoji dvorani.
V prvem polčasu so proti Gramizu iz Kočevja igrale zelo dobro in ga dobile kar s 13 : 7, torej s šestimi goli razlike. Tedaj gotovo nihče pomislil, da ta razlika ne bo dovolj niti za točko kaj šele za obe. V nadaljevanju so nato zaigrale
nepričakovano zelo slabo in na splošno prese-nečenje hitro zapravile visoko prednost. Se več, na koncu so tekmo celo izgubile s 16 : 17, kar pomeni, da so bile gostje drugi polčas dobile z 10 : 3. Edina, ki ni razočarala je bila vratarka Grudnikova. Sinoči so v Velenju gostile Zalec.
Nasveti trenerja Bojana Požuna v soboto niso zaiegii
Tako so igrali
Prva SRL - moški, 13. krog:
Gorenje - Đobova 30:17 (15 • 10)
Gorenje: Tamše 2, Astafei 5, Gajšek 3, Kavaš 2, Fricelj 3, Plaskan 1, M. Oštir 2, B. Oštir 1, Sovič 5, Štefanič 1, Lainšček, Rozman 4,
Dubonossov, Gavriloski 1.
:
Prva SRL - ženske, 10. krog:
Vegrad - Gramiz Kočevje 16 : 17 (13:6)
Vegrad: Tadič, Jukič 2, Dešman, Topič 2, Rodič, Nojinovič 3, Kranjc 2, Notersberg,	Ibralič,
Stevanovič 4, Raukovič 3,
Grudnik, Lakič. Prva B SKL, 11. krog: GD Hrastnik - Elektra 83 : 85 (45:42)
Elektra:	Brinovšek,
Kovačevič, Rupreht 2, Rizman 15, Nuhanovič, Božič 22, Maličevič, Vugdalič 7, Goršek, Zupanc 12, Mihc 8, Črešnik 19.
10. krog:
Čmuče - Šoštanj TopoIŠica 1 :3
(17:25,21:25,25:22,15:25) Soštanj Topolšica: Medved, Zulič, Buijak, Mihalinec, S. Sevčnikar,	Sovinek,
Duplišak, Kugovnič, Pavič.
Podkraj pri Velenju
V nedeljo 14. novoletni tek
Tradicionalni novoletni tek, ki ga prireja MTS Gorenje, bo v ne-deljo, 19. decembra, na gozdnih poteh v Podkraju pri Velenju.
Pripravili bodo bogat spored tekov za otroke in odrasle v skup-no 22 starostnih kategorijah na progah od 400 do 7.600 metrov. Pri izvedbi 14. teka bodo poskrbe-li za več novosti, za kar si prizade-vajo tudi v krajevni skupnosti Podkraj Kavče in pri tekaški sekci-jj tamkajšnjega športnega društva SKID TRIM.prijave bodo spreje-mali še na dan tekmovanja (več informaciji na (063) 861-678 ali 041-514-998).
Namizni tenis
Damijan Vodušek v Kočevju
Mlad in perspektiven igralec NTK ERA- Tempo Velenje Damijan Vodušek bo naslednje pol sezone igral za kočevski Melamin. V soglasju z vodstvom velenjskega kluba se je za ta korak odločil iz povsem prepro-stega razloga: želja po igranju. Konkurenca za tri igralna mesta v ERI je zelo velika, zato je za raz-voj mladega igralca vsekakor veli-ko primernejše nastopanje v 2. namiznoteniški ligi, kot sedenje na klopi za rezerve v domačem klubu. K odhodu Damijana Voduška v Kočevje so botrovali tudi dobri odnosi med kluboma in seveda odličen kočevski trener Marjan Oražem, ki je prav gotovo eden najboljših namiznoteniških strokovnjakov v Sloveniji.
Na nedavnem turnirju za re-kreativce v Novi Gorici je velik uspeh dosegel Velenjčan Bogdan Simončič, ki je v kategoriji do 40 let osvojil prvo mesto in je trenut-no v tej kategoriji na vrhu računa-lniške lestvice namiznoteniških rekreativcev Slovenije.
■ DK
Judo
Šest medalj
V soboto je bil v Celju vsako-letni novoletni turnir za dečke in deklice. Sodelovalo je 247 tekmo-valk in tekmovalcev iz 22 sloven-skih klubov, med njimi pa so bili s šestimi medaljami zelo uspešni predstavniki	velenjskega
kluba.Pri deklicah je Janja Kotnik zmagala, druga je bila Janja Stopar, pri dečkih pa so bronaste medalje osvojili Miha Zorman, Marko Vidovič ter Denis in Davor Mijatovič. Peta mesta so osvojili Rok Ovčjak, Andrej Mrak in Simon Blatnik, dobro pa so se bo-rili tudi Gjegor Šmit, Primož Čonč, Sašo Špoljar in Rok Drev.
PD Velenje Srečanje za mlade
Mladinski odsek pri PD Veienje vabi vse mlade od srednje šole dalje na uvodno srečanje, ki ga bodo v prostorih Mladinskega centra Velenje v Rdeči dvorani v soboto. 18. decembra, začeli ob 16.00. Po ogledu diapozitivov se bodo pogovorili o delovnem pro-gramu za leto 2000 in še o čem.
V boju za vrh
V predzadnjem jesenskem krogu v 2. DOL je ekipa Šoštanja Topolšice gostovala v Črnučah. čeprav so gostje nastopili močno oslabljeni, saj so manjkali kar trije igralci prve šesterke, Zulič pa je igral rahlo bolan, so dosegli zanesljivo zmago in tako ostali v ožjem krogu kandidatov za napredovanje v 1. DOL.
Znano je, da so se odbojkarska pravila pred letošnjo sezono ko-renito spremenila in bolj ustrezajo ekipam iz ozadja in tudi igralci Črnuč so dobro namučili odbojkarje Šoštanja Topolšice. Gostje so prva niza zanesljivo dobili, v tretjem pa jim je popustila zbranost in v končnici so ga dobili domači, v četrtem pa so spet stvari postavili na svoja mesta in strli odpor Črnučanov. V zadnjem krogu bodo v so-boto, 18. decembra, v svoji dvorani gostili drugo ekipo Fužinarja, tekmo v Šoštanju pa bodo začeli ob 20.00.
■ R.Kugovnič
Hrastnik ■ Elektra 83 : 85 (45: 42)
Pomembna zmaga
Košarkarji Elektre so v 11. krogu 1. B SKL gostovali v Hrastniku in tesno zmagali. Soštanjčani so tekmo bolje začeli in vodili večji del prve-ga polčasa, največ v 12. minuti 29:20. Za tem so popustili in dovolili go-stiteljem, da so odšli na odmor s prednostjo treh točk (45:42).
Tudi v drugem polčasu je bila tekma zelo izenačena, saj si nobena ekipa ni uspela priigrati večje prednosti in o zmagovalcu je odločala večja zbranost v končnici. Dobro minuto pred koncem so igralci Elektre vodili za tri točke, vendar so domači s trojko izenačili. Šest sekund pred koncem je Vugdalič zadel s skoraj nemogočega položaja, Hrastničani pa zadnjega napada niso izkoristili in zmaga je odšla v Šoštanj.
Elektra je znova igrala zelo dobro - borbeno v obrambi in učinkovito v napadu. Z malo izgubljenimi žogami in veliko podajami pod koš Črešniku in Zupancu so si Soštanjčani zasluženo priigrali četrto zmago v tej sezoni.
V	soboto bodo igralci Elektre znova gostovali, tokrat v Ljubljani pri ekipi Yurij Plava laguna, ki so jo v prvem krogu doma premagali z 68:56.
V	soboto so v zadnjem krogu prvega dela 1. kadetske SKL mladi Šoštanjčani premagali vrstnike ŽKK iz Maribora. S to zmago so si Elektrini kadeti zagotovili uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, kjer se bodo vključili v boj za slovenskega prvaka. Tekmovanje pa so z eno samo zmago že sklenili mladinci Elektre, ki so v nedeljo v zadnjem krogu izgu-bili še na Polzeli s Savinjskimi Hopsi s 66:114.	■ Tjaša Rehar
Strelski šport
Nova zmaga Veternika
Na tretjem turnirju 1. državne strelske lige se je s pištolo znova izkazal Simon Veternik z zmago med člani in odličnimi 575 krogi; Renato Šterman je bil 24. Sabina Suljič 32., ekipno pa je prese-netljivo zmagala ekipa Celja.
Squash - Dobri nastopi
Na turnirju za jakostno lestvico v Ljubljani so se dobro urstili tudi mladi člani SK Velenje, na odprtem tumirju v Mariboru pa je med naj-boljšimi slovenskimi igralkami zanesljivo zmago dosegla Petra Vihar, ki je v finalu brez težav s 3:0 premagala povratnico med najboljše, Ljubljančanko Nado Dekič.
Uvrstitve iz Ljubljane - dečki do 13 let: 1. Rok Puc, 2. Marko Zupanc, 5. Luka Avberšek, 7. Martin Mošnik; do 15: 2. Borut Slatinšek, 3. Rok Puc; do 17: 3. Klemen Kristan; do 19: 4. Klemen Kristan; deklice do 17 let: 1. Darja Grudnik, 3. Urška Sevšek.
KK Velenje - Odlični v Trbovljah
Karateisti KK Velenje so se udeležili zadnjega letošnjega mednarod-nega tekmovanja v TVbovljah in v konkurenci okoli 500 karateistov iz Slovaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške in Slovenije do-segli lepe rezultate.
Kate - mlajše deklice: 1. Jasmina Hodžič, 2. Lidija Božič; mlajši dečki: 1. Rajko Mijatovič; starejše deklice: 4. Mirela Šijak, 6. Dijana Sinanovič. Športni boji - starejši dečki: 3. Klemen Vačovnik, 5. Dejan Skoflek, 6. Dejan Vačovnik; člani: 3. Mladen Stojakovič.	I D.B.
SK Velenje - Začetek nove sezone
Za uvod v novo sezono je bila v nedeljo na Arehu prva regijska tekma v veleslalomu, na kateri so prve odlične uvrstitve dosegli tudi dečki in deklice SK Velenje, na stopničkah pa sta stali Ana Drev in Spela Osterc.
Uvrstitve - mlajše deklice: 2. Špela Osterc, 7. Anja Višček, 10. Alenka Vašl; mlajši dečki: 6. Matija Plazl, 26. Nejc Lenart, 36. Nejc Korenič; sta-rejše deklice: 1. Ana Drev, 8. Ines Vrabič, 14. Barbara Tomic; starejši dečki: 4. Marko Prkič, 11. Matic Meža, 16. Jernej Voršič.
Sahovske novice
V soboto, 11. decembra 1999, je Šaleško šahovsko društvo Velenje organiziralo regijsko prvenstvo za osnovnošolce in osnovnošolke za leto 1999/2000. Udeležilo se ga je 32 tekmovalcev.Hkrati so bile to tudi kvali-flkacije za medregijsko tekmovanje.
Med deklicami je prepričljivo zmagala Gabrijela Tajnik (7 točk, OŠ Biba Roeck Šoštanj), ki je premagala vse svoje nasprotnice. Drugo mesto je osvojila Dušica Djukić (6, OŠ Livada Velenje), tretje pa Tajda Kavčič (5. OŠ Biba Roeck Soštanj).
Med fanti je prepričljivo zmagal Peter Lendero (OŠ Livada Velenje), ki je zbral vseh 7 točk. Drugo mesto je osvojil lgor Topić (5.5, OŠ Livada Velenje), tretje pa Janez Konovšek (5.0. OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj).	■ Andrej Novak
16. decembra 1999
PRAZNIČNE ČESTITKE
MAS (AS 19
POKLIČITE nas, veseli bomo tudi klica.
BRANKAIRMAN
Savinjska 2, Zalec Telefon: 063/715-303 PE OPTIKA VELENJE - ZDRAVSTVENI DOM
Vodnikova 1, Velenje telefon: 063/869-027
Zahvaljujemo se Vam
za zaupanje. Želimo Vam prijetne božične prazmke, v letu 2000 pa veliko zdravja in osebne sreče!



Vsem
partnerjem
■ V. 1. ' "
lo.o.
vstvo
Kajuhova 17,3325 Šošlanj, tel.: 0631S81-026; fax: 063.1882-267
S : v...............-::;..	...::::: :	fe
, .. ,,..........v-.^,
„,. / , i
............. :| ■ iw-
vesele božične ažj
ter uspesno ivoljno
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic ŽALEC, M0ZIRJE, VELENJE, ŠENTJURIN ŠMARJE
Telefon: 063/710-1360 telefax: 063/710-1361
I želji, da bi naše skupno \J 1 /^delo še naprej potekalo korektno in vsebinsko bogato, ob letu 2000 iskreno čestitamo vsem samostojnim podjetnikom, zaposlenim delavcem, območnim obrtnim zbornicam in območnima sindikatoma.
UPRAVNIODBOR SKLADA
Rogel -METAL d.o.o.
PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE
Gavce 28 a, Šmartno ob Paki Tel.: 063 /885 - 158, Fax: 063 /885 - 554
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje, priporočamo pa se tudi v novem letu!
NOVE FILME V NOVIH DVORANAH
OB ODLIČNEM OZVC VSAK DAN V TEDNU,
Telefon - blagajna: 063/ 898 24 91 Telefon - uprava: 063/ 898 24 93
USNJENA GALANTERIJA
AŠKERČEVA 11, ŠOŠTANJ, TEL.: 063 / 881 125
VAM ŽELI SREČNO	2000
V POČASTITEV LETA 2000 ORGANIZIRA AKCIJO 2000
PREKO 500 —— — ŽENSKIH TORBIC
Od 15. - 30. decembra
Želimo vam prijetno praznovanje bozičnih praznikov, ter srečno , zdravo in uspešno novo leto 2000 !
20 NAŠ VAS	ZA RAZVEDRILO	16. decembra 1999
prevent *.<,.
POKLICNA IN ZASCITNA OB-LAČILA, ZAŠČITNE ROKAVICE...
TUS PREVENT d.d. - PC MISLINJA Gozdarska cesta 38,2382 Mislinja, Tel.: 0602 / 570 - 800, fax: 0602 / 570 - 810
IZBERITE, NAROČITE !
V Preventu vas oblečemo: v željene barve, v ob-lačilo z vašim znakom, v posebej za vašo dejav-nost prilagojen model... Zaupajte nam svoje po-trebe in želje, z veseljem jih bomo uresničili!
NAGRADNA KRIZANKA PREVENT
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke podjetja Prevent d.d.. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite naj-kasneje do 3. januarja na naslov: NAS ČAS d.o.o., Fo-itova 10, 3320 Velenje, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA PREVENT"
Izžrebali bomo tri nagrajence:
1.	nagrada: nakup lastnih proizvodov v vrednosti 15.000 SIT
2.	nagrada: nakup lastnih proizvodov v vrednosti 10.000 SIT
3.	nagrada: nakup lastnih proizvodov v vrednosti 5.000 SIT
25 \l!o

M \z 13
v
10

42 __i_
lif
15
%
V
A8 ;19

W
25
2fi
26


t

16. decembra 1999
PRAZNIČNE ČESTITKE
XAS (AS 21
Tudi mi
smo sodelovali
*

PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA, d.d.
«Entente Florale-TT	it
ic ^ *
VELENJE
Golo avvaro
gradnje urejanje okolja
ANDREJC Mirko.Tilka s.p.
Topolšica 198 b, Šoštanj 3325,
tel 063 892 221, 041 625 514
fax: 063 892 360
Lepe misli in dejanja, srečo in uspek
v novcm £67u 2000...
Vam želimo!
. .3) 898 170, Sl, www.pup.si
_
vodovod klimatizacija montaža servis
PEČI, CISTERNE, REGULACIJE, EXPANZIJSKE POSODE, RADIATORJI, ARMATURE, CEVI,...
Trgovina z instalacijskim materialom
I IMITCPM
ter srečno novo leto!
Gotovlje 71/ a, Žalec 3310
Tel.: 710 0480, Tel. / Fax: : 063 / 716 112

______• • ■
gorenje
do 50% znižanje cen posameznih izvoznih modelov keramičnih ploščic
(znižanje velja do odprodaje zalog)
5% novoletni popust za kopalnice Gorenje
gorenjeKeram/Aa
Prodajalna keramičnih ploščic Gorenje 1/b, 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (063) 40 23 270
gorenjeKopa/n/ce Prodajni studio Primorska 6/b, 3325 Soštanj Tel.: (063) 40 22 400
AcerPowerSe
Kljućne Znaćilnosti
nmo leto 2000 pa srem+„
izke In isoke
l
Gradnje
TER USLUGE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Josip Petrak s.p. Stantetova 13 VELENJE
Tel.:063l891-10-03, 0609/624-166 Fax:0631891-10-04
♦ Intel* Celeron* 400MHz
• Oostop celotnega omretja v totemet
{doKtop a vse uporabttifce) - Elektronska potta » v*e upor«bnike • LoKalno nameščene www strant - Varovanje lokalnega omreija prad vdort Iz Intemeta
mmm
E0NN
m*
; Info TrenđHET d.o.o.. tlandfova &», 7«t (9631963 033. www treodri9t.si
♦	PC-100 32Mb SDRAM DIMM
♦	ATI 8Mb AGP grafika
♦	ESS Solol integr. audlo
♦	40 x IDE CD-ROM
♦	4G Ultra DMA HDD
Pomt vtajutujitio Wndtiw* <W
CobaltQude2
22 NilŠ ČAS
TV SPORED
16. decembra 1999
CETRTEK, 16. decembra
SLOVENIJA 1
09.40 Male sive celice, kviz 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 National geographic, 5/11 11.50 Vino moje dežele 12.20 Domače obrti na slovenskem 13.00 Poroćila, vreme, šport 13,25 Intervju: Milan Kučan Zoom Osmi dan Slovenski utrinki Enajsta šola, oddaja za radovedneže JW6. Mladi geniji
Obzomik, vreme, šport Resnična resničnost Risanka TV dnevnik Šport Tednik TV poper Homo turisticus Odmevi, vreme, šport Gibljive slike 23.30 Temna stran meseca 00.35 Druga godba 01.30 Resnična resničn'ost
SLOVENIJA 2
Videoring s Tino Strela z jasnega, 1/13 Narobu, 11/22 Filmski triki
Gospa s pustega brega Svet poroča Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 1/26 Madonna, izgubljena nedolžnost, amer. film Dr. Ouinnova, 20/27 Po Sloveniji Laško: evropska liga v košarki (M), Pivovarna Laško:Uelker, prenos Ljubljana: evropska liga v košarki (M), Union Olimpija:Žalgiris, prenos Poseben pogled Čas očiščevanja, 1/2 Alica, evropski kult. magazin
10.30 11.15 11.40 12.05 12.55 14.50
15.15
16.40 17.30 18.15
20.10
22.00 23.45 01.10
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Topshop
09.30	Umazane laži, nan. 10.30 Divji angel, nad.
11.30	Moč Ijubezni, nad.
12.30	Newyorška policija, nan.
13.30	Življenje teče dalje, nan.
14.30	Vse v družini, nan.
15.05	Družina za umret, nan.
15.40	Maggie, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
20.00	Raztresena Ally, nan.
20.55	Nikita, nan.
21.50	Prijatelji, nan.
22.20	Brez zapor z Jonasom
23.15	Zlata krila, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Columbo: Padec v zločin,
amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
^gHnKffiHpp^
iall
27
21.00

23.00 23.05 23.10
naj spot dneva ob 55. obletnici osvoboditve celjskega starega piskra, dokum. video top, oddaja z glasbenimi videospoti vabimo k ogledu tvizložba videostrani naj spot dneva regionalne novice hrestač, 2. del ris. filma tvizložba obvestila
epp/ vabimo k ogledu drugačen svet regionalne novice naj viža stoletja, kontaktna oddaja motor sport mundial, 3. oddaja, tedenski pregled kako bitizdravin
zmagovati,s.e!m.
naj spot dneva tvizl0žba videostrani
	PETEK,
I 17. decembra	
SLOVENIJA 1	
09.30	Risanka
09.40	Mladi geniji
09.55	Enajsta šola
10.30	Nebesa na zemlji, 1/2
12.00	Resnična resnićnost
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Slovenska vas - Kosovo
13.35	Temna stran meseca
14.35	Po domače
15.25	Naša pesem 1999
16.00	Gibljive slike
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Dober večer
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.40	Voluhar, 9/13
ISEt]	Odmevi, vreme, šport
23,15	Polnočni klub
00.25	Jose Carreras
01.50	Dober večer
LOVENIJA 2
05 30
15
45 30 05 30 00
50
20 50 0 25

	Dobro jutro, Slovenija
00	Top shop
0	Umazane laži, nan.
0	Divji angel, nad.
0	Moč Ijubezni, nad.
0	Raztresena Ally, nan.
0	Življenje teče dalje, nan.
0	Vse v družini, nan.
5	Družina za umret, nan.
0	Maggie, nan.
5	Umazane laži, nan.
0	Divji angel, nan.
0	Moč Ijubezni, nad.
5	24 ur
0	Petkova akcija: maščevanje
	dvojčkov, amer. film
5	Dosjeji X, nan.
5	Odpadnik, nan.
	Popolni spomin, nan.
0	Ženske, erotična serija
	24 ur, ponovitev
	a—■Itefe;,,.. kanall
	TJ 27
	OBOP^ 52
NAJ SPOT DNEVA 5 DOBRO JUTRO DRUGAČEN SVET VABIMO K OGLEDU NAJ VIŽA STOLETJA, ponovitev
MOTOR SPORT MUNDIAL, 3. oddaja, tedenski pregled KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, otroška oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM; SVET ŽIVALI: 0 MUCAH TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU FILMI NAVTV; SCANNER -POLICIST, znanstveno fantastični film REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA
SOBOTA, 18. decembra
SLOVENIJA 1
08.00 08.05 08.35 08.55 09.20 10.10 10.30 UJŠ 12.00 1300 13.10 13.40 15.05
17.00 18.00 18.10 18,35 18.40 19,15
Videoring s Tanjo Dr. Ouinnova, 20/27 Beneški trgovec, SLG Celje Morilčev učenec, škotski film
Alica, evropski kulturni magazin
Potopis Gerda Rugeja, 2/3 Po Sloveniji Popolna tujca, 24/24 Simpsonovi, 40/48 Nikoli v dvoje brez tebe, 39/60
Hiša 1900,1/2 Caroline v velemestu, 23/25
Nebodigatreba, ang. film Umori, 6/22 Umor 1. stopnje, 7/18 Noč z Dickom, 25. del
Risanka	08.00
Zgodbe iz školjke	08.10
Radovedni Taček	08.35
Zlatko Zakladko	09.00
Male sive celice, kviz	09.25
Denver, 24/27	09.30
Kino Kekec	10.00
Lassie, nan.	10.05
Tednik	10.35
Poročila, vreme, šport	11.00
Prisluhnimo tišini	11.30
Petka	1Ž.00
Artur 2; dename težave,	13.00
amer. film	13.10
Pomp	13.40
Obzornik, vreme, šport	15.10
Na vrtu	15.25
Ozare	16.30
Čari začimb, 8/10	17.00
Risanka	18.00
TV dnevnik, vreme, šport	18.10
Utrip	18,40
Orion	19.15
Vino moje dežele, 4/10	19.30
Poročila, vreme, šport	20.00
Sorodne duše, 12/13	22.15
Velika svoboda, 9/9	23.15
V iskanju secne, amer. film	23.35
23.00 23.30 00.15
SLOVENIJA 2

07.00	Poštar Pat, ris. serija
07.30	Kasper, ris. serija
08.00	Družinski pes, ris. serija
08.30	Zverinice, ris. serija
09.00	X-men, nan.
09.30	Pri Addamsovih, nan.
10.00	Kalifornijske sanje, nan.
10.30	Križarjenje, nan.
11.00	Tarzan, nan.
12.00	Brez zapor z Jonasom
13.00	Ob letu osorej, amer, film
14.40	Strast in paradiž, 1/4
15.30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'roll, glasbena oddaja
17.30	Družinski hlevček, nan.
18.20	Ladja zaljubljenih, nan.
19.15	24 ur
20.00	Sam doma, amer. film
21.55	Kralj sobotne noči, amer. f.
23.55	Plin, kanad. film
01.30 24 ur, ponovitev
<all
27
09.00 09.05 10.05 10.10

21.00 21.20
22.10 22.30 22.35 22.45
NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, ponovitev VABIMO K OGLEDU FILMI NAVTV: SCANNER -POLICIST, ponovitev IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA URŠARIJE, oddaja za otroke in starše TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 853. VTV MAGAZIN GLASBENI GOST: JASNA ZLOKIČ
OSOLETOVA JAMA V MORAVČAH IZ NAŠEGA ARHIVA; GLASBENI GOSTJE PARADE HUMORJA 1997 853. VTV MAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 19. decembra
SLOVENIJA 1
Risanka
Čarovnik iz Oza, 5/18 Fračjidol, 12/23 Babar, 29/65 Telerime
Super stara mama, 20/26 Ozare
Rožanci praznujejo Mladi slov. baletni plesalci Audubonov živalski svet, Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport 4x4 Orion
Prvi in drugi Potepanja Čari začimb, 9/10 Po domače
Obzomik, vreme, šport Alpe-Donava-Jadran Domače obrti na slovenskem Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Zoom
Očetje in sinovi Poročila, vreme, šport Domače obrti na slovenskem Prvi in drugi
00.55
09.10	Videoring	SLOVENIJA 2	
09.35	Noro zaljubljena, 19/25	08.50	Tretje oko, 1/10
10.00	Angel, varuh moj, božični	09.35	Davov svet, 25/26
Z	izbor	10.05	SP v alp. smuč., VSL (M),
10.45	Štafeta mladosti	-	1. vožnja, prenos
11.30	Nevarni zaliv, nan.	11.20	SPvalp. smuč.,
12.35	SP v alp. smuč., smuk (M),		superveleslalom (Ž).prenos
14.15	prenos	12.30	Pripravljeni
	Dr. Bruno Ravnikar - 50.	13.05	SPvalp. smuč., VSL (M),
15.20	let folklornega delovanja		2. vožnja, prenos
	Košarka NBA - special	13.55	Nevarni zaliv, nan.
16.30	Košarka NBA: Minnesota-	14.50	Ata, 2/6
	Los Angeles Lakers,	15.20	Cik cak
	posnetek	15.50	Ja, Virginija, božiček res
18.00	Plešem sama, franc. ang.		živi, amer. film
	ital. amer. film	17.20	Košarka NBA - Action
20.00	Raymonda imajo vsi radi,	17.55	Celje: finale slovenskega
	3/22		pokala v košarki (Ž), pren.
20.20	Drakula oče in sin, franc.	19.30	Videoring s Sergejo
	film	20.00	Gospa s pustega brega
22.00	Cik cak	20.50	Umetnost zahodnega sveta
22.30 01.00	Sobotna noč	21.50	Šport v nedeljo
	Sla, 22/22	22.35	Nebodigatreba. ang. film
JKSit. 07.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.25 13.15 13.45 15.30 16.30 17.00 19.15 20.00 22.10 23.10 00.55 02.35
TV
Risanke
Pri Addamsovih, nan. Kalifornijske sanje, nan. Križarjenje, nan. Tarzan, nan. Družinski hlevček, nad. Ladja zaljubljenih, nan. Clean & Clear, glas. oddaja Ljubezen v tujem kraju, am. f. Mala Daniela, nan. Otroci ne lažejo, amer. odd. Pod srečno zvezdo 24 ur
Sam doma 2, amer. film Športna scena Smaragd, amer. film Umor brez motiva, amer. f. 24 ur
lall
27 46
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 10.00
10.50 11.10 11.30
11.55
12.45
12.56 13.10
14.00
15.00 17.00 17.55 18.55
19.45 20.30
21.00
MlS MAŠ, ponovitev IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
852.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK MILOŠ MILOŠEVIČ, svetovni prvak v plavanju IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO
EPP/ VABIMO K OGLEDU
853.	VTV MAGAZIN IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
CIRIL SMRKOLJ, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano VIDEOSTRANI DRUGAČEN SVET, pogovor NAJ VIŽA STOLETJA, 3. OB 55. OBLETNICI OSVOBODITVE CELJSKEGA STAREGA PISKRA VIDEO TOP, glas. oddaja KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. -100. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 20. decembra
SLOVENIJA 1
09.30	Risanka
09.55	Rdeči grafit
10.30	Dobervečer
11.20	Navrtu
11.45	Alpe-Donava-Jadran
12,10	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.35	Prvi in drugi
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Božični marsovec, kanad. f.
14.45	4x4
15.15	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.20	Super stara mama, 20/26
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Klinika pod palmami, 3/24
21.00	Goreinljudje
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Konec igre, PDG Nova Gorica
00.55	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.55 12.25 12.45 13.10 14.00 15.30 17.00
7.30 18.05 19.00 20.00 21.00 22.30
23.00 00.25
Sobotna noč Popolna tujca, 24/24 Simpsonovi, 40/48 Hiša 1900,1/2 Umetnost zahodnega sveta Njegovo dekle Petek, am. f. Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Po Sloveniji Snežna reka, 24/52 Jasno in glasno Gospodarska panorama Studio city Leteči cirkus Montya Pythona, 29/45 Brane Rončel izza odra Njegovo dekle Petek, am. f.
! : 06.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.00 18.10 19.15 20.00
21.55
H
22.30 23.05 00.00
01.15
03.00
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Športna scena Življenje teče dalje, nan. Vse v družini, nan. Družina za umret, nan. Maggie, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Športni krog Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Kdo je potunkal Zajca Rogerja?, amer. film Božična varuška, animirani film
Cybill, nan. Zlata krila, nan. Invazija na Ameriko, amer. film
Avtoportret umora, amer. film
24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00
10.05 10,25 10.30
11.10
J1.15
19.30 19.35 19.55 20,00
21.00 21.05
22.25 23.15 23.20 23.25
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, inform. -razvedrilna oddaja 853. VTV MAGAZIN, pon. VABIMO K OGLEDU GLASBENI GOST: JASNA ZLOKIČ TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM, OBISKALISMO - ŽIVALSKI VRT V LJUBLJANI TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU ŽUPANOVA TORTA. Gost v studiu; JOŽE RAJH, župan občine Laško REGIONALNE NOVICE KOŠARKA, posnetek tekme, ZM MARIBOR: PIVOVARNA LAŠKO IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
TOREK, 21. decembra
SLOVENIJA 1
09.25 RadovedniTaček 09.40 Feniks in preproga, 3/6 10.10 Recept za zdravo življenje 11.00 Potepanja 12.05 Klinika pod palmami, 3/24 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Gore in Ijudje 14.55 Mutasti bratje, SSG Trst 16.30 Med valovi 17.00 Sprehodi v naravo 17.20 Žlampirji, 11/13
Obzomik, vreme, šport Vesolje . S. Havvkinga, 6/6 Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Peta hiša na levi, 1/10 Izbrana poglavja iz 20. st. Omizje
Odmevi, vreme, šport __ Nebesa na zemlji, 2/2 00.20 Drugo življenje Marlene : : , Dietrich, dokum. oddaja 01.05 Vesolje S. Havvkinga, 6/6
SLOVENIJA 2
08.50 09.40
11.00 12.40
14.15 15.10
fflfl
15.40
17.30 18.05 19.00 19.30 20.00
21.05
22.00 23.35
Snežna reka, 24/52 SPvalp. smuč SL (M), 1. vožnja, prenos Studio city
SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja, prenos Gospodarska panorama Leteči cirkus Montyja Pythona,, 29/45 Artur 2; denarne težave, amer. film Po Sloveniji Veter v hrbet, 11/26 Lingo, tv igrica Videoring
SP v alp. smučanju, SL (M), posnetek Zgodovina astrologije, dokum. oddaja Ljubim te, franc. ital. film Svet poroča
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moć Ijubezni, nan.
12.30	TVdoberdan
13.30	Življenje teče dalje, nan.
14.30	Vse v družini, nan.
15.05	Družina za umret, nan.
15.40	Maggie, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nad.
18.05	Nagradno žrebanje
"najljubši naše družine"
18,10	Moć Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	Sedem otrok, amer. film
21.45	Zakon v Los Angelesu, nan.
22.40	Cybill, nan.
23.15	Zlata krila, nan.
00.15	Strelec, amer. film
00.45	Krila, nan.
01.15	Posnetek, amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
	........ 52	09.00
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09.05
09.05	ŽUPANOVA TORTA; JOŽE	
	RAJH, župan obćine Laško	10.05
10.05	VABIMO K OGLEDU	10.25
10.10	KOŠARKA, ZM MARIBOR : PIVOVARNA LAŠKO, posn.	
11.30	TVIZLOŽBA	10.55
11.35	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	11.15
19.00	OTOK ZAKLADOV, 1. del	11.20
19.40	risanega filma	
	TV IZLOŽBA	12.40
19.45	OBVESTILA	
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	854. VTV MAGAZIN	13.10
20.20	PREDSTAVLJA SE	13.15
	PODJETJE KEROS; Gost:	18.55
	ERIH KRAŠOVEC	19.00
20.50	ŠPORTNITOREK, športna	19.05
	informativna oddaja	
21.10	ROKOMET (Ž), posnetek	
	ŽALEC : VEGRAD	19.40
22.30	IZ PRODUKCIJE LTV	19.45
	SLOVENIJE, oddaja VTV -	19.55
	VAŠA TELEVIZIJA, Velenje	20.00
23.00	854. VTV MAGAZIN, pon.	21.30
23.20	ŠPORTNITOREK, pon.	21.35
23.40	NAJ SPOT DNEVA	22.25
23.45	TV IZLOŽBA	22.30
23.50	VIDEOSTRANI	22.35
SREDA, 22. decembra
SLOVENIJA 1
09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Žlampirji, 11/13 10.15 Vesolje Stephena
Hawkinga, 6/6 11.05 Vesolje Stephena
Hawkinga 12.00 Peta hiša nalevi, 1/10 12.30 Izbrana poglavja iz 20. stoletja
13J0 Poročila, vreme, šport 13.30 Obzorjaduha 14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Drugo življenje Marlene v :» Dietrich, dokum. oddaja Omizje Mostovi Pod klobukom Obzomik, vreme, šport 18.10 National geographic, 6/11 Risanka
Dnevnik, vreme, šport Jackie Brown, amer. film Odmevi, vreme, šport 23.45 Osmi dan 00.15 Beethovnove simfonije 01.30 National geographic, 6/11
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring
10.30 Veter v hrbet, 11/26
11.15 Zgodovina astrologije,
dokum. oddaja 12.05 SP v alp. smuč., SL (M),
posnetek 14.00 Nepomembnež, ang. film 15.35 Casanova 70, ital. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strelaz jasnega, 2/13 19.05 Nikoli v dvoje brez tebe, 39/60
19.30 Videoring s Tino 20.00 Športnik leta, posnetek iz
Ljubljane 21.00 70 let Slavka Avsenika, 1. del
22.35 Casanova 70, ital. film
06.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 21.45 22.40 23.15 00.10
00.45 01.15 3.00

s^.JB V Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Zakon v Los Angelesu, nan. Življenje teče dalje, nan. Pasji policist, nan. Družina za umret, nan. Maggie, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moć Ijubezni, nan. 24 ur
Hišni duh, amer. film Newyorška policija, nan. Cybill, nan. Zlata krila, nan. Upomiška agentka, amer. film
Krila, nan.
Smrtni tovor, amer. film 24 ur, ponovitev
kanali 27 46 52
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, inform.-razvedrilna oddaja 854. VTV MAGAZIN, pon. PREDSTAVLJA SE PODJETJE KEROS, Gost; ERIH KRAŠOVEC ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja VABIMO K OGLEDU ROKOMET (Ž) posnetek tekme ŽALEC: VEGRAD IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV, oddaja VTV - VAŠA TELEVIZIJA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: OTOK ZAKLADOV, 2. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glas. oddaja REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
Cash&Carry
»rt^A KAVA BAR100 g	129 SIT
^JCj^r* PRŠUT b.k. (PARMA) KG 2.599 SIT MAJONEZA 630 g (ETA) 319SIT
VINO PEN. SPUMANTE 239 SIT JANŽEVEC	365 SIT
MERLOT ( VIPAVA )	289 SIT
^^blagovnica
Cash&Carry GOHCa
Velenje
16. decembra 1999
TO IN ONO
W CAS 23
OVEN OD21.3. D0 21.4
Ze nekaj časa se obnašate, kot da bi radi življenje zajemali le ie z veliko žlico. Pri fem sploh ne pomislite na voie domače, na fo, da je nekdo zaradi fega zelo nezadovoljen. če se boste zopletli v prepir, ga čim prej končajte, čeprav se vam zdi, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo. Srce vos bo vleklo drugam, a zaenkrat ie nimate možnosti, da bi to lahko uresničili. fežavi sta najmanj dve • ena od njih je tanka denarnico.
BIK OD22.4. DOiO.5.
Ceprav niste hoteli, ste nekoga, ki vam veliko pomeni, spravili v veliko zadrego. Ce boste delali izjeme, potem jih delajfe takraf, ko boste imeli tudi sami kaj od tego. Cakanje vas bo utrudilo, pofem pa bosfe za vse obilno in bogato poplačani. Custva boste ukrofili, ven-dar bo mir trajal le do prvega ponovnega srečanja. Bodite previdni, se boste težko zbrali.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Naj vam nikar ne bo nerodno priznati, da ste se zmotili - navsezad-nje bi se kaj takšnega lahko pripetilu tudi vašemu partnerju. V srečnem in zodovoljnem razpoloženju boste preživeli ne le konec tedna, vleklo se bo še ves teden. Ob koncu prihodnjega tedna pa boste sprejeli neko nalogo, ki vam bo vzela zelo veliko časa. Ker boste ob njej uživoli, vam ne bo hudo.
RAK OD22.6. DO 22.7.
Dnevi se bodo pričeli daljšati in vam bo vsak dan lažje. Vsak lep dan izkorisfite za sprehode v naravi, da si boste nabrali novih moči in energije, ki vam ju krepko primanjkuje. Počutje se vam bo poprovilo tudi po pogovoru, ki se ga bojitc, pa se bo izkazalo, da se bo morda izteklo lepše in boljše, kot ste upali. V soboto obisk, ki ga boste res veseli.
LEV OD23.7. DO 23.8
Dela vam v noslednjih dneh vsekakor ne bo zmonjkalo. Ko boste sko-raj dokončali enega, boste že dobili drugega in tako se vam bo dogajalo vsaj še kokšen teden dni. Pazite na svoje telesne moči, pravilno prehrano in sprostitev. Prav nič ne bi škodilo, če bi vsaj poskušali koj narediti tudi za lepši, bolj svež izgled. Včasih pomaga že obisk pri frizerju.
DEVICA OD 24. 8. DO 23.
Zakaj si belife glavo s sfvarmi, ki se vas pravzaprav čisto nič ne tičejo? Poskrbite raje za vse tisto, kar morate, pa četudi vam ni všeč in bo potrebno vložiti kar nekaj truda, da boste zadeve speljali tako daleč, da bodo vsaj približno urejene. Kar se Ijubezenskih zadev tiče, kože bolj slabo - vezani boste preživljali tih, miren feden brez pozornosti partnerja, nevezani pa boste to v noslednjih dneh tudi ostali. Zdravje bo še šibko.
TEHTNIČAOD 24. 9. DO 23.10.
Za vami je neka nepozabna dogodivščina, ki vam bo še dolgo zaposlovala trenutke, ko se boste posvečali le sami sebi in se poglabljoli vase. leh bo vedno več, saj boste ugofavljali, da potrebu-jefe več časo ravno za fake sfvari. Skratka, čakajo vas veseli dnevi, ki bodo nekomu v vaši bližini šli močno na živce. fo vam bo tudi očitno pokazal, vam pa bo vsak don bolj vseeno. Vprašajte se, kaj to pomeni.
ŠKORPUON OD 24.10 DO 22.11.
Ne veselife se prekmalu, kajfi tega, kor bosfe doživljali v naslednjih dneh, ne bo lahko prenesti. Marsikaj bosfe morali požreti in marsikaj pozabiti, če boste hoteli, da ohranite kolikor toliko zdrave živce. Ne čudite se, če vas bo ob vsem, kar se bo dogajalo, zapustilo še zdrav-je. In nikar ne mislite, da boste skozi vse lahko šli sami - več kot potrebovali boste pomoč prijateljev in partnerja. Ko vam jo bodo ponudili, jo vsekakor spre-jmite.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Pojdite čim prej spet med Ijudi, saj vam samofarsko življenje pretek-lih dni ni prav nič koristilo. Nenehno vas je nečesa strah, zato bežite sami pred seboj, navzven pa kažete miren obraz. Počasi se boste morali sprijazniti z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih imate vi in vaš partner. Počasi se bo premaknilo tudi na področju, ki vam že nekaj ćasa ne pusti mirno spati.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Vaše življenje se bo počasi, a korenito spremenilo, ko boste spoznali, kako vas ima tista oseba v resnici rada. Vse, kar morate storiti je to, da se ne upirate svojim čustvom in da storite tisto, kor bi morali storiti že zdavnaj. Pri tem pozabite na svoj ponos in no to, kaj bodo rekli vaši zrianci, saj ti ne bodo z vami delili ne sreče in ne nesreče. V naslednjih dneh pa boste imeli predvsem srečo.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Potovanje bo kratko, vendar tako zanimivo, da ga boste poskusili čim prej ponoviti. Pozabljivost je vaša šibka točka in nekdo vam bo v prihodnjih dneh to tudi očital. Vendarle pa boste na novega znanca napravili vtis, kar pa bo on narobe razumel. Zajo bosta potrebovola še nekaj časo, da bosta razjasnila nesporazum. Potem pa se bosta lohko le smejala - ne le sebi, tudi reakciji okolice.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.	'
Ceprav vam ni nič hudega, ste nezadovoljni sami s seboj in potekom svojega življenja. Načrti, ki bodo krepko spremenili vašo prihodnost, se odvijajo prepočasi, a zanesljivo. Zato se pomirite in se ne živcira-jte za stvari, ki jih res ne morete spremeniti. Ob koncu tedna boste poslušali neko izpoved, ki vam bo segal do srca. Zavedajte se, da vsega ne boste mogli imeti, lahko po dobite tisto, kar vas najbolj mika.
MLADI D0PI5/NttKI POROČAJO
Ni časa za počitek
Na OŠ Bibe Roecka poteka-jo v teh zadnjih tednih starega leta številne aktivnosti, pri katerih sodelujejo učenci in učitelji naše šole. Da smo delo v tem šolskem letu dobro zas-tavili, potrjujejo že odlični rezultati, pohvale in priznanja naših učencev v jesenskih mese-cih, dodajmo pa še nekaj najnovejših dosežkov.
Starejše deklice in dečki so odlično zastopali našo šolo na medobčinskem košarkarskem tekmovanju in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Da so pravi mojstri okroglega usnja, pa so nekaj dni prej dokazali že na rokometnem tekmovanju.
Učenci so se udeležili tudi državnega tekmovanja plan-incev, kjer so pokazali dobro poznavanje gora.
Podobno kot na športnem, so naši učenci uspešni tudi na učnem področju - nanizajmo najvidnejše uspehe: na šolskem računalniškem tekmovanju osmošolcev sta bila najuspešnejša Tina Verhovnik in Primož Grudnik, šestošolci so bili dobro podkovani z znan-jem za oddajo Male sive celice, sedmošolci pa tako že vrsto let uspešno sodelujejo pri ERICOvem projektu Varujmo in ohranimo Saleško dolino. Tudi letos je bil nagrajen izdelek - plakat učencev 7.b razreda.
Na letošnjem otroškem par-lamentu smo sodelovali z zan-imivimi prispevki, pohvaliti pa velja Urško Verbič, katere prispevek bo predstavljen tudi na državnem otroškem parla-mentu v Ljubljani.
Omenimo še sodelovanje naše učenke Tajše Perović na oddaji Pod klobukom, kjer se je predstavila kot vsem dobro znana Pika Nogavička ter razveseljiv podatek, da imamo na naši šoli Ietos precej nadar-jenih in prizadevnih učencev, ki so se odločili izdelati raziskoval-no nalogo.
V teh zadnjih dneh starega tisočletja ne bomo imeli časa za počitek, saj moramo postoriti še marsikaj, med drugim želimo uspešno izpeljati dan odprtih vrat ter s kakšno malenkostjo in pozornostjo polepšati praznične dni naših otrok in njihovih
starsev.
Učenci dopisniškega krožkaOŠ Bibe Roecka Šoštanj
Lutkovni in giedališki seminar
Na OŠ Šalek v Velenju je bil lutkovni in gledališki seminar za mlade gledališčnike in lutkarje ter njihove mentorje. Udeleženci so prišli iz Velenja (Anton Aškerc, Gustav Šilih, Šalek), iz Šoštanja (Biba Roeck) in Šmartnega ob Paki. Lutkovni seminar sta vodila Barbara Bulatovič in Kajetan Cop.
Na seminarju smo igrali improvizacijske vaje, sami izde-lovali lutke in jih predstavili. Navdušila nas je improvizacija ob vodeni lutki. Improvizirala je ga. Barbara, lutko je vodila učenka - udeleženka seminarja. Na dvodnevnem seminarju smo se udeleženci veliko naučili.
Maja Stropnik in Maja Kostanjšek 7.b, OŠ Šalek
Šola
Moje ime je Daša in sem šestošolka na Osnovni šoli Gorica. Minili so že trije meseci pouka. Zivljenje in delo na šoli je v polnem teku. Ne samo pri pouku, ampak tudi pri raznih izvenšolskih dejavnostih si učenci in učenke krepimo duha in telo. Pri tem smo deležni velike podpore in vzpodbude naših učiteljev in mentorjev. Delo je dobro zastavljeno, uspehe pa bomo želi skozi celo leto.
Šola nas je v septembru pričakala čisto drugačna. Stene hodnikov so zasijale v novih barvah, veliko sonce pa nas in obiskovalce opozarja, da smo zdrava šola. V projektu Zdrava šola smo že drugo leto. Skrbimo za svoje osebno zdravje, za zdrave medsebojne odnose, prehrano. Skrbimo, da je šola prijazna, da se učenci in učitelji v njej počutimo prijetno, da se gibljemo v čistih in urejenih prostorih. Tudi na okolico šole smo ponosni. Sami jo čistimo in urejamo, čeprav se mi včasih zdi, da je naše delo zaman.
Ko nas učiteljica pri uri telesne vzgoje pelje na igrišče, me je včasih kar strah. Pa ne
samo mene, tudi moje sošolke. Telovadba na našem igrišču ni vedno prijetna, saj moramo učenci poleg vaj še mnogokrat paziti, kam stopimo. Lastniki psov še vedno vodijo svoje ljubljenčke na naše igrišče. Tudi popoldanski obiskovalci nam puščajo sledi: ogorke, stek-lenice, papirčke, pločevinke.
Veste, kaj si želimo? Ograjo, ki bi rešila naše težave.
Rada obiskujem šolo in sem ponosna nanjo.
Daša Kolar 6.b
Poznam jo
Srednje vitka postava. Svetleče modre oči in rjavi lasje. Je prijazna, delovna in zelo samozavestna. Zmeraj reče, da moraš narediti vse po svoji moči. Stara je 38 let, ampak meni je videti mlajša. Se veseli, igra z mano, če ima čas. Ima smisel za humor. Vedno priskoči na pomoč in je prava prijateljica.
Ko sem bil star 4 leta, smo šli prvič v živalski vrt. Razkazovala mi je vse živali. Spomnim se, da sem se najbolj bal kač. Pri medvedih pa me je pičila osa. Potem je pritekla na pomoč in me tolažila ter pihala rano.
Zdaj mi je nekako najboljša "frendica". Pomaga mi pri vseh težavah, ki jih imam. Z mano se velikokrat pogovaija in šali. Če jo razjezim, je žalostna. Me spodbuja, daje priložnosti, ki jih ona ni imela. Ima dober spomin in mislim, da sem to podedoval. Vključi se v vse aktivnosti.
Je dobra "kuharica". Pravi mi, da se na dogovorih in pogovorih pridobiva zaupanje. Rada pleše. Zame je vse: pri-jateljica, mentorica in najpomembnejše - MAMA.
Boštjan Kralj, 7.c
Zakaj?
Zakajje luna tista, ki me gleda? Zakaj oblak je tisti, ki objema me? Zakajje zvezda tista, ki se smeje mi? ' ' Zakaj nisi to ti; moj dragi Ijubljeni.
Tina Kričaj, 7.c
Naša šola v tem šolskem letu praznuje
Zapisati, da je neko leto "veliko", je nemara tvegana reč.
Neprestano snujoči in iščočf človekov duh ne dopušča, da bi bilo za neko mesto mnogo let pomembnih dogodkov, velikih in majhnih, veselih in žalostnih. In vendar je leto 1999 nekaj posebnega: 50 let Gorenja, 40 let mesta Velenje, 40 let Ljudske univerze Velenje, mineva 45 let od časa, ko so se v zahodnem traktu naše šole nove šolske zgradbe naselili prvi odd-elki nekdanje štirirazredne osnovne šole in mineva 40 let od uradne otvoritve prve nove šolske zgradbe v malem in hitro razvijajočem se mestu Velenje, zgradbe OŠ Mihe Pintarja Toleda. Naša šola je bila prva osemletka v Velenju.
Prav je, da se ob praznovan-ju 40. obletnice šole spomnimo na njeno pozitivno tradicijo, njene uspehe in zasluge, prav pa je tudi, da se kritično ozremo v preteklost, da registriramo sla-bosti, objektivne in subjektivne, ki so nas ovirale na prehojeni poti in preprečevale še večje uspehe.
Obletnico bomo na naši šoli proslavili delovno skozi vse šolsko leto. Tako zgodovinarji delajo raziskovalno nalogo na temo 40 let naše šole in osnovnega šolstva v Velenju, ki bo izdana v posebnem zborniku šole. Izdali bomo tudi zlato knjigo odličnjakov, to je tistih učencev, ki so bili odlični v vseh razredih osnovnega šole, teh je v 40 letih kar 357, predstavljale se bodo interesne dejavnosti, oddelčne skupnosti, organizirali bomo literarni večer učencev pesnikov in dveh učiteljic šole, ki bosta ob tej priložnosti tudi izdali svoji pesniški zbirki in še in še.
Novinarji naše šole pa smo si zadali, da vas bomo s prispevki v Našem času popeljali skozi zgodovino naše šole in vam predstavili uspehe, tudi ocvirke iz kronike šole, predvsem pa se želimo ozreti nazaj, predstaviti današnje uspehe šole, saj je v vse bolj negotovem, spreminja-jočem in konkurenčnem okolju, ki je zato tudi vse bolj kruto in kritično, treba težiti, kakor je zapisal ravnatelj v publikaciji šole, k nenehnemu razvoju in odličnosti.
Novinarski krožek OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje
30 let rodu Jezerski zmaj iz Velenje
En velik mmmmm... za velenjske tabornike
Kar trideset let je že minilo, odkar so v Velenju ustanovili danes najštevilnejši taborniški rod v Sloveniji in ga poimenovali Jezerski zmaj. V počastitev obletnice in zahvalo vsem, ki so v teh letih aktivno delovali v njem, so v soboto popoldne v športni dvorani Šolskega centra Velenje pripravili odiično obiskano. simpatično prireditev. "Glavni" na nje so bili skavti in skavtinje, ki so na sceni v stilu taborniškega tabora pričarali vzdušje, ki ga je v teh letih "okusilo" na tisoče mladih Šalečanov. In prav vsi "old skavti" ga nosijo med najlepšimi spomini, brez katerih bi bila mladost veliko bolj pusta.
Zgodovino skavtizma in rodu Jezerski zmaj je po prihodu taborniških vodov na prizorišče in dvigu zastave, podal dolgoletni starešina Tone De Costa - med skavti bolj znan kot Sine. Sprehod po zgodovini je bil podroben, podkrepljen z diapozitivi zgodovinske vrednosti. Spomnil se je vseh, ki so v treh desetletjih pomagali taborništvu, sedaj skavtizmu, ga zaznamovali in doprineslu k temu, da je tako močno prežel mlado gen-eracijo. Skoraj ni osnovnošolca v Dolini, ki ni vsaj poskusil biti skavt, v taboru v Ribnem, nekoč tudi v Savudriji, je nastalo nešteto nepozabnih spominov, prijateljstev, ljubezni... Znanje, ki ga ta naravi in skavtom pri-jazen stan da, ostane za večno.
"Mnogo je rodov, ki imajo daljšo tradicijo, večje tekmovalne uspehe in še marsikaj, vendar ni ga enakega, ki bi tako množično zaznamoval številne generacije s taborništvom," je prepričljivo povedal Sine, ob tem pa si je en velik taborniški aplavz, glasen mmmmm..., zaslužila Herma Groznik, po taborniško teta Herma, ki je pomagala na široko odpreti skavtizmu vrata osnovnih šol, kjer so pričeli potekati tudi vodovi sestanki, s tem pa je taborništvo v Velenju postalo tako množično, kot danes je. Zanimiv je bil tudi podatek, da je ime rodu dala psihologinja Alenka Čas,
prvi prapor pa je narisala Jana Bernot. V nadaljevanju programa, ki ga je povezoval igralec Marko Mandič, so velenjski jezerski zmaji pokazali neštete skavtske veščine in pričarali pravo taborniško vzdušje...
■ bš
"Tam ob ognju našem..." in druge taborniške pesmi seveda v programu, ki je prikazal utrinke iz skavtskega življenja ni manjkaio. Številni gostje, "old" in sedanji skavti, so v njem zagotovo uživali. nekateri z nostalgijo....
Naj osebnost leta
1999
L®
Trgovina MAT-f 'EL,063/861-440
vrh se
I
I I
3 1 1
| I
Prejšnji teden smo obljubili lestvico tistih desetih kandidatov za naj osebnost leta 1999, ki ste jih bralci Našega časa za naj osebnost leta 99 na območju, kjer beremo ta časopis, predlagali največkrat. Tako kot vsa leta doslej, bomo naj osebnost razglasili na Silvestrovanju na prostem na Titovem trgu. Kdo bo?
V vsakem primeru boste to odločili vi, se pa boj za vrh vse bolj razplamteva, kar ni čudno, saj bodo v Našem času do konca izbora objavljena le še dva kupona (vključno s tem, 10., ki je danes pred vami). Predlagate pa še vedno nova imena, po preštetih glasovih končanega 8. kroga, so se med kandidati znašli še trije novi, tako da jih je sedaj v vaš izbor vpisanih že 65. Lestvica prvih desetih po zaključenem 8. krogu:
1.	Bojan PRAŠNIKAR (znan in uspešen trener NK Maribor Pivovarne Laško iz Šmartne-ga ob Paki)
2.	Srečko MEH (župan Mestne občine Velenje, ki pa glasov ne po-bira samo med Velenjčani)
3.	Simona STRAHOVNIK (slaščičarka in pevka v pevskem zboru Lokovica v občini Šoštanj)
4.	Katarina SREBOTNIK (nad vse uspešna teniška igralka iz Vele-nja, ki je ime mesta ponesla po sve-tu)
5.	Jože VEHOVAR (župnik iz župnije svete Barbare)
6.	Darko MENIH (ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika -Kajuha Šoštanj)
7.	Helena IMPERL ( direktorica Doma za varstvo ostarelih Velenje)
8.	Marjan JAKOB (direktor Šaleške kmetijske zadruge in podžupan Šoštanja)
9.	Marjan MARINŠEK (organizator prireditev v Kulturnem centru Ivana Napotnika)
10.	Milan KOPUŠAR (svetnik in podžupan občine Šoštanj)
Takšna je začasna lestvica, ki se bo do konca gotovo še kaj spremenila in boj bo do konca še
je razvnel!
Sodelovanje nagrajujemo!
Nagrajenci 8. kroga izbora naj osebnosti leta 1999:
Bon v vrednosti 3.000 tolarjev, ki ga prispeva Trgovina Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, tel. 881-029) prejme Nevenka Lah, Vodovodna 8, 3320 Velenje; kosilo za dve osebi, ki ga poklanja Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, tel. 861-250) prejme Ludvik Jeseničnik, Prešerno-va 7/B, 3320 Velenje; torbo ZOOM, ki jo poklanja Fo-to ZOOM, (Nakupni center Velenje, Kidričeva lb, tel. 861-388) prejme Simon Pergovnik, Aškerčeva 3 A, 3325 Šoštanj; bon v vrednosti 3.000 tolarjev, ki ga po-klanja trgovina Manca (Breg 15, Polzela, tel. 720-064) prejme Ivan Gusič, TVg bratov Mravljakov 16, 3325 Šoštaqj; Zaleščanske portrete, ki jih podarja Naš čas (Foitova 10, 3320 Velenje, tel. 898 17 50) prejme Ber-narda Oblak, Florjan 34,3325 Šoštanj. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo z osebno izkaznico pri tistih, ki nagrade podarjajo, za nagradi trgovin Manca in Flikca boste potrdila prejeli po pošti, drugi, tako svetujemo, pokličite in se dogovorite, kdaj lahko nagrade koristite oziroma jih dvignete, Zaleščanske portrete pa lahko nagrajenka dvigne v tajništvu Našega časa.
Glavne nagrade
TV, avtoradio
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki ste pri izbo-ru Naj osebnosti leta 1999 na območju, kjer bere-mo Naš čas, sodelovali s svojimi predlogi, izžreba-li 20 lepih nagrad.
Televizor Evelux (Elektronika Velenje), avtora-dio (Chavva, trgovina MAT-VEL, Velenje), servis vašega vozila (Avto shop Podgoršek, Šoštanj), bon (Elkroj Mozirje), darilno košarico (MT Cen-ter Velenje), fotoaparat (foto ZOOM Velenje), zlat prstan (Zlatarstvo Tamše, Velenje) in še 13 nagrad, ki jih bo prispeval Naš čas.
trd in neizprosen.
Nagrade za 10. krog
Med tistimi, ki nam boste posla-li iz Našega časa izrezan in iz-polnjen kupon (tokrat številko 10, ki mora biti pri nas do obja-ve 11. kupona, torej do nasled-njega četrtka zjutraj, oddano na pošto v sredo,) bomo spet izžrebali pet nagrajencev.
Ne pošiljajte nam "starih" in neoštevilčenih kuponov, ker jih moramo, žal, izločiti! Vaš trud je v tem primeru zaman.
Nagrade za 10. krog prispevajo: Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, telefon 861-250) kosilo za 2 osebi; TVgovina Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, telefon 881-029) bon za 3.000 tolarjev; Foto ZOOM (Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b, telefon 861-388) torba ZOOM; Gostišče Obirc (Črnova 35a, tel. 871-594) kosilo za dve osebi; Prodajalna Elan Velenje (Prešernova la, telefon 871-237) kapo.
Kam s kuponi?
Na naslov: uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje.
osebnost / leta
1999
! GLASUJEM ZA: 0BRAZL0ŽITEV:
M0J NASL0V:
M dub, Zlatarna Celje in vina Simčič
Modna revija tudi v zlatu
je
V prodajnih prostorih podjet-ja M club, na velenjski Can-karjevi, so v soboto dopoldne odprli novo trgovino. Vso v zlatu. Dobesedno. Odprli so namreč trgovino z odlično ob-likovanimi, priznanimi izdelki Zlatarne Celje. In ob tej pri-ložnosti pred trgovinama pri-pravili modno revijo, ki mnogim Velenjčanom pope strila soboten sprehod po sre dišču mesta.
Manekenke in manekeni skupine Ane Žvorc so pripra vili štiri izhode, na katerih so pred-stavili M clubovo kolekcijo za jesen in zimo. Elegant-ne kostime in lepo krojene zimske plašče in jakne, je dopolnjevala večinoma ročno izdelana zlatnina z dodatki različnih dragih kamnov. Videli smo tudi svečan program enostavnih, ele-gantnih krojev, iz sodobnih in mod-nih svetlečih ma-terialov, na koncu pa še delček tiste-ga, kar M club pripravlja za po-mlad in poletje
2000, ki bosta v belem. Števil-nim glcdalcem so ponudili tu-di odlična briška vina iz vinar-ne Simčič, dogajanje pa je po-
pestrila tudi plesna skupina neverjetno mladostne Ane Zvorc.
| bš, foto: vos
Velenjsko frizersko podjetje Fi-garo je decembra pred dvema letoma prvič pripravilo modno revijo v velenjskem nakupoval-nem centru. Letos so se odločili, da jo ponovijo in da tudi tokrat prikažejo, kaj znajo in zmorejo njihovi frizerji. Petkova revija je bila prava paša za oči, sploh, ker je večina pričesk nastala pred publiko.
m:
m
K
m

1
ft
1
1
Frizerska motlna revija Figaro d.o.o.
Mavrice in prameni v laseh
Frizure, nekatere tako drzne, posebnih priložnostih,
da sj jih lahko privoščite le ob so nastajale kar pred publiko.
vativnostjo. Prikazali so tudi utrinke iz svetovne prestolni-ce frizerske mode - Londona -in dokazali, da jim skrbno sle-dijo. V mesecu decembru so v vseh Figarovih frizerskih salo-nih pripravili tudi posebne ugodnosti za svoje stranke.
■ bš, foto: vos
Na modni pisti pred velenjskim M clubom so se manekeni in manekenke sprehajali v odlično krojenih M clubovih modelih, popestrila pa jih je skrbno, modno oblikovana zlatnina iz nove prodajalne Zlatarne Celje...
Barve, kodri, lasni vložki, asimetrično striženje - vse to so na hitro opisane modne smernice