Nekaj za sedanji pa tudi za prihodnji čas. Cerkev je šole in zlasti ljudske šole vstanovila; sto in stoletja jih je sama nadzorovala; nihče ji ni kratil te pravice. Odgajala je kraljevega sina, pa tudi sina ubogega delavca za nBog plati!". Že 1. 681. zapove cerkveni zbor v Carijgradu, da naj imajo duhovni šole po vaseh in tergih, nper villas et vicos". Cerkveni shodi v mestu Orange in Valence na Rodani zahtevajo že 1. 529. farne šole. Škof Teodulf iz Orleana ukaže 1. 800. da naj duhovniki in šole imajo po vaseh in tergih in ako jim starši otroke izroče v podučevanje, uaj jih sprejmejo in podučujejo, in za to plačila ne tirjajo, razen, ako jim starši kaj iz dobre volje podare. Cerkveni zbor v Mogunciji zapoveduje vernim, da naj svoje otroke v šolo pošiljajo. Papež Evgen II. govori v rimskem zboru 1. 826. tako-le: Slišimo, da v nekaterih krajih ni učenikov, in da se poduk zanemarja, zato zapovedujemo vsem škofom in njim podložnim farnim srenjam, da naj vmeste učenike, kateri bodo podučevali v lepib umetnijah in v resnicah svete vere. Gregor VII. je 1. 1078. ukazal pri sinodu v Rimu, da naj bodo šole pri cerkvah, in šesti cerkveni zbor ukazuje, da naj bode na korist revnih, pri vsaki škofiji učenik, kateri brezplačno revne podučuje v pisanji in branji. Opat Guilbert iz Nogent (f 1124) poroča, da na Francoskem ni bilo terga, kateri bi ne imel svoje šole. Honorij III. (f 1225) je pozival Dance za pripomočke, da se narede šole na Pruskem. Sinoea Bezieres (1246) ukazuje že kerščanski nauk. V škofiji Kolinski najdemo šole 1. 1270., v katerih mežnar pod župnikovim nadzorstvom otroke podučuje vsaki dan v branji in pisanji. Le po večjih mestih so bile mestne šole, vstanovili so jib s cerkvenim privoljenjem, in po navadi so uganili, da se v njih podučuje le pisanje in branje. Te šole je nadzorovala komisija iz magistrata, nji na čelu je bil duhoven. Še 1. 1409 je ukazala sinoda v Kostnicah, da imajo biti po mestih, gradovih in večjih krajib latinske in nemške šole za oba spola. V odločilih vestfališkega pomirja §. 31. imenuje se šola stvar, katera spada k cerkvi. Tako uči zgodovina. Naj še povemo, da je več cerkvenih redov, kateri se izključljivo pečajo z odgojo mladine, ali so pa to stvar privzeli med druga svoja pravila. Pravi namen keršCanske sole je položiti podlago temu, kar otroci imajo vedeti za cerkveno, domače in deržavno življenje. Do šole ima pa tudi svoje pravice družina in deržava. Ako deržava v resnici spozna svoje koristi in podlago svojega obstanka, ne bo kratila cerkvi vpliva do šole. Po drugi strani mora pa tudi cerkev spoznati deržavne pravice do šole. Deržava je bistveno pripomogla, da so se šole vstanovile ali zboljšale, kjer so že bile; šola najde pri deržavi svojo zaslombo in v sedanjih okoliščinah šola ne shaja brez vnanjega varha in brez materijalne deržavine podpore. Ako se tedaj deržava in cerkev vzajemno podpirate pri šoli, pride res veliko koristnega po šolah; ako pa sta ta dva glavna faktorja pri šoli v neslogi, šole, Ijudske šole pri vsi vnauji pomoči ne bodo napredovale.