NOVI TEDNIK.
Št. 24 - leto XLVI - Celje, 18. VI. '92
Cena 80 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Udar
v kongresu
Kdo bo koga v Slovenskem
svetovnem kongresu?
Vroča tema na strani 7.
Volk cel In koza sila?
V Celju sprejeli odstope predsednika IS Mirka Krajnca, podpredsednika skupščine dr. Aleša Demšarja in predsednika
družbenopolitičnega zbora Mira Gradiča. Skupina poslancev umika predlog za glasovanje o razrešnici županu Antonu
Rojcu in podpredsedniku skupščine Maksu Bastlu. Stran 2.
vsebina
Ekologija
Zeleni novinarji so uda-
rili. Stran 11.
Gorenje
Hči rešuje mater.
Stran 6.
Arheologija
Reprezentativno najd-
bišče pri Mestnem gra-
du v Celju. Stran 16.
Žalec
o novi deponiji šele je-
seni. Stran 3. *
Radio
Dan odprtega radia na
Tomšičevem trgu.
Stran 14. ?
Pokojnine
Rešitev za Rogatčane?
Stran 2.
Kriminal
Tudi na Celjskem po-
narejeni tisočaki.
Stran 19.
Spreminjanje včerajšnjiii vrednot
»Slovenija bo podjetniška družba, ali pa je ne bo.« Ta
trditev po mnenju mag. soc. Karmen Gorišek ni zgolj
floskula. Družba enakosti brez konkurence je za Slo-
vence preteklost. Intervju na strani 5.
Bela gospa na
starem kolesu
Melita Furlani, borka za pravice živali, v reportaži na
strani 17.
Rogllnl
rogovi
Kdo komu nasaja rogove - Ro-
gla gostom ali gosti njej? Tema
tedna na strani 10.
'^AVTO-SERVIS ^
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOST
Konsignacijska pro-
daja vozil VW, AUDI in
SEAT.
Avtomobil lahko vidite
v našem konsignacij-
skem skladišču v Celju.
Inf. v Avto salonu Brance
na Kocbekovi ulici
v Celju.
151
z urednikove mize
Pranger demokracije
Dolgotrajne razprave o tem, ali gre v Celju za parla-
mentarno ali vladno krizo - ali morda za nobeno - so le
pripeljale do ugotovitve, da za krizo vsekakor gre.
In - če krizo v Celju imamo, potem si moramo to
priznati. Tisti, ki so v občini še pripravljeni delati
naprej - naj zaupanje preverijo v svoji bazi, torej parla-
mentu. Odveč so besede o političnih igrah, politikant-
stvu ter ugotavljanju, da so Celjani v učenju demokra-
cije prišli šele do črke c - po prepiranjih okrog oslove
sence, butalcih in dejstvu, da so se demokracije lotili
pač kot Celjani...
Da lahko glasovanje glede župana in podžupana
pripelje tako do zaupnice kot nezaupnice, je najbrž
jasno vsem poslancem. In proti koncu petkovega zase-
danja - ki je bilo mimogrede rečeno skoraj ves čas na
meji sklepčnosti - seje še del poslancev odločil, naj bo
odgovornost v občini vendarle porazdeljena na širši
krog.
Poslancev namreč — zato naj bi naslednjič o tej točki
govorili takoj v začetku, ko bi bila skupščinska dvo-
rana vsaj malce manj zdesetkana kot po sedmih urah
»mlatenja prazne slame, otroškega vrtca oziroma proti
koncu celo žaljenja,« kar tudi po mnenju dela poslan-
cev meče na celjsko skupščino vse prej kot lepo luč.
A tako je kazalo le do ponedeljka, ko je taista skupi-
na poslancev, ki je sprva predlagala glasovanje
o razrešnici župana Rojca in podžupana Bastla, svoj
predlog nepreklicno umaknila. Zdaj torej v Celju spet
ne vemo, kdo bi po mnenju izvoljenih predstavnikov
ljudstva sploh sodil na prangar demokracije. Če sploh
kdo - saj kaže, da poslanci trenutne krize ne namera-
vajo več reševati s preverjanjem zaupanja...
Kar pa še ne pomeni, da se še naprej grdo ne gledajo
in da si že ne nabirajo polen za prihajajočo politično
jesen. In to nas še naprej skrbi.
IVANA STAMEJČIČ
Zamuda z obnovo Tremarij
Za konec junija je bil napovedan začetek obnove podvoza
Tremarje na magistralni cesti Celje-Laško. Po informacijah,
ki smo jih dobili pri Jožetu Zimšku in Petru Drozgu na
Zavodu za planiranje občine Celje se je zataknilo pri prido-
bitvi vseh potrebnih soglasij, kajti šele potem lahko vložijo
zahtevek za gradbeno dovoljenje in razpišejo natečaj za
izvajalca. Obnova bo po zadnjih podatkih stala med 500 in
600 milijoni tolarjev, preko Ministrstva za promet pa je iz
republiškega proračuna rezerviranih za letos le 150 milijo-
nov tolarjev. Za vsaj približno nov datum začetka obnove
podvoza v Tremarjih žal nismo mogli izvedeti.
TV
Volk cel in koza sita?
v Celju so sprejeli ugotovitveni sklep za nepreklicne otistope pretlsednika IS Mirka
Kranjca, poapreilsetlnika SO tir. Aieša Demšarja in predsetinika DPZ Mira Grailiča
- Skupina poslancev umika preaiog za glasovanje o razrešnici župana Antona Rojca in
potlpredseilnika SO Maksa Bastla
Skupščinsko življenje v Ce-
lju je bilo minuli teden zelo
živahno. V četrtek so se na lo-
čenih sejah sestali poslanci
DPZ in zbora KS, v petek
- medskupnimzasedan jem - pa
še poslanci ZZD. Pr\'a dva
zbora zato, da bi razpravljala
o odstopih svojih predsedni-
kov, tretji zato, da bi poslanci
iz združenega dela razrešili
uganko, za kaj v celjski skupš-
čini sploh gre.
Po dokaj mučnih zapletih ob
oblikovanju dnevnega reda se-
je DPZ in proceduralnih vpra-
šanjih so poslanci minuli četr-
tek na zahtevo svojega pred-
sednika Mira Gradiča, ki je
nepreklicno odstopil, sprejeli
ugotovitveni sklep. Po občin-
skem poslovniku je potrebno
v osmih dneh kandidirati no-
vega predsednika, do njegove
izvolitve pa bo naloge pred-
sednika še naprej opravljal
Gradič, ki je poudaril, da nje-
gov odstop ni posledica poli-
tičnih iger. Poslanci DPZ so
glasovali tudi o ponujenem
odstopu podpredsednika Bo-
ruta Alujeviča in mu s tajnim
glasovanjem izrekli podporo.
Poslanci zbora KS so razprav-
ljali predvsem o tem, da je
problematika krajevnih skup-
nosti v občinski skupščini za-
postavljena in bi lahko kot po-
slanci veliko več naredili, če bi
se njihov zbor sestajal ločeno.
Zato so za skupno zasedanje
oblikovali predlog sprememb
4. člena občinskega odloka.
Predsednik zbora KS Matjaž
Železnik je utemeljeval svoj
odstop z dejstvom, da je po-
skušal v predsedstvu skupšči-
ne tvorno delovati, vendar je
bilo to zadnjega pol leta vse
manj mogoče. Po soglasni zah-
tevi poslancev zbora krajevnih
skupnosti za spremembe 4.
člena občinskega odloka pa je
Železnik svoj odstop umaknil.
Petkovo skupno zasedanje
je bilo v prvem delu nadalje-
vanje (zaradi nesklepčnosti)
prekinjene 23. seje, v drugem
delu pa so poslanci obravna-
vali paket odstopov predsed-
nika izvršnega sveta Mirka
Krajnca in dela skupščinskega
vodstva. S potrebno večino
glasov so najprej zaradi preki-
nitve delovnega razmerja ra-
zrešili podpredsednika izvrš-
nega sveta in sekretarja za
družbeno-ekonomski razvoj
občine Celje Bojana Kolenca
ter sprejeli ugotovitvena skle-
pa o odstopih predsednika iz-
vršnega sveta Mirka Krajnca
in podpredsednika občinske
skupščine dr. Aleša Demšarja.
S sprejemom ugotovitvenih
sklepov je za obe funkciji začel
teči 8-dnevni rok, v katerem je
potrebno vložiti kandidature
za novega predsednika izvrš-
nega sveta in skupščinskega
podpredsednika, ki ju bodo
poslanci potem imenovali ozi-
roma izvolili na osnovi skupš-
činskega poslovnika v roku 15
dni. Do izvolitve pa oba — in
s Krajncem tudi celoten izvrš-
ni svet - opravljata svoje na-
loge.
Na predlog DPZ so v dnevni
red uvrstili tudi pobudi o ra-
zrešnici županu Antonu Rojcu
in skupščinskemu podpred-
sedniku Maksu Bastlu. Sredi
razprave o predlogu razrešni-
ce županu je bilo skupščinsko
zasedanje zaradi nesklepčno-
sti prekinjeno, nadaljevalo pa
naj bi se najkasneje v desetih
dneh.
Naj bi se — a se ne bo, ker je
skupina poslancev, ki je vloži
la predlog za glasovanje o rj
zrešitvi predsednika in poc
predsednika skupščine, v p(
nedelj ek ta predlog neprekli(
no umaknila. V obrazložit
pojasnjujejo, da je bil predle
dobronameren — z njim so n;
mreč želeli spodbuditi razpl
krize, ni šlo za strankarsko p(
vezovanje, ampak odločit\
posameznih poslancev in zal
tudi ni posledica politične^
prestrukturiranja Slovenij
kot nekateri špekulirajo. Po(
pisniki predloga, ki ga zd
nepreklicno umikajo, še upaj
»da se bo kriza delovan
skupščine in izvršnega sve
razpletla kdaj pozneje v pr
jaznejših okoliščinah«.
IVANA STAMEJČ:
Skupščinsko preddverje
Slovenski parlament je
v teh dneh preplavljen
z ekonomskim programom,
z volilno in privatizacijsko
zakonodajo - čeprav jima
slabo kaže, in zdi se, da so
se tisti, ki imajo moč, odlo-
čili, da s tržno ekonomijo
še nekaj časa ne bo nič, pa
tudi z volitvami še ne;
skupščinsko preddverje pa
se še vedno ukvarja pred-
vsem z vlado in njenim fi-
nančnim neredom, z nepo-
slušnostjo vladne koalicije
ob neizvolitvi Janeza Ko-
pača za namestnika fi-
nančnega ministra, kar je
menda povzročilo precej
vroče krvi, in seveda
s predsednikom vlade.
Dr. Drnovšek sodi med
tiste slovenske politike, za
katere bi mogli reči, da jim
gre zares, vendar pa je za
začetek naredil vsaj tri na-
pake, ki mu bodo oteževale
delo: precejšnje povišanje
plač družbenim dejavno-
stim, zaradi česar bo težko
krotil rast cen, kot zatrjuje
tudi njegov strankarski ko-
lega ekonomist dr. Bogomir
Kovač, dokajšnja zaprtost
do novinarjev, predvsem
pa hladnost do članov last-
ne stranke. Nekateri libe-
ralno demokratski veterani
se počutijo kot mulci, ki jih
je nekdo postavil v kot in
jim prepovedal govoriti,
dokler predsednik ne bo
imel časa zanje; kar preveč
pa si ga po mnenju mini-
strov jemlje za njihove re-
sorje; »trdo jih drži« in
očitno hoče preprečiti do-
sedanjo prakso, da je bil
vsak resor bolj kot ne sa-
mostojni del vlade, pred-
sednik vlade pa praviloma
ni imel vpogleda vanj.
Pravzaprav je bila bistvena
pomanjkljivost Lojzeta Pe-
terleta, da ni »obvladal«
ministrov, novinarje pa je
s svojo odprtostjo precej
razvadil. Četudi je Drnov-
šek namignil, da bo mini-
stre zamenjal, če bo ugoto-
vil, da ne opravljajo dobro
svojega dela, novosti v vla-
di ni pričakovati, ker si bo
sicer naprtil jezo parla-
menta; razen, če ne bo ko-
mu dokazal hudih nepra-
vilnosti.
Minister Dušan Šešok si
jeze ni nakopal zaradi
skrivnega najemanja tujih
posojil prejšnje vlade, pač
pa, ker je spet skočil iz ka-
lupa kot lani junija, ko je
poslance šokiral z informa-
cijo, da 25. junija ne bo ne
lastnega denarja, ne potnih
listov, da bodo samo osa-
mosvojitveni akti. Tokrat
pa je gospodarstvenikom
na Bledu prehitro razložil
gospodarski program. Ko
ga je za njim razložil Dr-
novšek, si je večina zapom-
nila le to, da bo treba za-
tegniti pas.
Finančni položaj v neka-
terih ministrstvih zdaj ra-
ziskuje SDK; vendar ne
v obrambnem in ne v no-
tranjem ministrstvu, ki se
jima očita poraba denarja
mimo proračuna. Afera
straniščnih školjk kot se
zdaj menda imenujejo pu-
ške in pištole, je Janeza
Kopača verjetno stala me-
sta namestnika finančnega
ministra, Jio ga tudi vsi po-
slanci zdajšnje vladne ko-
alicije niso podprli. S t. i.
državotvornimi ministri
menda ni češenj zobati; če
se jim kdo zameri, lahko
več kot pol parlamenta
naščuvajo proti njemu. Mi-
nister Bavčar je zdaj Dr-
novškov sosed (in zanika,
da prisluškuje s pomočjo
policajev, zatrjuje, da so
zdaj v modi »bolhice«), mi-
nistru Janši pa se spet po-
navlja stara zgodba, ko se
nekateri ne morejo odloči-
ti, ali bi mu verjeli ali ne;
ali straši, kot pravi mini-
ster Rupel, ker potrebuje
za obrambo več denarja in
mora opravičiti kakšne
skrivnostne nakupe orožja,
ali ima prav, ko namiguje,
da smo zdaj bolj varni kot
bomo čez kakšen mesec.
Skratka, slovenska politi-
ka je zdaj v tisti fazi, ko
njena igra ni več povsem
razpoznavna in Janez Dr-
novšek bo potreboval veli-
ko sposobnosti in modrosti,
in le, če bo njegova eko-
nomska politika uspešna,
bodo napake in zamere po-
zabljene. Volilci pa si lahko
želijo le čimprejšnjih voli-
tev, če bo to kaj pomagalo.
Piše:
UERKA BIZILJ
Nekateri se že vračalo
v začetku tedna je bilo
v celjski regiji 5800 prijavlje-
nih beguncev iz BiH, kar je za
sto manj kot teden poprej. Ne-
kaj se jih je odločilo celo že za
povratek v domovino - v kraje
pod nadzorom bosensko-her-
cegovskih sil, drugi so šli v tu--
jino, tretji pa v preostale slo-
venske regije. Prišli so tudi no-
vi begunci, ki pa zaradi neka-
terih odhodov niso prispevali
k bistveno večji begunski
množici.
Zaradi odhajanja je bilo
v velenjski občini v začetku
tedna 150 beguncev manj kot
pred tednom dni — takrat jih je
bilo skupno 3200. V tej občini
še vedno potrebujejo veliko
posteljnine, pralnega praška,
higienskih potrebščin, otroške
in druge hrane ter ležišča za
dojenčke, saj bo v kratkem ro-
dilo 17 nosečnic. V vseh obči-
nah prinašajo občani v huma-
nitarne organizacije še vedno
veliko pomoči, vendar potrebe
niso več tako velike kot sprva.
V Celju se je število begun-
cev pretekli teden povišalo za
sto novih, tako da jih je v me-
stu ob Savinji že blizu 1400.
V	vseh drugih občinah regije
pa številke niso bistveno višje.
V	šmarski in mozirski občini
jih je po približno 350, v žalski
nad 300, v laški nad 100, ko-
njiški 71 ter v šentjurski 25.
V	vseh zbirnih centrih v re^ji
je bilo v začetku tedna blizu
1600 begimcev, podobno kot
pretekli teden.
Poleg naštetih je pri druži-
nah po vsej regiji še 157 be-
guncev iz Hrvaške, ki se tudi
že vračajo domov.
BRANE JERANKO
Začasna rešitev
Med najbolj perečimi teža-
vami v obmejni šmarski občini
so nizke pokojnine, ki jih pre-
jema 250 občanov za svoje
nekdanje delo na hrvaški stra-
ni. Pri tem je novost odgovor
slovenskega minitrstva za delo
šmarski vladi, z napovedano
začasno rešitvijo pokojninske-
ga vprašanja.
Iz šmarske občine so prete-
kle tedne v prestolnico veliko
opozarjali na svoje številne
upokojence s hrvaškimi pokoj-
ninami, z vsega 3 do 12 tisoč
tolarji mesečno. Ti živijo veči-
noma v obmejnem Rogatcu, tr-
gu s 1250 prebivalci (v Slove-
niji je skupno nad 2 tisoč upo-
kojencev s hrvaškimi pokojni-
nami). Gre v bistvu za velik,
specifični problem Rogatca
v celoti, saj so si krajani poi-
skali delo v najbližji tovarni,
onkraj Sotle, v Humu. V Ro-
gatcu, kjer so živeli od plač
s hrvaške strani, so tista leta
plačevali slovenski vse daja-
tve, tudi samoprispevke. Nji-
hove današnje pokojnine pa za
preživetje seveda ne zadostu-
jejo ter posamezniki, s polno
pokojninsko dobo, že trkajo na
vrata občinskega Centra za so-
cialno delo.
Slovenska vlada se je odlo-
čila za začasno rešitev zagoto-
vitve socialne varnosti sloven-
skih državljanov - hrvaških
upokojencev in prav tako vseh
drugih upravičencev iz držav
bivše SFRJ, s stalnim prebiva-
liščem v Sloveniji. Pripravili
bodo odlok, po katerem bodo
upokojenci s pokojninami, ki
so nižje od slovenskih, lahko
prejeli še dodatek v višini ra-
zlike med najnižjo pokojnino,
ki bi jo glede na svojo pokoj-
ninsko dobo prejeli po sloven-
skih predpisih.
BRANE JERANKO
»Drnovškova vlada je razsipna!«
Peterle ne letni konferenci celjskih krščanskih demokratov
Na drugi letni konferenci celjskega
Občinskega odbora Slovenskih krščan-
skih demokratov so napovedali kontinu-
iteto svojim izvirnim programskim nače-
lom in ponovno »strnitev sil za osvojitev
oblasti«. Za novega predsednika so zno-
va izvolili starega, Janeza Lampreta.
Lampret je v svojem govoru poudaril
zasluge slovenskih krščanskih demokra-
tov za osamosvojitev Slovenije in se obe-
nem »spravil« na politične nasprotnike,
»saj navkljub zmagi demokratičnih sil
v naši mladi državi Sloveniji negativni
zagovorniki bivšega sistema ne mirujejo.
Še vedno so mnogi, ki hočejo komuni-
stični enopartijski sistem, ki jim je dajal
oblast in sadove, ki niso bili pridobljeni
z lastnim trudom,« je menil Janez Lam-
pret. Dejal je še, da so naivno verjeli
v iskrenost bivših garnitur oblasti in da
so zaradi te naivnosti občutili najbolj
drastično posledico z zamenjavo Lojzeta
Peterleta. Sicer so v razpravi največ po-
zornosti posvetili poraznim ekološldm
razmeram v Celju.
Prejšnji premier Lojze Peterle je me-
nil, da je nova vlada še bolj strankarska
in bolj krhka kot prejšnja, da dela slabo,
kar je pokazala s povišanjem plač
v družbenih dejavnostih, in da je razsip-
na. »Zaradi tega bo padel težko pridob-
ljeni ugled Slovenije v svetu.« Peterle je
še dejal, da stara vlada ni obljubljala
tega, kar ni imela. Menil je, da stare
vlade ne bi bilo treba zamenjati, saj so
kazali znaki gospodarskega oživljan
Po mnenju Peterleta bi bilo bolje, če
namesto konstruktivnih nezaupnic,
jih v takšni obliki ne pozna nobe
evropska država, našli konsenz za spi
jem privatizacijskega in volilnega zat
na. »Ta je treba čim prej sprejeti,«
dejal Peterle, pri čemer se je izrekel pr
referendumu.
Bivši premier se je še zavzel za ustar
vitev Evropske zbornice narodov, v ka
ri bi bili vsi evropski narodi enakopra^
in v kateri bi tudi majhne države la
izražale svoje interese.
ROBERT GORJAr
Št. 24 - 18. junij 1992
151
Žalsko
premoženje za
Liubliano
Ko so na zadnji seji žalskega
izvršnega sveta obravnavali
informacijo o odprodaji in od-
kupih družbenih' stanovanj
v lasti občine Žalec, so raz-
pravljalci med drugim dejali,
da gre v bistvu za krajo druž-
benega premoženja občine Ža-
lec. Žalska občina je morala
na osnovi novega stanovanj-
skega zakona republiškemu
stanovanjskemu skladu naka-
zati kar pet milijonov tolarjev,
ki jih bodo razdelili kot poso-
jila tistim, ki so v preteklosti
najemali neugodna stanovanj-
ska posojila in to izključno pri
eni sami banki v Ljubljani.
Občani žalske občine bodo
težko prišli do kakršnih koli
sredstev ali do povračila de-
narja, pa četudi so sami najeli
posojila pod težkimi pogoji.
Za nobeno stanovanje v žalski
občini pa republika v prete-
klosti ni prispevala niti tolar-
ja. Na ta problem opozarjajo
tudi v drugih občinah, a očitno
zaman.
JANEZ VEDENIK
Zelena luč za
Dobrno
Glede na obstoječo zakono-
dajo sedanja organiziranost
Zdravilišča Dobrna formalno-
pravno ne ustreza, zato je po-
trebno čiprej začeti postopek
preoblikovanja v zavod oziro-
ma podjetje v obliki kapital-
ske družbe. Poslanci celjske
občinske skupščine so se stri-
njali s predlogom kolektiva,
da se začne postopek preobli-
kovanja v delniško družbo.
Glede na to, da v Zdraviliš-
ču Dobrna že zdaj pridobivajo
60 odstotkov prihodka na tr-
gu, ostanek pa preko pogodb
na republiški ravni, ni za pre-
o6iikovanje v delniško družbo
nobenih ovir. Poslanci celjske
občinske skupščine so soglaša-
li s pričetkom postopka o pre-
oblikovanju, pri tem pa vztra-
jali, da se v fazi ustanavljanja
ugotovi morebitni lastninski
vložek ter le-ta upošteva kot
vložek v novo družbo.
IS
Oh Dnevu državnosti
Osrednja prireditev ob Dne-
vu državnosti v Celju bo na
predvečer praznika na Tomši-
čevem trgu, kjer bo zbranim
govoril Janez Janša.
Ta dan bo v mestnem središ-
ču Celja poskrbljeno za glas-
bo, gostinci pa obljubljajo, da
se bodo dostojno predstavili.
Organizatorji pozivajo Celja-
ne, naj na ta dan na pročelja
hiš in firm izobesijo slovenske
in celjske zastave, tistim, ki na
sredo delajo do 17. ure pa pri-
poročajo, naj z delom končajo
prej, ure pa nadomesetijo kas-
neje.
V Žalcu pripravljajo osred-
njo prireditev 25. junija, po-
imenovali pa so jo Pozcka vi je-
na Slovenija. Slovesnost bo na
Šlandrovem trgu. V obmejni
šmarski občini pa so se odloči-
li, da bodo Dan državnosti
obeležili v nedeljo, 28. junija,
k;) bo v Kostrivnici osrednja
slovenost. Ob tej priložnosti
bodo uradno odprli asfaltno
cesto, ki povezuje Kostrivnico
in planinski dom na Boču.
V kulturnem programu bo na-
stopil moški pevski zbor iz
Podčetrtka. Med drugim načr-
tujejo še otvoritev nove zdrav-
stvene postaje v Rogatcu ter
nova teniška igrišča v Podče-
trtku. V Slovenskih Konjicah
se še niso pogovarjali o tem, da
bi pripravili kakšno proslavo,
bodo pa o tem "sklepali na da-
našnjem zasedanju zborov ob-
činske skupščine. V mozirski
občini slovesnosti ne bo, nam
je zatrdil njihov župan,
v Šentjurju bo 25. junija do-
poldne promenadni koncert
godbe na pihala, v Laškem pa
bodo Dan državnosti združili
s praznovanjem občinskega
praznika, 2. julija.
JANEZ VEDENIK
Zdravstveni dom na svoje
s 1. julijem celjska občinska
skupščina ustanavlja nov jav-
ni zavod Zdravstveni dom Ce-
lje, so sklenili poslanci na zad-
njem skupščinskem zasedanju.
Poslanci so že konec lanske-
ga leta podprli osnutek odloka
o izločitvi Zdravstvenega do-
ma iz javnega zavoda Zdrav-
stveni center Celje in o ustano-
vitvi samostojnega javnega za-
voda. Na samo organiziranost
zdravstva v občinah niso imeli
pomislekov, spraševali so se le,
kako bo z novo zdravstveno
zakonodajo urejeno financira-
nje in kritje izgub za nazaj. Po
sprejemu zakonodaje, ki je
stopila v veljavo z letošnjim
marcem, so ta vprašanja reše-
na. Celjski Zdravstveni dom je
lansko poslovanje zaključil
s tremi milijoni tolarjev izgu-
be, kar kot šestina enomeseč-
nih osebnih dohodkov ne
ogroža poslovanja. Kritje iz-
gube se bo letos sistemsko re-
ševalo.
V odloku je do ustanovitve
Skupnosti zavodov osnovne
zdravstvene dejavnosti opre-
deljeno tudi opravljanje slmp-
nih kadrovskih, finančno-ra-
čunovodskih, plansko-stati-
stičnih, in AOP storitev, ki
ostajajo v organizacijski enoti
DSSS javnega zavoda Zdrav-
stveni center Celje.
IS
Odprli bodo
vojašnico
Obnovljeno celjsko vo-
jašnico bodo odprli jutri,
v petek, ob 12. uri. Medtem
ko se pospešeno končujejo
še zadnja gradbena dela, se
častniki vneto pripravljajo
na sprejem obveznikov, ki
naj bi prišli v nedeljo in
ponedeljek. Otvoritve vo-
jašnice naj bi se udeležil
tudi eden od visokih pred-
stavnikov slovenskega mi-
nistrstva za obrambo. Mor-
da tudi Janez Janša, ki so
ga na ogled vojašnice pri-
čakovali že v torek, vendar
je zaradi nujnih obveznosti
obisk v Celju moral odpo-
vedati.
R.G.
Zelena luč za ArnovskI gozd
Poslanci zborov žalske ob-
činske skupščine so na svojem
zadnjem zasedanju končno le
sprejeli načrt za obrtno indu-
strijsko cono Amovski gozd
blizu Arje vasi. Poročali smo
že, da so krajani tega področja
dolgo vrsto let nasprotovali
kakršni koli gradnji. Sicer pa
na tem območju ne sme biti
nikakršne dejavnosti, ki bi
kvarno vplivala na okolje. Ob
sprejetju odloka so postaviti
tudi nekaj zahtev: urediti je
treba prometni režim na celot-
nem območju Amovskega goz-
da in sanirati dosedanje ones-
naževalci okolja. Šele potem
bodo dovoljeni posegi za ure-
ditev obrtno industrijske cone.
V Žalcu poudarjajo, da bi mo-
rali odlok sprejeti že najmanj
pred desetimi leti, saj razvoj
tega prostora ni pomemben
zgolj za občino Žalec. Navse-
zadnje se prav tu križajo pro-
metne poti med severom in ju-
gom ter vzhodom in zahodom
Slovenije. Tu bo možno nuditi
različne servisne usluge tran-
zitnim gostom, možen bo raz-
voj obrti, vse to pa pomeni tu-
di odpiranje novih delovnih
mest. JANEZ VEDENIK
Stop za
Zldanškovo!
v Celju bodo v soboto, 20.
junija ob 13. uri, zaradi obno-
vitvenih del za ves promet za-
prli del Zidanškove ulice med
križiščem z ulico Ivanke Ura-
njekove in trgovino Rimski
dvor na začetku Tomšičevega
trga.
Obnova Zidanškove ulice bo
zaključena predvidoma 10.
septembra. Dotlej bo dostava
v zgornji del ulice in Na okope
mogoče mimo občine. Mestne-
ga gradu in Muzejskega trga,
precej bolj problematično pa
bo z napajanjem spodnjega
dela Zidanškove ulice. Z re-
darji nadzorovan prometni re-
žim v Zidanškovi ulici bodo
spreminjali glede na napredo-
vanje obnovitvenih del in bo
takoj po opravljenih delih od-
prto križišče z ulico Ivanke
Uranjakove.	I. S.
O novi deponiji šele jeseni
Nihče ie noče iutii zaradi vmešavania poiiiiiie v siroiio	_
Vest objavljena v prejšnji številki No-
vega tednika, češ da so strokovnjaki celj-
skega Razvojnega centra evidentirali še
dve možni lokaciji za ureditev deponije
sanitarnih odpadkov občine Žalec, je
med krajani s področja Gomilskega in
Gotovelj, povzročila precej hude krvi.
Na Gomilskem pravijo, da se z novo
evidentirano lokacijo, ki je na sedanjem
divjem odlagališču odpadov pri »Vov-
kovih cigoncih«, nikakor ne strinjajo,
peponije nočejo niti prebivalci v okolici
Liboj in Migojnic. Osma evidentirana lo-
kacija je namreč pri Mirosanu. V vseh
ostalih šestih krajih, kjer so bile lokacije
evidentirane že prej, pa deponij tudi no-
'^ejo. Je pač tako, da bo zapletov s tem
I' zvezi še precej in da bo težko ljudi,
kjerkoli pač že živijo, prepričati, naj
sprejmejo takšen objekt.
. Sekretar sekretariata za varstvo okolja
^^ gradbene zadeve pri žalski občinski
skupščini, Vinko Debelak, nam je pove-
dal, da se bodo sicer o vsem skupaj odlo-
čali poslanci zborov občinske skupščine.
nikakor pa se to ne bo zgodilo pred jese-
njo, kajti 23. junija bo skupščina zaseda-
la še zadnjič pred poletnimi počitnicami,
verjetno pa bo vprašanje lokacije prišlo
na dnevni red prvega septembrskega za-
sedanja. Do takrat naj bi bili pripravlje-
ni tudi kriteriji za ovredotenje najpri-
mernejše lokacije. Seveda pa tudi odgo-
vorni na občini ne pričakujejo, da bo vse
skupaj potekalo brez zapletov. Ljudi bo
treba z argumenti prepričati, pravi Vin-
ko Debelak, da deponija ne bo kvarno
vplivala na okolje in da bodo tisti, ki
bodo zanjo prodali zemljo, imeli od tega
tudi nekaj koristi. Res je, da so ljudje
izgubili zaupanje v stroko, vendar po
Debelakovem mnenju, za to niso krivi
strokovnjaki, pač pa politiki, ki so vse
prevečkrat menjali njihove odločitve.
Zdaj je treba ljudi prepričati, da temu ni
več tako.
Vinko Debelak, sekretar sekretariata
za varstvo in urejanje okolja, SO Žalec:
»Mislim, da bodo zapleti nastali pri vsaki
lokaciji, ki jo bomo izbrali. V bistvu pa
smo spet v fazi, kjer smo bili že pred
zaporo sedanje deponije na Ložnici. Or-
ganizirati pa bo treba še vrsto sestankov
s krajevnimi skupnostmi in zadeve ob-
jektivno osvetliti, tako da ljudje ne bodo
imeli občutka, da jih je kdo zavedel.«
Danijel Brišnik, član sveta KS Gomil-
sko: »Novoevidentirana lokacija je v bi-
stvu že druga na območju naše krajevne
skupnosti. Zagotavljam pa vam, da se
z nobeno ne strinjamo in bomo storili
vse, da takšne deponije pri nas ne bo.
Imamo kup drugih komunalnih proble-
mov, na katere smo občinsko vodstvo že
dlje časa opozarjali, vendar nam niso ho-
teli pomagati.«
Jože Jančič, Migojnice: »Mislim, da
ljudje na našem področju z mano vred
nasprotujejo gradnji deponije. Čudno pa
se mi zdi, da smo za to lokacijo izvedeli
šele iz časopisa in radia. Sicer pa ne vem,
kako je lahko odlagališče smeti blizu sa-
dovnjaka, kakršen je Mirosan.«
JANEZ VEDENIK
svet med tedn®m
Rio: »We know,
but...«
Največja svetovna kon-
ferenca v tem stoletju, kon-
ferenca o ekologiji UNDEP
v Rio de Janeiru je tekla in
se končala po zakonitostih
spektakla: veliko blišča,
veliko retorike, veliko do-
mišljije, pa malo uresničlji-
vega v relativno kratkem
času. Vendarle pa se ni mo-
goče strinjati z nekaterimi
radikalnimi in »fimdamen-
talističnimi« ekološkimi
organizacijami in gibanji
(npr. Greenpeace), ki so
konferenco proglasili za
polom. Samo z zavedanjem
o ogroženosti našega pla-
neta in deklaracijami o po-
trebi po varovanju okolja,
brez konkretnih progra-
mov, učinkovite finančne
politike, zavezujočih ro-
kov, mednarodne kontrole
in sankcioniranja, ne bo
napredka. Ideal zavedanja
mednarodne skupnosti
o pomenu varovanja plane-
ta bi bila uporaba takšne
stopnje ekonomskega in
političnega pritiska s stra-
ni OZN kot v primeru za
kaznovanje tistih držav, ki
z agresivno vojaško politi-
ko in oboroženo silo ogro-
žajo svetovni mir. Seveda
je to še utopija. Saj »sve-
tovni policaj« za vojaške
delikte (ZDA) sodi med ti-
ste, ki se jim ekološki de-
likti ne zdijo posebej dra-
matični, čeprav priznava,
da so »resni«.
Pohabljanje planeta:
najpomembnejše teme eko-
loškega vrha v Riu so bili
vzroki zaradi katerih se
»muči« Zemlja. Predvsem
je to ogrevanje ozračja, pri
čemer so največji krivec
ZDA, ki spuščajo v zrak
več ogljikovega dioksida
kot katera koli druga drža-
va, zavračajo pa kakršen
koli sporazum, ki bi pred-
videval obvezno zmanjša-
nje emisij. Velik problem je
tudi uničevanje zemlje: po-
vršina vegetacijske zernlje
v velikosti Indije in Kitaj-
ske skupaj je bila v zadnjih
50 letih zaradi človeških
dejavnosti srednje do moč-
no uničena. Kisel dež: vsa-
ko leto se spusti v zrak več
kot 150 milijonov ton žve-
plovega dioksida. Narava
se ne more boriti s svincem,
ki onesnažuje zrak in za-
struplja jezera in reke.
Včasih je na vsakih 100 let
izginila ena rastlinska ali
živalsl^a vrsta, sedaj pa iz-
gine že po ena na dan. Ko-
nec stoletja bo izginila že
ena vrsta na uro. Vsako mi-
nuto zmanjka 32 hektarjev
tropskega pragozda, od te-
ga je polovica komercialne
sečnje, drugo polovico pa
pokurijo reveži v deželah
v razvoju, ki nimajo na vo-
ljo nobene druge vrste
energije. Sečnja gozdov
prinese letno kar 85 mili-
jard dolarjev dohodka in ni
omejena le na tropske pre-
dele, ampak čezmerno se-
kajo tudi sibirsko tajgo, ki
,je največji gozd na svetu.
Velik problem za naš
planet je obseg izkorišča-
nja zemeljskega bogastva,
kapitalska logika najboga-
tejših in najbolj razvitih
držav se ravna po načelu
»jame brez dna«. Spet so
ZDA eden od največjih
grešnikov: ZDA imajo
5 odstotkov svetovnega
prebivalstva (Indija 16),
porabijo 25 odstotkov sve-
tovne energije (Indija 3),
proizvedejo 22 odstotkov
vsega ogljikovega dvokisa
(Indija 3) in proizvedejo 25
odstotkov svetovnega bru-
to domačega proizvoda (In-
dija 1).
Obnavljanje zemlje:
ZDA so bile na konferenci
v Riu med tistimi, ki so bile
pripravljene vložiti veliko
»deklarativne energije«
v opisovanju ekoloških
problemov in nevarnosti,
ki pretijo zemlji, vendar pa
nič več od tega. »Konvenci-
jo o biološki raznovrstno-
sti«, ki predvideva zaščito
genetskega potenciala na-
rave, živalskih, rastlinskih
vrst, mikroorganizmov in
njihovih ekosistemov naj bi
podpisalo kar 110 držav, ne
pa tudi ZDA. ZDA so tudi
zahtevale, da določilo, da
države podpisnice »kon-
vencije o podnebnih spre-
membah« svojo emisijo og-
ljikovega dvokisa znižajo
na raven leta 1990 upošte-
vajo kot »priporočilo«, ne
pa kot zavezujoče.
Po drugi strani so si
ZDA najbolj prizadevale
za sporazum o zaščiti goz-
dov, vendar pa so temu na-
sprotovale vzhodnoazijske
države, še zlasti Malezija,
ker naj bi omejevalo njiho-
vo suvereno pravico, da iz-
koriščajo svoja naravna
bogatstva v skladu s potre-
bami. Da je profitni interes
še vedno bolj pomemben od
spreminjanja negativnih
ekoloških posledic, so dale
vedeti tudi arabske države,
ki so nasprotovale, da bi
v okviru pogajanj o zaščiti
ozračja, obravnavali upo-
rabo nafte in naftnih deri-
vatov kot okolju škodljive
energetske vire.
Najpomembnejša doku-
menta konference sta »de-
klaracija o okolju in razvo-
ju« in ekološki in razvojni
program »Agenda 21«.
»Deklaracijo« sestavlja 27
pravno neobvezujočih na-
čel o pravicah in dolžnostih
držav do okolja. Deklaraci-
ja naj bi imela enako poli-
tično in moralno težo
v mednarodnih odnosih kot
splošna deklaracija o člo-
vekovih pravicah. Za
Agendo 21 naj bi ustanovili
komisijo za uravnotežen
razvoj, ki naj bi zagotavlja-
la uresničevanje tega eko-
loškega in razvojnega pro-
grama. Za uspeh Agende
21 bi naj potrebovali, kar
625 milijard dolarjev, od
tega bi morali razviti za
pomoč nerazvitim prispe-
vati 125 milijard dolarjev.
Doslej pa je samo Evropska
skupnost obljubila, da bo
za začetek prispevala 4 mi-
lijarde dolarjev.
K novi paradigmi mišlje-
nja: Kakorkoli je mogoče
od konference kdo preveč
pričakoval (obvezujočo za-
konodajo), pa je ekološki
vrh v Riu nazorno pokazal,
da ekologija postaja sve-
tovni problem številka ena.
Dejstvo je, da bo kmalu nu-
ja po preživetju planeta
narekovala obseg in hitrost
izkoriščanja njegovih vi-
rov. Brezglavemu in de-
struktivnemu družbenemu
razvoj na račun narave in
zdravja je odklenkalo.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 24 - 18. junij 1992

Keramična industrija
Uboje na dražili
Za 26. junij je na celjskem
sodišču razpisana javna draž-
ba Keramične industrije Libo-
je. Izklicna cena premoženja
tega podjetja v stečaju je 6 in
pol milijonov nemških mark
v tolarski protivrednosti.
Stečajna upraviteljica In-
grid Podlesnik pojasnjuje, da
bodo kupca iskali za vse ne-
premičnine, torej za stroje,
opremo in objekte z zemljišči.
Sodni cenilec je premoženje
ocenil na 12 milijonov nem-
ških mark, vendar je upniški
odbor menil, da je cenitev pre-
visoka in da ne ustreza tržnim
razmeram. Zato so se odločili
za polovično izklicno ceno.
Stečajni postopek v Kera-
mični industriji Liboje se je
začel sredi oktobra lani. Proiz-
vodni proces se po besedah
Podlesnikove ni prekinil, kon-
čali so začeta dela, nadaljevali
s prodajo doma in na tujem,
tako da peči niso ugasnile.
V začetku decembra je stečaj-
na upraviteljica v dogovoru
s stečajnim senatom sklenila
zakupno pogodbo z novo firmo
Keramika Liboje. Ustanovitelj
tega podjetja je Ljubljanska
banka Splošna banka Celje
kot največji upnik Keramične
industrije. V Keramiki so za-
poslili polovico delavcev, okoli
250, danes jih dela 360. V šir-
šem družbenem interesu je po
oceni Podlesnikove in vseh
drugih, ki sanirajo razmere
v Libojah, treba nadaljevati
200 letno tradicijo proizvodnje
keramike v tem delu Savinjske
doline. Keramika je odkupila
tudi zaloge, s prvimi prilivi so
poravnali neizplačane osebne
dohodke delavcem. V novem
podjetju trenutno delajo za
francoske, angleške in nemške
kupce.
Kako se bo odvijala dražba,
stečajna upraviteljica ne more
napovedati. Vseskozi se dogo-
varjajo z zakupojemalcem, to-
rej podjetjem Keramiko, ki je
zelo zainterserirana, da bi od-
kupila premoženje bivše Kera-
mične industrije. Toda cena je
zaenkrat previsoka. Verjetno
se bo stečajni senat odločil še
za eno licitacijo, če pa premo-
ženje ne bo prodano niti na
drugi licitaciji, bodo začeli
z zbiranjem ponudb. Slišati je
tudi govorice, da se za bivšo
Keramično industrijo precej
zanimajo Italijani, vendar
kakšnih uradnih ponudb ste-
čajna upraviteljica zaenkrat
nima.	IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Keramična industrija Liboje
je imela 109 stanovanj, od tega
so jih 29 prodali v skladu s sta-
novanjskim zakonom. Na ju-
nijski dražbi ne bodo prodajali
stanovanj niti počitniških ob-
jektov. Bivši sindikat namreč
meni, da so počitniške kapaci-
tete last delavcev. Neprodana
stanovanja bodo dobili upniki.
V Libojah so doslej uspeli iz-
terjati terjatve po Sloveniji, ki
znašajo okoli 2 milijona tolar-
jev. Verjetno pa se bodo zaradi
vojnih razmer morali odpove-
dati terjatvam po republikah
bivše Jugoslavije. Tam imajo
za okoli 10 milijonov tolarjev
odortih teriatev.
gospodarski barometer
Obvezno Made in
Slovenia
Slovenska gospodarska
zbornica opozarja slovenska
podjetja, ki pri izvozu v ZDA
še vedno uporabljajo oznako
Made in Jugoslavia na svojih
izdelkih, da čimprej začnejo
uporabljati oznako Made in
Slovenia. Ameriški cariniki si-
cer dopuščajo uporabo jugo-
slovanske oznake do 7. aprila
1993, vendar se zaradi resolu-
cije Varnostnega sveta o ukre-
pih proti ZRJ v zbornici bojijo
zastojev pri carinjenju. Po-
djetjem, ki poslujejo z ZDA in
dobivajo plačilo preko neslo-
venskih, predvsem srbskih
bank v ZDA, prav tako pred-
lagajo, da se s kupci dogovori-
jo za plačilni promet preko
slovenskih oziroma tujih
bank.
Tudi obrtnilci lalilco
izvažalo in uvažajo
Na celjski carinarnici so iz
republiške carinske uprave
dobili podrobna navodila
v zvezi s pravico do uvoza
opreme, reprodukcijskega ma-
teriala in delov opreme za
obrtnike. Ena od bistvenih
značilnosti je enako obravna-
vanje uvoza za tiste obrtnike,
ki že imajo registrirano
ustrezno dejavnost s tistimi, ki
samo izpolnjujejo pogoje za
njeno dejavnost. Obrtniki lah-
ko brez posebne registracije
ali soglasja opravljajo zuna-
n j e-trgo vinsko poslovanje
v smislu prostega izvoza svojih
izdelkov in storitev v tujino.
Z dopolnitvijo Uredbe o za-
časnem izvozu in uvozu blaga
lahko tudi obrtniki blago za-
časno izvažajo in uvažajo.
Za opravljanje storitev lah-
ko uvažajo reprodukcijski ma-
terial tudi obrtniki, ki se uk-
varjajo s storitvenimi dejav-
nostmi.
Novost iz Štajersice
banice
V	štajerski banki obrti in
podjetništva so z junijem
uvedli novost, ki po njihovi
oceni lahko pomeni preobrat
v dosedanji bančni praksi na
Slovenskem. Odločili so se na-
mreč za znižanje obresti na
strani depozitov in kreditov
z možnostjo izbire klavzule
obračima obresti na koncu ne-
kega obdobja. Depozitorjem
so doslej ponujali izbor klav-
zule za ohranitev glavnice, iz-
birali so lahko med revaloriza-
cijo ali devizno klavzulo. Mo-
rebiten napačen izbor klavzu-
le na začetku obdobja vezave
sredstev se je pokazal šele na
koncu. Sedanja ponudba v ce-
loti izloča valutno revaloriza-
cijski rizik. Depozitor se na
koncu obdobja odloči, po ka-
teri klavzuli se bodo obraču-
nale obresti.
Odpirajo delovna
mesta
V	mozirski občini so s po-
močjo sklada iz proračunskih
sredstev doslej odprli 173 no-
vih delovnih mest v drobnem
gospodarstvu. Cilj občinskega
natečaja je bilo sofinanciranje
200 delovnih mest, vendar so
zaradi pomanjkanja denarja
natečaj začasno ustavili. Nov
razpis bo predvidoma oktobra.
Za 173 novih delovnih mest so
v občini namenili 32 milijonov
tolarjev. Prednost pri delitvi
denarja je imelo zaposlovanje
v turizmu. Ker je iz te dejav-
nosti kandidiralo za sredstva
le 30 odstotkov prosilcev, so
večino denarja podelili proiz-
vodni obrti.
Večji i(rog
izvozniicov
Delež izvoza v velenjski ob-
čini znaša v prvih štirih mese-
cih letošnjega leta 97 odstot-
kov v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem, delež uvoza
pa je 62 odstototen. V mozirsj
občini je delež izvoza v prv^
četrtletju v primerjavi z Ig,
skim obdobjem 89 odstotko
delež uvoza pa 65 odstotko
V	velenjski občini se poleg y
likih izvoznikov Gorenja, ES
in Veplasa pojavljajo no,
imena in manjša podjetja k
so TIP Velenje, MOFA Velet
in EXOLES Velenje. Tu
v mozirski občini se širi kr
izvoznikov. Na tujih tržišč
se poleg Gorenja, Glina, I
kroja in Smrelce Gornji Gt
pojavljajo manjša podjetja k
so VIVA Nazarje, Mizarst
Kovač ter MM Rečica.
Po icreditiranju še
doicapitalizacija
v Ljubljanski banki Sploj
banki Velenje so že pred
ma letoma pričeli s kreditii
njem zasebnih podjetnikov
obrtnikov, zdaj se odločajo
za dokapitalizacijo malih j
djetij z največ 50 zaposlenii
Za trajno vlaganje sredsl
bodo letos namenili 20 mili
nov tolarjev. Pri sovlaganju
ponudba namenjena velei
skim in mozirskim podjeti
kom, toda vrat ne zapirajo r
drugim. V banki zahtevi
predložitev podjetniškega i
črta, obstoječa podjetja bc
vrednotili, pogoj za trajno \
pitalsko soudeležbo banke
12 odstotna profitna stopi
programov. Kapitalski de
banke ne bo presegal polov
ne vrednosti podjetij.
Zaposienost se
znižuje
Po podatkih celjske slui
družbenega knjigovodstva
bilo v prvih treh mesecih v i
stih občinah, ki jih poki
služba, zaposlenih okoli 52
seč delavcev. Na ravni rej
blike je zaposlenost v gos]
darstvu upadla za 8,6 odst
kov, na našem območju pa
nižja za 10,6 odstotkov. Za]
slenost se je najbolj zniž
v velikih družbenih podjetj;
Društvo za
industrijsifo opremi
Minuli teden so v prosto
gospodarske zbornice Vele
ustanovili Društvo za in<
strijsko opremo Sloven
V	njem se bodo povezo\
strokovnjaki, ki poklicno
lajo na področju industrij
opreme, predvsem pri izb
in tehnologiji, ugotavlja
stanja ter vzdrževanju in
strijske opreme.
Proizvodnja enaica,
izvoz upada
v šestih občinah celjsk
območja, razen Velenja in T
zirja, je bila aprilska prc
vodnja približno enaka pr(
vodnji v mesecu marcu, v i
merjavi z lanskim aprilom
manjša za 14,7 odstotkov. !
ostajanje je značilno predvJ
za proizvodnjo blaga za ši
potrošnjo. Izvoz je v prvih
rih mesecih znašal 95 mil
nov dolarjev in je bil za
odstotkov večji od uv(
V	primerjavi z enakim lansl
obdobjem je izvoz manjši
14, uvoz pa za 19 odstotke
Teden dni dopusta
Zaradi izredno težkega '
nega položaja, v katerem s
znašlo Gorenje Gospodin;
aparati po izgubi jugoslov
skega tržišča in zaradi vse \
je krize na tujih tržiščih, s
vodstvo podjetja odločilo,
delavci prihodnji teden oi
nejo doma. Dan po prazP
25. juniju so kot prost dan
cer načrtovali že na zače
leta. Od 22. do 28. junija b
v Gospodinjskih aparatih
lali le v službah, za kater«
odločitev sprejelo vodstvo
djetja ali direktorji posaii
nih programov.
IRENA B/
Golovec ni obvisel
ifot zrela hruška
»Res je, da je Celje z denar-
jem združenega dela in obča-
nov zgradilo športno-rekre-
acijski center Golovec, kaj več
od tega pa tudi ni storilo. Go-
lovec je dolga leta životaril in
se z dotacijami iz občinskega
proračuna lovil na meji preži-
vetja — zato je zdaj čas, da mu
omogočimo boljše življenje,«
je bilo slišati v poslanski raz-
pravi ob preoblikovanju Zavo-
da ŠRC Golovec v družbo
z omejeno odgovornostjo Celj-
ski sejem.
Zavod ŠRC Golovec je dolga
leta posloval na meji oziroma
že kar z rdečimi številkami, la-
ni pa so poslovanje zaključili
z nekaj več kot tremi milijoni
tolarjev dobička. Vrednost
premoženja je v Golovcu po
bilanci stanja lanskega 31. de-
cembra ocenjena na 311 mili-
jonov 415 tisoč tolarjev, kar
predstavlja tudi 100-odstotni
vložek oziroma družbeni kapi-
tal novonastale družbe z ome-
jeno odgovornostjo Celjski
sejem.
Preoblikovanje v družbo
z omejeno odgovornostjo, ka-
tere edini lastnik je občina Ce-
lje, v izvršnem svetu utemelju-
jejo z dejstvom, da bi bilo gle-
de na način financiranja iz-
gradnje Golovca in zdajšnjo
zakonodajo skorajda nemogo-
če ugotavljali lastninske vlož-
ke ob morebitni odločitvi za
delniško družbo. Možnosti za
nadaljnje preoblikovanje osta-
jajo odprte še naprej, že druž-
ba z omejeno odgovornostjo pa
zagotavlja tudi posreden vpliv
občanov na poslovanje Celj-
skega sejma. Poslanci so na-
mreč opozarjah na strah, da bi
zaradi sejemske dejavnosti po-
tisnili šport in rekreacijo
v Golovcu povsem na rob.
Z večino glasov so poslanci
podprli tudi odločitev, da di-
rektorja Celjskega sejma ime-
nuje 7-članski upravni odbor,
ki ga za dobo štirih let (z mož-
nostjo ponovitve) imenuje ob-
činska skupščina.
Ob tem so poslanci ves čas
opozarjali na pomen Golovca
v Celju kot regijskem in sejem-
skem središču. Franček Kna-
felc (SDP) je menil, da Golo-
vec že zaradi mednarodnega
obrtnega sejma in drugih sej-
mov ne sme obviseti kot zrela
hruška. Marko Brezigar (SSS)
pa se je zavzel za natančno
razmejitev med profitnimi in
neprofitnimi dejavnostmi
v okviru Celjskega sejma. Pri
tem je opozarjal, da je potreb-
no opredeliti kolikšne - če
sploh - bodo obveznosti občin-
skega proračuna do športno-
rekreativnih dejavnosti v Go-
lovcu.
i. stamejCiC
Poslanci so magistra Franca
Pangerla, ki mu je 31. maja
potekel mandat \TŠilca dolž-
nosti direktorja Zavoda ŠRC
Golovec, ponovno imenovali
za v.d. O tem, kdo bo direktor
Celjskega sejma v prihodnje,
bo odločal upravni odbor, ki
ga bodo imenovali v občinski
skupščini.
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
-	Podjetje MIL-PP, d.o.o.
Ljubljana nudi horizontalno
kontinuirano lite palice in žice
FI 2 do 13 mm, elektrode sive
litine FI 4, 6, 8, 10,
12 mm X 600 mmgole/oplaščene
elektrode gole monel 60 ali
oplaščene monel 190. Nudijo
tudi vse vrste in dimenzije ste-
litov, vključno formstelite tra-
peznega in paralelogramskega
preseka za stelitiranje žag
v lesni industriji. Informacije:
tel. 061/151-161 (dr. Jože
Rodič).
-	Elektroindustrijska mon-
tažna dejavnost EMID d.o.o. iz
Trbovelj nudi previjanje in po-
pravilo asinghronih, sinhronih
in enosmernih elektromotor-
jev do 500 KW moči ter nape-
tosti do 10 KV, popravilo in
predelavo vseh vrst tuljav in
el. magnetov, popravilo in
vzdrževanje vseh vrst el. mag-
netnih, mehanskih in pnev-
matskih stikov za vse nivoje
napetosti električnih strojev in
naprav v plinovarni izvedbi.
Nudijo tudi izdelavo varilnih
transformatorjev do 350 A (tu-
di po naročilu) ter izdelavo in
popravilo energetskih trans-
formatorjev v IP 54 zaščiti,
moči do 1 MVA ter napetosti
0,4, 0,5 3, 6 in 10 KV. Informa-
cije: tel. 0601/22-144 int. 333
ali 24-248 (Jože Juvan).
Povpraševanje:
- Italijanski inštitut za zu-
nanjo trgovino išče slovenske
partnerje za proizvodnjo eno-
krilnih oken in notranjih vrat.
Podrobnejše informacije so na
voljo v Gospodarski zbornici
Velenje.
- Avstrijsko podjetje nujno
potrebuje proizvajalce ovalnih
jeklenih cevi (v Avstriji veljajo
mere 125/40/3), po možnosti
pocinkane. Potrebujejo večje
količine. Informacije: tel. 42-
27-32-68 (Acon Schaschl).
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 17. 6. 1992
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št. 24 - 18. junij 1992
5
Spreminjanje
včerajšnjih vrednot
Trtiitev: '^Slovenija bo podjetniška Uružba, ali pa ie ne bo,<- po mnenju
mag. soc. Karmen Gorišeli ni zgolj floskula - Družba enakosti brez konkurence Je
za Slovence preteklost
Bacio, podjetje za kadrovsko-razvojni
in socialni inženiring, ki se na trgu po-
javlja tudi kot Slovenski inštitut za me-
nedžnient, ima sedež na Kidričevi 3 v Ce-
lju. Administrativni servis ima skupaj
s podjetjem Sinteza, značilno za podjetje
pa je tudi to, da v njem ni nihče zaposlen.
Solastnica Racia, magistra sociologije
Karmen Gorišek, je v svobodnem pokli-
cu, v večini primerov pa vendarle dela za
»svoje« podjetje. Podobno velja tudi za
ostale strokovnjake, združene v Raciu.
Racio pripravlja na kmetiji Zgornji
Zavratnik pod Raduho zadnji teden v ju-
liju in avgiistu Poletno šolo podjetništva
za mlade med 17. in 27. letom. Gre za
projekt, ki se ga v Sloveniji ni lotil še
nihče, strokovnjaki v Raciu pa so v slo-
venskem prostoru razvili še nekaj po-
dobnih novosti. Del njihove dejavnosti je
vezan na kadrovski menedžment v po-
djetjih, drugi del pa na aktivno politiko
zaposlovanja, kar se često pojmuje kot
socialni inženiring, namenjen v večji me-
ri brezposelni populaciji. Socialni inže-
niring v največji meri vključuje progra-
me alternativne in aktivne politike zapo-
slovanja. Gre za javna dela, organizacijo
in nadzor nad njimi, ob tem pa tudi za
programe selekcije in identifikacije
brezposelnih za potencialne podjetnike.
V masi ljudi z različnimi načini in meto-
dami ugotavljajo, kdo je primeren za vla-
' ganje v delovno samostojnega podjetnika
^ ali obrtnika. V Raciu pa pripravljajo tudi
J najobsežnejši program - samozaposlova-
j nje s podjetništvom oziroma podjetniške
S delavnice. V njih že par rtiesecev v trite-
denskih programih posamezniki v skupi-
li nah do 25 brezposelnih poskušajo ugoto-
j viti ali so kot osebnost primerni za po-
ji djetnika in ali so izbrali primerno idejo
J, oziroma program, ki je dovolj atraktiven
j in tržno zanimiv, da z novim poslom ne
tvegajo preveč.
Aktivna politika zaposlovanja, ki je
zdaj vključena tudi v slovensko delovno
zakonodajo, je v dobršni meri nastajala
v Celju. Bo tako tudi s socialnim inženi-
^ ringom, ki ga razvija Racio?
J Celje je od leta 1985 naprej center
) strokovnjakov za kadrovsko in socialno
politiko — začetki vseh večjih inovativnih
i projektov so nastajali pri nas, najsi gre
j za prvi večji projekt kadrovsko podprte-
jga prestrukturiranja celjske industrije
i ali programe socialne politike. Kot sku-
] pina smo prvi opozorili, za kaj sploh gre.
j Začeli smo spreminjati javno mnenje,
j! kar se danes že odraža.
I Republika Slovenija namenja za sa-
^ niozaposlovanje nekaj denarja. Racio bdi
nad javnimi deli — samo v Celju ali tudi
širše?
S socialnimi programi smo v tem letu
delovali izključno v celjski regiji. Pre-
prosto zato, ker je bilo toliko dela, da
fizično nismo zmogli več vzporedni'^
projektov. Izven Celja pa izvajamo del
kadrovskega menedžmenta, ki je vezan
na podjetja — kar je po svoje zanimivo.
Racio je doslej vso svojo energijo vlagal
v pripravo know-howov in ne v promoci-
jo, imeli smo dovolj dela in zavedamo se,
da je potrebno kar naprej pripravljati
nove programe. Za brezposelne so neka-
teri programi zdaj resnično dobri, lahko
bi rekli perfektni... A ker je zdaj ta
program na vrhuncu življenjske krivulje,
bo začel kmalu padati in za jesen imamo
pripravljene že nove.
Za brezposelne imate široke selekcij-
ske programe iz katerih pridobivate kan-
didate za podjetniške delavnice. V Celju
se je pred kratkim zaključila že peta...
V Sloveniji pod nazivom podjetniška
delavnica poteka veliko programov. Med
največkrat omenjenimi je vsekakor Gea-
college, ki je tudi edina specializirana
institucija za podjetništvo v Sloveniji.
Podjetniške programe pripravljajo tako,
da kandidat zaključi delo z vsemi izraču-
ni in konkretnim poslovnim načrtom. Mi
pa v podjetniški delavnici, v kateri sode-
luje manjša skupina (izbor) brezposel-
nih, le-te z različnimi metodami preveri-
mo. Ugotavljamo, ali je vanje primerno
»vlagati«, saj Ministrstvo za delo vsake-
mu potencialnemu podjetniku namenja
določeno vsoto denarja - in, če je ta denar
na voljo, naj bo smotrno uporabljen. Do-
ločena mera kritičnosti je potrebna.
V delavnici kandidati spoznavajo sami
sebe, svojo pozicijo na trgu delovne sile,
svojo idejo — ugotavljajo, ali je posel, s ka-
terim se nameravajo preživljati atrakti-
ven, ali je tržno zanimiv, ali ima šanse
preživetja in razvoja... V delavnici sode-
lujejo tudi strokovnjaki iz davčne upra-
ve, občinskega sekratariata za družbeno-
ekonomski razvoj, ljudje, ki potencial-
nim podjetnikom potem konkretno po-
magajo. Delavnico zaključujemo z dispo-
zicijo poslovnega načrta. Kar pa se mi
zdi najpomembnejše - v centru je človek
in ne ekonomija, za nas je velik uspeh
tudi to, če človek ugotovi, da za podjetni-
štvo ni primeren.
S podjetniško delavnico torej prepre-
čite posamezniku, da bi kar na pamet
vlagal svoje znanje ali tudi kapital v pro-
jekt, ki potem ne bi rodil sadov?
To je glavni cilj - s podjetniško delav-
nico pride posameznik dosti bližje ures-
ničitvi svoje ideje. Ko zaključi splošno
izobraževanje, ima še možnosti za speci-
alistično svetovanje, naši predavatelji so
pripravljeni pomagati tudi naprej. IRRI,
denimo, konkretno pomaga pri tržnih ra-
ziskavah številnim našim kandidatom.
Racio pripravlja za poletje novost — po-
letno šolo podjetništva za mlade — name-
njeno šolajoči se generaciji. Kaj želite
doseči z njo?
Ne gre za podjetništvo v klasičnem po-
menu. S poletno šolo bi radi mlade med
17. in 27. letom preusmerili v razmišlja-
nju. Slovenija bo podjetniška družba, ali
pa je ne bo — velikokrat pravimo. Za to pa
je treba spreminjati vrednote - družbo, ki
je zagotavljala enakost in ni sproščala
konkurenčnosti, moramo predrugačiti.
Mladi moraio postati boli samostojni.
znati morajo planirati svojo prihodnost,
postavljati cilje, osvojiti morajo podjet-
niške vrednote v dobrem smislu, saj mar-
sikdo pod podjetništvom še vedno razu-
me goljufijo in na hitro pridobljen denar.
Je pa čisto drugače - podjetništvo pomeni--
skorajda neomejen delovni čas, vlaganje
znarija, odpovedovanje in predvsem to,
da ne kloniš pred ovirami.
Ker gre za novost — kakšen je bil odziv
med mladimi?
Poletna šola podjetništva za mlade je
podprta s tržno raziskavo - zajeli smo
generacijo gimnazijcev in študente vseh
usmeritev, ob njih pa tudi starše. Odziv
je bil zelo velik. Med 100 študenti sta le
2 menila, da šola zanju ne bi bila izziv.
V tujini se planiranje kariere začenja ze-
lo zgodaj, pri nas pa so trenutno še absol-
venti zelo bosi. Ker imajo do diplome še
nekaj časa za razmislek, bi bilo prav za-
nje potrebno pripraviti posebne progra-
me. Poletna šola je lahko predpriprava.
In kakšna bo poletna šola?
Prijetno, združeno s koristnim - po pet
dni, zadnji teden v juliju in avgustu. Da
bi pocenili program (na protivrednost
500 DEM) smo privabili partnerje, ki se
lahko pokažejo tudi kot atraktivni delo-
dajalci — nismo pa iskali klasičnih spon-
zorjev. Podjetja se bodo prvi dan šole
predstavila in če bodo ugotovili, da jih
posamezni kandidati zanimajo, se sode-
lovanje lahko nadaljuje. Vsak dan bo
vsebinsko zaokrožen. Odločili smo se za
delavnice (izredno malo bo klasičnih
predavanj) v dopoldanskem času, po ko-
silu bodo prostočasne aktivnosti (tenis,
jezdenje, lokostrelstvo...), popoldne
okrogle mize in zvečer spet sproščujoče
dejavnosti.
Poletna šola je najbrž temelj vašega
nadaljnjega dela?
Vsak program, ki je zasnovan kot
know-how, se potrdi - če je dober - s tem,
da se razgradi v podprograme, da služi
zgolj za osnovo številnim parcialnim
programom. Nekaj manjših poslovnih
skrivnosti imamo za jesen v Raciu že
pripravljenih.
IVANA STAMEJČIČ
Prijave za petdnevno poletno šolo po-
djetništva za mlade v Raciu sprejemajo
do 10. julija — program pa je po dnevih
razdeljen na vsebinske sklope. Od pogo-
vorov z atraktivnimi delodajalci, temati-
ke trženja, psiholoških metod (kdo sem,
kakšne so moje prednosti oziroma slabo-
^ 5/j 2a podjetništvo), do iskanja odgovo-
ri rov na vprašanja, kako uspeti (komunici-
ranje, samoorganizacija in profesionalna
etika) in kako načrtovati kariero (cilji
osebnega razvoja, kako od zamisli k ak-
fiji)-
Mag. soc. Karmen Gorišek: »Kadrovski
menedžment v podjetjih je vezan na obli-
kovanje razvoja kadrov v podjetju - do
nedavna je bilo še veliko povpraševanja
po kreiranju kadrovske strategije ali pla-
niranja kariere v podjetjih, zadnje čase
pa tega ni več. Nekaj zaradi slabe gospo-
darske situacije, nekaj verjetno tudi za-
radi nesprejete lastninske zakonodaje,
saj ljudje v podjetjih ne vedo, kaj bo
jutri. Zanimivo pa je, da je veliko pov-
praševanja po kratkih, enodnevnih tre-
ning-programih, po programih učenja
veščin ravnanja vodilnih ob določenih
situacijah v podjetjih — v teh primerih gre
za povezavo predavateljskega in konzul-
tantskega dela, kar je novost pri nas. Kot
primer naj omenim trening-program
»kako ravnati v primerih, ko sporočaš
dogodke z neprijetno vsebino«, katerega
vsebina je, kako naj bi vodilni v podjetju
delavce seznanili s tem, da postajajo vi-
ški ^elovne sile.«
Slatinčani na »Vinovi 92«
Prva samostojna mednarodna
predstavitev slovenskih vinarjev je
bila med 11. in 15. junijem na tret-
jem največjem sejmu vina »Vinova
92« na Dunaju. Na njej je z vinski-
mi kozarci sodelovala Steklarska
šola iz Rogaške Slatine.
H kulturi pitja vina brez dvoma
sodi ustrezen kozarec. Temu so se
y Steklarski šoli pričeli prilagajati
žc pred leti. Med drugim so izdelali
nagrajeni »slovenski vinski koza-
rec«. Pri izdelavi kozarcev za posa-
mezne vrste vina so sodelovali
s proizvajalci vina, z leti pa vedno
bolj tudi s Poslovno skupnostjo za
vinogradništvo in vino Slovenije, ki
jih je tudi povabila na mednarodno
predstavitev na Dunaju.
Na slovenskem oddelku sejma je
Steklarska šola pokazala 58 različ-
nih kozarcev, steklenice, hladilce
za šampanjec in podobno. Na urad-
nem dnevu Slovenije so na pokuši-
no ponudili 19 sort slovenskih vin,
ki so jih točili v kozarce slatinške
šple. Očitno so bili povšeči števil-
nim obiskovalcem, saj so predstav-
niki Steklarske šole navezali kar
nekaj stikov z avstrijskimi vino-
gradniki.
BRANE JERANKO

na sončni strani alp
LETO PREPIROV IN SO-
VRAŠTVA - Kmalu bomo
praznovali eno leto, odkar je
Slovenija 25. junija lani raz-
glasila svojo samostojnost in
neodvisnost. Zdaj. 51 tedno
pozneje, je pozabljeno, da
smo bili v lanski vsiljeni voj-
ni vsi kot eden, kar nam je
prineslo tudi zasluženo zma-
go in plačilo — suverenost. Če
se ozremo danes okrog sebe.
bomo videli vsepovsod ne-
kakšno nestrpnost do druga-
če mislečih, prepire, grdo
gledanje med seboj, žal ne le
strankarskih veljakov, po-
rast nasilja - vključno
z umorom Ivana Kramber-
gerja - ki je možen samo
v ozračju groženj in sovra-
štva.
Kazalo bi si vtisniti za
zmeraj v spomin besede
predsednika Milana Kučana,
ki jih je izrekel gorskim reše-
valcem ob njihovi 80. oblet-
nici, veljajo pa za vse Slo-
vence: »Navsezadnje smo
Slovenci in državljani te svo-
je mlade države vsi skupaj
ena sama velika naveza, ki je
že zmogla vrhunske vzpone
in ki je bila naučila, da jih bo
še zmogla... Slovenske gore
ne poznajo strank, ideologij
in nazorov, poznajo pa trdo
preizkušeno usodo sloven-
stva, katere del in priča so.
V časih, ki so polni preizku-
šenj za našo prihodnost, bi
veljalo o tem premišljati in se
odločno odpovedati nosilcem
zla, ki znova poskušajo med
nami posejati klice komaj
premaganega - a kot je videti
-	ne tudi še pozabljenega so-
vraštva. Tega gore ne pozna-
jo. V njih s sovraštvom ni
mogoče preživeti.«
Izziv velja vsem Sloven-
cem, je pa ponoven poziv
-	zakopljimo bojne sekire,
saj z bojnimi kriki in barva-
mi ne bomo prišli tja, kamor
smo se namenili in odločili
-	v Evropo.
ŽRTEV ALI NASILNICA?
-	Med tistimi, ki so morali
okusiti grenko čašo sovraž-
nosti, je tudi Spomenka Hri-
bar, predsednica Svetovnega
slovenskega kongresa - Kon-
ference za Slovenijo. Z 12:11
glasovi so jo razrešili, pri tem
pa je skupina štirih članov
izvršilnega odbora natrosila
kup obtožb na račun doseda-
nje predsednice (nepravilno
finančno uradovanje, avto-
kratsko - beri: samovladar-
sko, nasilniško — vodenje,
vnašanje	strankarstva
v SSK, celo članek Zaustavi-
te desnico! v sobotni prilogi
Dela). Te obtožbe bo morala
skupina ta teden dokazati, če
jih bo mogla, sicer bo treba
verjetno spregovoriti o mo-
ralni odgovornosti takšnih
tožiteljev brez dokazil.
Škoda pa je že narejena,
namreč gibanju, kot je Sve-
tovni slovenski kongres, saj
se je njegovo vodstvo (in tudi
članstvo v Sloveniji) razdeli-
lo na dva dela, tako da bo
imel novi predsednik Franc
Miklavčič (podpredsednik
pri Peterletovih krščanskih
demokratih in pred desetlet-
jem nesojeni predsednik pro-
tikomunistične) »slovenske
vlade«, za kar je bil obsojen
na zaporno kazen) polne ro-
ke dela, če bo hotel prepreči-
ti nadaljnji razkol v gibanju.
Že Miklavčičeva politična
funkcija pa pove, da se bo
Svetovni slovenski kongres
verjetno obrnil v skrajno
desničarstvo, kar bo zlasti
všeč tistim političnim emi-
grantom, ki so si že od začet-
ka prizadevali za takšno
usmeritev.
Kako je že rekel Milan Ku-
čan: S sovraštvom ni mogoče
preživeti...
VRNITEV V NASPROTJA
-	Podobno opozarja tudi
predsednik slovenske skupš-
čine dr. France Bučar, ki za-
vrača očitke, zlasti verskega
tiska, češ da je pri spremem-
bi vlade šlo za »politični pre-
vrat«. da so se »po dveh letih
vrnili na oblast (nekdanji?)
komunisti«, da »je stara ne-
strpnost do vere in Cerkve
spet izbruhnila na dan« in
podobno. Pri tem dr. Bučar
opozarja, da se znova pojav-
ljajo časi, ko smo se delili na
»mi in oni«, samo barva se je
spremenila: nekdaj je bila
rdeča in črna, zdaj je črna in
rdeča.
Vse spominja na predvojne
čase, ko so se naši predniki
šli liberalce in klerikalce. Pri
tem je zanimivo, da bi seda-
nje Goljeve liberalce (s štiri-
mi sedeži v slovenski skupš-
čini in z mišljenjem, kot ga
imajo lahko bogati obrtniki)
prej uvrstili k slednjim, kot
pa k liberalnim demokratom
dr. Janeza Drnovška oziroma
politični sredinskosti z ra-
hlim nagibom v levo.
ZAPOSTA VLJENIEVAN-
GELIČANI - V obdobju
ofenzive krščanskih demo-
kratov (tudi tokrat jih je tre-
ba, tako kot je bilo pred voj-
no, ločiti od krščanskih soci-
alistov, ki so imeli desetletja
za vodnika Edvarda Kocbe-
ka in druge napredne krš-
čanske inteligente) in posa-
meznih vodilnih teologov
rimskokatoliške Cerkve so se
oglasili evangeličani. Senior
Ludvik Novak je v imenu de-
legacije EC, ki je bila pri
predstavnikih najvišje dr-
žavne oblasti, izrazil nezado-
voljstvo, ker je bila evangeli-
čanska cerkev v zadnjih letih
odrinjena od družbenih do-
gajanj v Sloveniji. Gre za
tretjo po številčnosti versko
skupnost od 17 v Sloveniji,
saj ima EC 13 far, od teh 10
v Prekmurju, pa eno v Ljub-
ljani, Mariboru in Apačah,
v nih pa je 18.000 vernikov.
Resda je to peščica v primer-
javi z dvatisočletno tradicijo
rimskokatoliške Cerkve, to-
da po ustavi je vsem verskim
skupnostim zagotovljena
enakopravnost.
ŠČITNIKI IZ STRANKE
DR. DRNOVŠKA - Veliko
zabave, pa tudi razburjenja
je v slovenski skupščini pov-
zročila pobuda treh poslan-
cev Liberalno-demokratske
stranke (Metka Mencin, Ro-
man Jakič in Borut Razdev-
šek), ki so vložili delegatsko
pobudo, s katero predlagajo
odpravo prometnega davka
na ščitnike (varovala, kondo-
me) za moške. V posebnih
kuvertah, ki so jih liberalni
demokrati delili kolegom
vsak v svojem zboru in novi-
narjem - z vednostjo dr. Ja-
neza Drnovška ali brez nje,
to je vprašanje - je bil tudi
ščitnik z vsemi navodili za
uporabo. Pobudo so poslanci
sprožili zaradi tega, ker je po
podatkih zdravstvene službe
v Sloveniji 24 bolnikom za
aidsom. od teh jih je 14 že
umrlo, okuženih je 42 ljudi,
ki še niso zboleli, po oceni pa
je z virusom aidsa okuženih
še okrog 400 ljudi. Velika ve-
čina bolnikov je kot rizični
dejavnik za okužbo navedla
spolni odnos. Zato so liberal-
ni demokrati predlagali, da
bi ukinili prometni davek na
ščitnike, jim s tem znižali ce-
no in ta kontracepcijski pri-
pomoček naredili dostopen
mladim. Nasprotniki kontra-
cepcije v skupščini, zlasti
ljubitelji banan, so pobudo
in prilogo k njej z gnusom
odvrgli...
u
ij
5i
I«
I
-(7
>
Zj
Št. 24 - 18. junij 1992
If
Hči rešuje mater
Novi direiitor Gorenja Eleiftronilie je Drago Šuieii
Upravni odbor Gorenjevega
podjetja Elektronika je konec
minulega tedna potrdil zame-
njavo vodstva, ki naj bi ta sko-
raj 500 članski kolektiv spra-
vilo iz sedanjih težav in pre-
cejšnje izgube.
Dosedanjega direktorja Iz-
toka Hudomalja je za leto dni
zamenjal mag. Drago Šulek,
sicer du-ektor velenjskega Po-
inta.
Kako ocenjujete razmere
v podjetju in kje so po vaši
oceni vzroki za nastale težave?
Vzroki so notranji in zuna-
nji. Po moji oceni so v zadnjem
obdobju na resno poslabšanje
poslovnega stanja Elektronike
vplivali predvsem zunanji
vzroki. Gre za popolno sesutje
jugoslovanskega tržišča, na
katerem je slonela prodaja
barvnih televizorjev. Vodilna
ekipa, je morala prodajo barv-
nih televizorjev preusmeriti
z jugoslovanskega na tuja tr-
žišča. Nalogo so solidno zasta-
vili, Elektronika danes ima iz-
delek, s katerim se lahko kosa
v konkurenci z drugimi proiz-
vajalci. V času, ko je Elektro-
nika iskala tuja tržišča, je na
področju rjave tehnike v svetu
prišlo do izrazite recesije. Zato
obseg plasmana izdelkov v tu-
jino ni bil tolikšen, kot bi bilo
potrebno, da bi z obstoječimi
zmogljivostmi in kadrom po-
slovali pozitivno.
Dejstvo, da vi prevzemate
vodstvo Elektronike, najbrž ni
zgolj slučaj, Elektonika je
v preteklosti sodelovala pri
ustanovitvi Gorenja Point.
Elektronika je še danes ve-
činski lastnik podjetja Gore-
nje Point, ki je sicer mešano
podjetje. Poleg Elektronike so
lastniki vsi zaposleni v Pointu.
Osebno sem seveda zainteresi-
ran, da hčerinska firma ohrani
pri zdravju in življenju svojo
mater.
Gorenje Elektronika ima
6 milijonov nemških mark iz-
gube in okoli 20 milijonov
Začetni ukrepi bodo pred-
vsem intervencijski. To pome-
ni, da je treba zagotoviti pogo-
je za kolikor toliko normalno
proizvodnjo za izpolnitev po-
trjenih naročil tujih kupcev.
Te je treba ohraniti. Ob seda-
nji zadolžitvi je naloga izjem-
no težka in terja sodelovanje
ter zaupanje glavnih upnikov.
Zaupanje v to, da bo postopek,
ki je v začetku sanacija, v na-
daljevanju pa prestrukturira-
nje, dal rezultate. Glavnim up-
nikom bom v mesecu dni pred-
ložil svoje načrte racionaliza-
cije in nadaljnje poti. V to pro-
izvodnjo je vgrajenega ogrom-
no znanja. Poleg 470 delovnih
mest v Elektroniki je na po-
djetje vezano veliko število de-
lovnih mest v Sloveniji in vse
to so razlogi, zaradi katerih
velja to proizvodnjo ohraniti
pri življenju. Ne računam na
neko imaginarno pomoč upni-
kov, temveč na sodelovanje na
zelo jasnih predpostavkah.
V prihodnje naj bi v Elek-
troniki oblikovali dva ali tri
profitne centre. Lahko pojas-
nite, s čim se bodo ukvarjali?
' Idejo o oblikovanju profit-
nih centrov sem prevzel od po-
sebne skupine, ki je proučeva-
la razmere v Elektroniki.
Predvideli so tri profitne cen-
j tre, v nadaljevanju so to lahko
I tri samostojna podjetja. Gre za
" proizvodnjo in prodajo barv-
nih televizorjev, potem raču-
nalniških monitorjev, česar se
lotevamo v sodelovanju z itali-
janskim partnerjem, ter vrsto
inovativno zastavljenih mož-
nih programov, ki jih bo treba
tržno testirati.
So za profitne centre že pri-
pravljeni programi ali ste se
odločili, da boste podjetje naj-
prej delili na tri dele in potem
iskali ustrezne programe?
Glavna naloga je sanacija
Elektronike takšne kot je. Sa-
nacija bo potekala tako, da
bomo skozi profitne centre
prišli do novih podjetij. Pravi
elaborati bodo pokazali upra-
vičenost nastanka nekega po-
djetja.
Boste kot novi direktor po-
segli v kadrovske zamenjave,
slišati je predvsem pripombe
na delo prodajne službe?
Danes o tem še težko govo-
rim. Dosedanje vodstvo je
v začetni fazi sanacije nujno
potrebno, potem bomo videli.
Kakšna bo usoda delavcev?
Doslej je bilo v Elektroniki za-
poslenih 470 ljudi. Koliko jih
boste obdržali na delu, koliko
jih bo moralo na čakanje ozi-
roma na zavod? Delo v tem
podjetju bo menda imelo naj-
več 300 ljudi.
Na čakanju so bili delavci
občasno že doslej. Če govorim
realno, je številka 300 delav-
cev, ki bi imeli delo, vsaj v za-
četnem obdobju previsoka. Na
začetku bo delo obdržalo bi-
stveno manj delavcev. Šele
s povečano prodajo na tržišču
obstojajo možnosti za ponovno
zaposlitev tistih, ki bodo na
čakanju oziroma ki bodo
v najkrajšem času dobili od-
ločbe o tehnoloških viških.
Ste lahko bolj konkretni pri
številkah?
Zaenkrat o številkah ne mo-
rem govoriti. Lahko rečem le,
da bo delo imelo bistvemo
manj ljudi, kot ste povedali
sami.
Verjamete, da boste prepre-
čili stečaj?
Za delovanje nekega podjet-
ja je potrebno tržišče, potrebni
so ljudje z znanjem, sredstva
za delo ter kri za funkcionira-
nje sistema. Pive tri stvari
imamo, nimamo pa krvi. Kako
se bo odvijala sanacija, bo od-
visno od upnikov, od tega, ali
bodo pripravljeni potrpeti in
sprejeti moratorij na odplačilo
zapadlih obveznosti za dolo-
čen čas. Popoln moratorij bi
moral trajati vsaj nekaj mese-
cev, hkrati bo treba dobiti ne-
kaj sveže krvi, torej svežega
denarja. Lahko je to v obliki
materiala s strani partnerjev,
obenem pa je treba zagotoviti,
da bo tekoča proizvodnja od
nekega trenutka normalno te-
kla naprej. Menim, da je ta
trenutek lahko začetek jeseni,
od takrat naprej bi morala
proizvodnja teči profitabilno.
Takrat upam, da bomo upni-
kom začeli vračati stare ob-
veznosti, tekoče obveznosti pa
nameravamo plačevati sproti.
Če tega ni mogoče zagotoviti,
potem je razmišljanje o sana-
ciji brezplodno. Računam še
na eno stvar: v tej državi bo
v kratkem prišlo do sanacije
bančnega sistema. Banke so
naši precejšnji upniki, nekate-
re terjatve pa segajo nekaj let
nazaj. Pričakujem, da bo nekaj
terjatev odpisanih. Višino ter-
jatev, kakršna je, bi tudi z zelo
visoko proizvodnjo v nekaj le-
tih ne uspeli poravnati.
IB
nemških mark dolgov. Kako se
boste lotili dela?
Siavje v Jurifloštru
V počastitev Dneva držav-
nosti, 25. junija in ob zak-
ljučku meseca aktivnosti or-
ganizacij Rdečega križa
v občini Laško in krajevnega
praznika Jurkloštra bo v tem
kraju v nedeljo, 21. junija,
več slovesnosti. Že ob 9.30
bo otvoritev asfaltirane ccste
Brodnice - Paneče (Pureber),
ob 10. uri pa slovesna maša
v cerkvi v Jurkloštru ob zak-
ljučku del na ostrešju
cerkve.
Osrednja slovesnost bo od
11. ure dalje na prostoru
Kartuzije v Jurkloštru z raz-
vitjem prapora Rdečega kri-
ža, otvoritvijo novega RTV
pretvornika in podelitvijo
priznanj RK Slovenije ter
KS Jurklošter. V kulturnem
programu bodo sodelovali
moški pevski zbor Jurklo-
šter, učenci domače podruž-
nične osnovne šole in vokal-
no instrumentalna skupina
Utrinek s Polane. Slavnostni
govornik na osrednji prire-
ditvi bo član slovenskega
predsedstva dr. Dušan Plut.
Priznanja slovenskega
Rdečega križa bodo dobili
-	zlati znak Anica Mralkič
Brez za življenjsko delo, si
brni znak Ludvik Racm
z Vrhovega, diplomo KO 1
Svibno in zahvalo občins
organizacije RK Laško
Veronika Jazbinšek iz Ri
skih Toplic.
Priznanja Sveta KS Ji
klošter bodo dobili Pivovi
na Laško, RTV Sloven
-	Oddajniki in zveze, Pev:
zbor Jurklošer, Marija Pi
nik iz Blatnega vrha in Mi
na Kozmus iz Paneč.
T. VRA]
Šolska gneča
Osnovnošolce čaka še tec
dni pouka, srednje šole pa 1
do jutri zaključile pouk. Pi
vrati so izpiti. Z zaključni
izpiti (s pisnim delom), so p
čeli že včeraj, končani pa bc
do 26. junija. 29. in 30. jun
bodo na srednjih šolah prvi j
ki za popravne izpite. Osn
šolci pa bodo lahko zvedeli,
so sprejeti na želeno sred
šolo v sredo, 24. junija.
Oproščeni najemnine
Pogovori o usodi Zdravilišča v Rimskih Toplicah se
nadaljujejo. Delegacija delniške družbe Terme Laško in
občine ter Izvršnega sveta Laško je v ponedeljek obiskala
namestnika slovenskega obmrambnega ministra Mirana
Bogataja.
Usklajevanje pripomb Laščanov s predlogom pogodbe,
ki so jo pripravili na Ministrstvu za obrambo, je bilo
izredno težavno. Nihče noče kaj dosti popustiti in tako
v Ljubljani še vedno vztrajajajo pri svojem. Laščani so
opozorili na velika vlaganja in na problem lastninjenja.
Konkretna pridobitev na ponedeljkovem pogovoru je bila
ta, da so na Ministrstvu pristali na oprostitev plačila
najemnine za dobo enega leta. Do konca tedna bodo
v Ljubljani pripravili nov, dopolnjen osnutek pogodbe in
po njem se bodo pogovori nadaljevali.
Ne glede na to pa v delniški družbi Terme pripravljajo
načrt za usposobitev zdravilišča v Rimskih Toplicah, saj
bo to koristilo tistemu, ki bo nekoč najemnik ali lastnik,
kajti z delom bo lahko začel takoj, ko bo problem rešen.
TONE VRABL
Tehnik uspel
v Toursu
v Toursu, prijetnei
francoskem mestu ob Lc
ari, je bilo v začetku junij
že 21. mednarodno tekme
vanje pevskih zborov. Ud<
ležil se ga je tudi celjsl
mladinski pevski zbt
Srednje tehniške šole Celji
Tehnik, ki že desetleti
uspešno prepeva pod umei
niškim vodstvom Dragii
Žvar.
Mednarodna žirija, s(
stavljena iz uglednih ime
s spodročja vokalne umel
nosti, je izmed 77 zborov i
svega sveta, ki so svoje po;
netke in ostali material p(
slali v Tours, izbrala 2
zborov, nastopilo pa jih ;
26. Konkurenca je bila t(
rej huda že pri prvem izb(
ru udeležencev.
Tekmovali so amatersl
zbori, čeprav so bili glaso'
profesionalni. Zborovodk
nja Žvarova je bila pri oc
hodu pesimistična glec
nagrad, saj je težko pr
merjati mladinski pevsl
zbor s tistimi, ki imajo i
izoblikovane glasove.
Na zadnjem gala večer
ko so podelili tudi nagrad
so se predstavili štirje na
boljši zbori: zbor iz I
Chapelle iz Nemčije, Joyfi
Company of Singers :
Londona, ženski zbor
Sofije in švedski pevsl
zbor iz Stocholma. Nagri
do občinstva in ministrst\
za kulturo so prejeli Loi
dončani.
Toda tudi celjski zb*
Tehnik je prejel tri druj
nagrade, skupaj z brazi
skim in romunskim zb<
rom; nagrado v kategori
mešanih zborov, kategori
mešanih ansamblov i
v prostem programu.
JELKA ŠUTEJ ADAMI
Mladi gasilci
Dobrne prvaki
Na Ptuju so pripravili
prvo državno pr\'enstvo za
najmlajše kategorije - pi-
onirje, pionirke, mladince
in mladinke - v gasilsko
športnih disciplinah. Na-
stopilo je blizu 200 desetin,
uvrščenih pa je bilo 189.
S celjskega območja so
največji uspeh dosegli mla-
dinci gasilskega društva
Dobrna, ki so v svoji kate-
goriji (uvrščenih 54 dese-
tin) postali državni prvaki,
predstavniki Šešč iz žalske
občine pa so bili dvanajsti.
Uvrščeni so bili še pred-
stavniki gasilskih društev
Velika Pirešica, Steklarna
Boris Kidrič, Topolšica,
Šoštanj, Mozirje, Velenje in
Pesje. Med mladinkami je
bilo uvrščenih 32 desetin,
lep uspeh so dosegle pred-
stavnice Škofje vasi (2),
Nove cerkve (3) in Topolši-
ce (4), uvrščene pa so bile
še Šešče, Velenje in Mozir-
je. Med pionirkami so bile
naše ekipe slabše uvrščene
(43), saj je bila najboljša
Topolšica šele na 9. mestu,
za njo pa Planina I, Prožin-
ska vas, Šentilj pri Velenju,
Škofja vas, Pesje in Plani-
na 11. Med pionirji (60) so
bili z našega območja naj-
boljši predstavniki Tepa-
nja na 6. mestu, uvrščeni
pa še Vinski vrh. Železarna
Store, Prebold, Latkova
vas in Vojnik.
V soboto in nedeljo, 20.
in 2 L junija, bo še državno
prvenstvo za člane, članice
in veterane v Velenju.
T. VRABL
Praktično nova pivovarna
Z lastnim denarjem do naložb - V soboto dan odprtlb vrat
Pivovarna Laško zaključuje petletno
obdobje, v katerem so s številnimi nalož-
bami skoraj v celoti obno\'ili zmogljivo-
sti in se s tem u\Tstili med deset največ-
jih in najsodobneje opremljenih pivo-
varn v E\Topi. Pridobitve si bodo lahko
krajani in številni drugi obiskovalci
ogledali to soboto, ko pripravljajo v La-
škem Dan odprtih vrat Pivovarne.
Kot je povedal direktor Pivovarne To-
ne Turnšek je danes najstarejša oprema
stara pet let. Z intenzivnimi vlaganji
v zadnjih letih so uspeli zgraditi kapaci-
tete, ki jim omogočajo dnevno proizvod-
njo 10 tisoč hektolitrov piva. Uredili so
varilnico, vrelne in zorilne fermentorje,
linijo za filtracijo piva, linijo za polnje-
nje pločevink, steklenic in sodov. Razen
tega so vlagali v energetiko in ekologijo.
V teh časih je skoraj neverjetno, da so vse
naložbe financirali sami, v petih letih so
obnovi in razvoju namenili 50 milijonov
nemških mark. Že pet let pa v pivovarni
niso najeli niti enega kratkoročnega ali
dolgoročnega kredita.
Uspešno so se prilagodili tudi trenut-
nim tržnim razmeram. Zaradi političnih
sprememb v bivši Jugoslaviji so izgubili
dobrih 40 odstotkov tržišča na Hrva-
škem. Poslovne vezi sicer ponovno oživ-
ljajo, vendar v pivovarni računajo pred-
vsem na prodajo na slovenskem ter na
tujih tržiščih, kar tako pa se južnim tr-
žiščem tudi ne bodo odrekli. Letos načr-
tujejo prodajo 900 tisoč hektolitrov piva.
V prvih petih mesecih so kupci pokupili
že 318 tisoč hektolitrov piva, s tem pa je
prodajni načrt v času nesezone že prese-
žen za 1,2 odstotka.
Kljub izjemnim poslovnim rezultatom
Laščani ne nameravajo spati na lovori-
kah. Nadaljnja razvojna vlaganja bodo
namenjena predvsem popolnemu raču-
nalniškemu vodenju proizvodnje, ener-
getiki, tržišču in tako kot doslej ekologi-
ji. Potem, ko so lani obnovili hotel Hum,
se nameravajo jeseni lotiti temeljite ob-
nove Savinje, kjer bodo zgradili pivnico
in vinsko klet. Obnova bo veljala 5 mili-
jonov nemških mark. Pivovarna sodi tudi
med tiste kolektive, kjer jim ni žal denar-
ja za razvoj kraja, zdravstva, kulture in
športa. Tem dejavnostim so letos name-
nili milijon nemških mark.
IRENA BAŠA
Dan odprtih vrat se v soboto začenja ob
devetih in bo trajal do trinajste ure.
V Laškem pričakujejo veliko obiskoval-
cev, vse pa bodo pogostili s pivsko kloba-
so in pivom.
Izredna pridobitev za Pivovarno in zlasti
njene obiskovalce je muzej, v katerem so
ohranili bakreno posodo za kuhanje piva
iz leta 1938, temu pa dodali še razstavo
Zgodovina pivovarstva v Laškem. Ob ga-
leriji je urejena pivnica, ki so jo obliko-
vali Andrej Kemar, Tomaž Kržišnik in
Milenko Liculj.
Dobrim poslovnim rezulatom sledijo tu-
di osebni dohodki. V Pivovarni je zapo-
slenih 480 delavcev. V mesecu maju je bil
najnižji osebni dohodek 27 tisoč tolarjev,
povprečje je 42 tisoč tolarjev, najvišji
osebni dohodek pa 125 tisoč tolarjev.
Kolektivno pogodbo v pivovarni prese-
gajo za 30 odstotkov.
Št. 24 - 18. junij 1992
7
Udar v kongresu
svetovni slovensiii Ifongres razpada tam, lijer je hotei povezovati
Svetovni slovenski kon-
gres je po dolgotrejnem mol-
ku, ko smo že skoraj bolj ali
manj pozabili, da obstaja ta
organizacija za »vsesloven-
sko povezovanje«, znova
v središču pozornosti. Kon-
ferenca za Slovenijo namreč
nima več svoje prve predsed-
nice: na pobudo celjske in
šentjurske podružnice SSK
sta Izvršilni odbor in Svet
konference izglasovala neza-
upnico Spomenki Hribar,
»Neenaka
oddaljenost«
šentjurska in celjska po-
družnica sta menili, da Hri-
barjeva slabo vodi konferen-
co, da je vodstvo neučinkovi-
to in poslovanje neurejeno.
Potem ko naj bi Viktor Bla-
žič, podpredsednik SSK in
predstavnik Konference za
Republiko Slovenijo v glav-
nem odboru Kongresa v čas-
niku Slovenec prvi javno
opozoril na dalj časa trajajo-
čo krizo v slovenski konfe-
renci in le nakazal krivdo
Spomenke Hribar, pa je isti
časnik nekaj dni potem obja-
vil pravo obtožnico proti
predsednici slovenske kon-
ference SSK.
Podpisniki odprtega pi-
sma Silvester Drevenšek, Ja-
nez Šumrada, Tine Velikonja
in Andrej Vovko obtožujejo
Spomenko Hribar, da se je
kot vidna pripadnica ene od
političnih strank (demokrat-
ske) postavila na čelo poli-
tične kampanije zoper drugo
politično stranko oziroma
skupino strank. »S svojim
izrazitim strankarskim jav-
nim političnim delovanjem
je prišla predsednica Konfe-
rence v popolno nasprotje
z deklariranim nadstrankar-
skim značajem Konference
in kršila načelo »enake oda-
Ijenosti«, kar naj bi bila os-
nova delovanja Svetovnega
slovenskega kongresa,« piše-
jo podpisniki in dodajajo, da
konferenca zaradi predsed-
ničinih strankarsko politič-
nih postopkov postaja po-
daljšana roka politike ene
same stranke.
»Tožniki« očitajo Spomen-
ki Hribar, da skozi ves svoj
mandat vodi Konferenco na
avtoritaren in za demokra-
tično prakso nesprejemljiv
način, saj naj bi pomembne
odločitve sprejemala sama
ali pa v krogu somišljenikov,
tudi takih, ki nimajo funkci-
je ali pa so si jih uzurpirali,
piše »četverica« in da je pri
tem sistematično izigravala
statutarne pristojnosti Sveta
in Izvršilnega odbora Konfe-
rence in da je skušala obe
telesi spreminjati v navadna
potrjevalca izvršenih dejstev
v pravi realsocialistični ma-
niri, piše »četverica«.
Spomenka Hribar meni,
da so jo odstranili zaradi
članka Zaustavite desnico.
»Označili so ga kot vmešava-
nje pohtikov v kongres, če-
sar pa nisem počela. Rekli
so, da politična funkcija
s kongresom ni združljiva,
kar pa spet ne drži. Tako je
recimo gospod Miklavčič, ki
je prevzel moje mesto, pod-
predsednik slovenskih krš-
čanskih demokratov. Se pra-
vi, da je razlog v vsebini mo-
jih političnih opredelitev,« je
v kratkem intervjuju za Ve-
čer izjavila Spomenka
Hribar.
Spomenka Hribar (za De-
lo) pravi, da leta 1985, ko so
jo v roke dobili mlini partij-
ske discipline, ni doživela
takšne moralne diskreditaci-
je kot sedaj. Hribarjeva pra-
vi, da že nekaj časa posluša
očitke, da je njeno zavzema-
nje za narodno spravo na-
vadna farsa in da so se na
zborovanju občinskih De-
mosov zavzeli, da ne more
biti predsednica SSK, ker je
njen svetovni nazor ateisti-
čen in marksističen, ki naj bi
bil Slovencem tuj. »Vsi ki
imajo takšen nazor torej
sploh naj ne bi bili Sloven-
ci,« se sprašuje.
Tudi njen naslednik Franc
Miklavčič meni, da je morala
oditi zaradi tega, ker se je
s člankom Zaustavite desni-
co »preveč politično ekspo-
nirala in da je ta njen članek
šel prek razumnega politič-
nega ozračja.«
Da njena »kongresna ekse-
kucija« ni bila tako lahka in
da je izpričala številna no-
tranja trenja, priča tudi re-
zultat glasovanja, saj so
Spomenko Hribar razrešili
z glasovanjem 12:11, prav
tako tesno pa so izvolili nje-
nega naslednika Franca Mi-
klavčiča, za katerega je gla-
sovalo 12 članov izvršilnega
odbora, za Petra Kovačiča
Peršina pa 10.
»Afere in aferice«
Tistim, ki so hoteli odstra-
niti Spomenko Hribar se je
že nekaj časa nabirala jeza
zaradi »proceduralnih afe-
ric«, saj naj ne bi bilo zapis-
nikov o delu izvršnega odbo-
ra, o novemberskih naj bi
govorili junija, finančno po-
slovanje je neurejeno, »fi-
nančnik pa je dal odstavko«
itn.
Še posebej pa je »četveri-
ca« Hribarjevi in njenim sve-
tovalcem očitala, da so po-
skušali o finančnih vpraša-
njih odločati mimo Sveta in
Izvršilnega odbora konfe-
rence. Predsednica konfe-
rence naj bi »na svojo pest
podpisala vrsto za Konfe-
renco obvezujočih pogodb in
aneksov, ne da bi jo Svet in
Izvršilni odbor za to poobla-
stila.« Četverica pravi, da ne
morejo pri tem povsem izk-
ljučiti finančnih malverza-
cij, to pa naj bi povzročalo
dolgotrajne konflikte med
predsednico in posameznimi
člani organov Konference,
zaradi česar je v veliki meri
ohromljeno delo kongresa
v Sloveniji. Glede finančnih
malverzacij je Spomenka
Hribar izjavila, da upa, da
bo lahko četverica te trditve
dokazala.
Še vedno se ni polegla jav-
nosti dobro znana afera to-
lar, saj potem, ko je Hribar-
jeva javno pojasnila, da je
200 zlatih tolarjev kupil Pe-
trol, po mnenju, predvsem
zaradi spora s Hribarjevo
odstavljenega bivšega pred-
sednika celjske podružnice
Petra Kavalarja, še vedno
naj ne bi bilo znano kaj je
z drugimi 200 tolarji, ki jih je
SSK podaril poslovnež iz
Avstrije. Druga večja afera
naj bi nastala ob razstavi
Plečnikovih kelihov ob lan-
skem prvem delovnem se-
stanku Svetovnega sloven-
skega kongresa v Celju, ko so
se prepirali, kdo naj bi bil
avtor razstave Plečnikovih
kelihov.
Kavalar v članku v Dnev-
niku piše tudi o potezah
dveh podpisnikov »obtožni-
ce« proti Hribarjevi, Silve-
stru Drevenšku in Janezu
Šumradi, za katera pravi »da
sta bila lepo tiho, ko je bilo
treba kaj reči.« Bil je to čas,
ko je bil Demos še dokaj eno-
ten. Zdaj sta se oglasila. Za-
kaj tako pozno. Ali je bilo
Slovenstvo res tisto, kar ju je
sililo, da sta javno in v orga-
nih SSK molčala? Namesto
jasne besede sta celo podpi-
rala Spomenko Hribar, piše
v Dnevniku Peter Kavalar.
Samo i(riza aii
razpad?
Peter Kavalar tudi pravi,
da je od celjskih pobud, s ka-
terimi se je strinjala tudi
Spomenka Hribar ostalo le
malo. »Nič se ni naredilo
v okviru SSK za povezova-
nje slovenskih podjetnikov
po svetu, kar so ponujali
v času mednarodnega obrt-
nega sejma, Mednarodni
pevski festival je minil, ne da
bi v Celje prišel vsaj pred-
stavnik SSK, zamisel celj-
skega poslanca in zdravnika
dr. Jožeta Arzenška, da bi se
povezovali zdravniki po sve-
tu, je obtičala. Pobuda da bi
ustanovili fondacijo za ure-
ditev palače celjskih knezov,
pomembnih za državotvor-
nost Slovenije, sploh ni pri-
šla v proceduro, o filmskem
snovanju Slovencev po svetu
je tudi vse tiho,« ugotavlja
Kavalar in dodaja, da so vse
to zagotovo pobude, ki bi po-
magale ustvarjalno povezati
Slovence po svetu, kar mora
biti zdaj najpomembnejše,
potem ko so snovalci SSK
dosegli dva osnovna cilja,
demokratični parlamentarni
sistem in vstop Slovenije
med članice OZN.
Nedvomno je, da je kon-
g:es na tem področju zatajil,
e nič drugega, je bilo o delu
slovenske konference krat-
ko-malo premalo slišati,
mnogo premalo je naredil za
svojo lastno promocijo in
svoj temeljni cilj: povezova-
nje Slovenstva. V glavnem
pa je bilo slišati o aferah,
s čimer si je kongres v javno-
sti naredil veliko škode, saj
javnost ne bo prilagajala ra-
zumevanja in podpore kon-
gresu, zaradi bolj ali manj
tehtnih argumentov akterjev
konfliktov v kongresu.
Gotovo je velika škoda za
kongres, ker se ni bolj anga-
žiral pri zelo konkretni in
pomembni nalogi, kot je ure-
janje slovenskega državljan-
stva za Slovence izven do-
movine. Veliko bi se lahko
angažiral tudi kot »posred-
nik« pri doseganju konsenza
o privatizacijski in volilni
zakonodaji, pri promociji
Slovenije v mednarodnih go-
spodarskih, finančnih in tu-
rističnih krogih. Nenazadnje
pa mu potem, ko smo v Slo-
veniji dokončno nehali po-
kopavati in prekopavati mr-
tve, ostaja še veliko truda, za
doseganje objektivnega ko-
lektivnega spomina Sloven-
cev iz travmatične polprete-
kle zgodovine in končno tudi
zavzemanja za politično to-
lerantnost in strpnost, saj se
na način »modernega« izk-
ljučevanja znova razvTiema
»lov na čarovnice« z leve in
desne.
ROBERT GORJANC
Spomenka Hribar: »Od časov partijske
disciplinizacije še nisem doživela takšne
moralne diskreditacije.«
Silvester Drevenšek, eden od »četverice«,
ki je z odprtim pismom povzročila »pa-
dec« Spomenke Hribar.
Peter Kavalar: »Od celjskih pobud, ki jih
je sprejel tudi Slovenski svetovni kon-
gres, je ostalo bore malo.«
Sprejem ravnateljev
Celjski župan Anton Roječ je v torek pripravil dva sprejema. Prvi (na fotografiji) je bil
namenjen tistim ravnateljem osnovnih in srednjih šol ter drugih javnih zavodov iz občine, ki so se
v minulem in letošnjem letu upokojili, drugega pa je sklical v počastitev tedna starejših občanov.
Foto: EDO EINSPIELER
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
NOVO NOVO NOVO NOVO
Za vse, ki cenijo svoje imetje in ga želijo zaščititi,
RAZVESELJIVA NOVICA:
od 15. junija naprej —
MOŽNOST NAJEMA ALARMNO - VARNOSTNEGA SISTEMA
ZA CAS DOPUSTA. Informacije: tel. 38-711, 38-656. TU SMO ZARADI VAS!
Št.24- 18. junij 1992
18
Od Razhojnikov do grofov
Nova sezona v SLG CeUe ie zasnovana kot klasična
»v preteklih sezonah so bili
klasični teksti v repertoarni
podobi gledališča bolj slabo
zastopani, zato bo sezona
1992/93 koncipirana klasič-
no«, jo opredeljuje umetniški
vodja Blaž Lukan, ki se z re-
pertoarjem za četrto sezono
v SLG poslavlja iz Celja.
»Repertoar najavljajo v gle-
dališču pod motom: klasično
je moderno oziroma moderno
je klasično. Kljub temu, da so
v njem zbrani klasični teksti,
pa ni monoton, je žanrsko raz-
nolik, razgiban in zanimiv ta-
ko za izvajalce kot za občin-
stvo,« pravi Blaž Lukan, ki pe-
lje rdečo nit sezone od Schil-
lerjevih Razbojnikov do Nova-
čanovega Hermana Celjskega.
Razbojniki že nekaj časa na-
stajajo na celjskem odru, in si-
cer v režiji gosta iz Zagreba
Roberta Raponje. To delo je
velika evropska tragedija, ki
pri nas po diTigi svetovni vojni
še ni bila uprizorjena. Gre tudi
za veliko od zasedbo s precej
gosti.
Razbojnikom bo sledil Mol-
lierov Namišljeni bolnik, kla-
sična komedija, ki je bila pri
nas v petdesetih letih veliko-
krat uprizorjena, potem pa
skoraj ne več. Režijo je prevze-
la Katarina Pegan.
Tretja premiera bo name-
njena otrokom. To bo znana
otroška povest Čarovnik iz
Oza, ki jo bo režiral Franci
Križaj. V gledališču pa so si
predstavo zamislili kot otroški
musical.
Sestavna dela naslednje se-
zone bosta tudi Teden otroške-
ga programa, ki bo v drugi po-
lovici decembra in Dnevi ko-
medije, ki bodo predvidoma
ob koncih tednov v mesecu fe-
bruarju.
Potem bo prišla na vrsto
Comeillijeva Odrska utvara,
v režiji Bojana Jablanovca.
Gre za klasično melodramo, za
gledališče v gledališču.
Peta premiera bo Pirandello-
va igra Kakor si me želiš, ki bo
v slovenščini uprizorjena pr-
vič, na oder pa jo bo postavil
Janez Pipan. Igra je neke vrste
psihološki triler, ki drži gle-
dalca prav do konca v nape-
tosti.
Zadnja premiera v novi se-
zoni bo Antona Novačana delo
Herman Celjski, v režiji Fran-
cija Križaja. Premiera je pred-
videna v prvi polovici junija.
Snov celjskih grofov je v naših
krajih postala že skoraj legen-
darna in prav Novačanova
drama je izmed vseh, ki govo-
rijo o Hermanu, Frideriku, Ve-
roniki in Celju, gledališko naj-
učinkovitejša. Celjsko gleda-
lišče jo bo uprizorilo spekta-
kulamo in jo igralo tudi na
prostem. »To bo igra, ki bo
ostala v železnem repertoarju
gledališča«, je prepričan Blaž
Lukan, tako kot so to tudi ne-
katera dela iz minulih sezon,
ki jih bodo še ponavljali: Da-
leč od dvorca. Lažnivi Klju-
kec, Cma komedija. Skrivni
dnevnik Jadrana Krta in še
nekatere druge.
S tako zastavljeno podobo
želi gledališče doseči živ, vita-
len in komunikativen teater,
za katerega raste zanimanje za
obisk. V tej sezoni je bilo to
zanimanje med občinstvom
večje zlasti na račun žanrsko
laže berljivih uprizoritev in
predvsem Dnevov komedije.
Štejejo pa si tudi za uspeh, da
je predstave videlo okoli 18 ti-
soč obiskovalcev in da so za-
stavljene projekte v celoti
uresničili.
MP
V gosteh pri Planiki
Celjska folklorna skupina
Kulturno umetniškega dru-
štva France Prešeren je od 12.
do 14. junija gostovala v nem-
škem mestu Ravensburg, in si-
cer na povabilo tamkajšnjega
slovenskega kulturnega in
športnega društva Planika, ki
ga vodi Franc Žmavc.
Petintridesetčlanski ansam-
bel celjskih folkloristov je na
prireditvi Dnevi Evrope požel
veliko navdušenja med tam-
kajšnjim občinstvom, dobro-
došlico pa jim je zaželel tudi
župan mesta. Tako so celjski
folkloristi s slovenskimi plesi
v mestu Ravensburg promovi-
rali našo mlado državo z belo-
kranjskimi, kozjanskimi, šta-
jerskimi in gorenjskimi plesi.
Nastopali so skupaj s plesalci
iz Portugalske, Švice, Turčije,
Italije in Grčije in tako spoz-
navali tudi njihove plese, šege
in navade drugih dežel.
Nemško društvo Planika,
katerega gostje so bili Celjani,
ki so tudi bivali pri kolegih po
domovih, bo imelo prihodnje
leto 15-letnico obstoja in za to
priložnost se bodo še posebej
pripravili ter na slovesnost po
vsej verjetnosti povabili tudi
prijatelje iz Celja.
Celjane pa prihodnji mesec
čaka že novo potovanje, in si-
cer na festival CIOFF v Grčijo,
kjer bodo prav tako z našimi
plesi predstavili Slovenijo.
MP
ZAPISOVANJA
Slovenec sem (Slovenec tja)
Čeprav je molk zlato, kakor
kliče star slovenski pregovor,
je tu in tam vendarle treba
glasno spregovoriti. Pa saj ne,
da bi bil užaljen oziroma ka-
korkoli potrt; ampak, ko sem
pred približno štirinajstimi
dnevi zvedel, da nisem Slove-
nec, sem bil nemalo presene-
čen. Človek, ki četrt stoletja
živi z nekim prepričanjem, ki
mu četrt stoletja na vseh živ-
ljenjskih ravneh vcepljajo ide-
jo slovenstva in Slovenca, ki se
je ves čas deklariral kot Slove-
nec, pa mu potem peščica ljudi
očita, da ni pravi Slovenec, res
lahko pošizi. In to samo zato,
ker je njegov svetovni nazor
ateističen in marksističen.
Najbrž je treba zadevo mal-
ce bolj pojasniti; Svetovni slo-
venski kongres je potem, ko so
odslovili bivšega, dobil novega
predsednika.
Spomenko Hribar je zame-
njal Franc Miklavčič. Pravza-
prav nič nenavadnega, nič ne-
legalnega, nič nelegitimnega.
Še več, nič nimam proti, če
Svetovni slovenski kongres
vodi podpredsednik krščan-
skih demokratov; imam pa
ogromno pomislekov proti
obrazložitvi, s katero je nekaj
jastrebov iz vrst krščanskih in
narodnih demokratov, odža-
galo Hribarjevo. Čeprav se
z njo le redkokdaj strinjam,
sem v pričujoči zadevi popol-
noma na njeni strani. Zakaj?
Tako kot je pred približno sed-
mimi ali osmimi leti prva spre-
govorila o narodni spravi, ki je
nujna za preživetje naroda, ki
šteje zgolj dva milijona ljudi,
tako je prva spregovorila o ra-
zraščanju desnice na sloven-
skem političnem prizorišču, h
to v dobrobit narodne sprave
Politični ekskluzivizem ali ka\
je še podobnih besednih zvez
je prodrl v domala vse pon
družbenega, kulturnega, eko
nomskega in socialnega življe
nja, nestrpnost, ki iz takšnegi
ekskluzivizma nujno izvira, pi
je začela ogrožati temelje, m
katerih je bila prej omenjem
sprava v bistvu »zgrajena«
Z drugimi besedami, tisti, k
so si od sprave največ obetali
zaradi katerih je do spravi
sploh prišlo, so ta morda zgol
malenkosten akt, začeli obra
čati po svoje oziroma seb
v prid. V vsakem primeru jin
je uspelo vsaj to, da so Sloven
ce razdelili na »tiste prave« ij
»tiste neprave« ali bolj radi
kalno: tretjini Slovencev a
odrekli narodnostno identite
to, zakaj »ateistični in marksi
stični svetovni nazor je Slo
vencem že od nekdaj tuj«.
Po drugi strani, pa se po
stavlja zanimivo vprašanji
kdo je večji in kdo je bolj Slo
venec? Tisti, ki tam v Avstrah
ji vsako jutro moli v anglešči
ni, zvečer pa v irharicah skač
polko, ali tisti, ki je v cerke
stopil le na kakšni šolski ek
skurziji, pa med Alpami in Ja
dranom živi že od svojega roi
stva? Tisti, ki tam v Argentir
maha s svojim slovenskim rc
dovnikom, pa ni sposoben na
pisati treh stavkov v kolike
toliko pravilni slovenščini. A
npr., Esad Babačič, ki, čepra
je Bosanec, piše v pravilni i
»umetniški« slovenščini, s svc
jimi tremi pesniškimi zbirka
mi pa je nekaj napravil tudi z
slovensko kulturo?
Večkrat je pomembnejš
zraščenost z okoljem kot pa t.
sti pildek, na katerem pii
Slovenec sem. Nič nimam prc
ti, če emigranti na drugei
koncu sveta pošiljajo dena.
vendar naj ga rajši za sanacij
slovenskega gospodarstva ki
pa iz neke imaginarne antike
munistične akcije. K nam m
prihajajo kot turisti ali yupp.
eji, ne pa da prihajajo deli
red v politično življenje.
Piše Tadej Čater
Glasba, pisana na kožo
Ob koncu koncertne sezone
smo bili pretekli teden priče
dvema koncertoma, ki sta se
odvijala izven običajnega am-
bienta - dvorane Narodnega
doma. Tako je Celjski godalni
orkester s svojim petim abon-
majskim koncertom nastopil
v Pokrajinskem muzeju, v or-
ganizaciji Zavoda za kulturne
prireditve pa je v dvorani glas-
bene šole nastopila 14 letna
obetavna violinistka Anja Bu-
kovec s pianistom Andrejem
Jarcem.
Celjski godalci so imeli na
športu dela hrvaških klasici-
stičnih skladateljev Ivančiča
in Sorkočeviča ter Haydnov
koncert za violino in orkester
s solistom, članom orkestra.
Markom Zupanom. Žlahtna
galantna glasba 18. stoletja
kot da je pisana na kožo diri-
genta Nenada Firšta in za in-
strumente celjskih godlacev.
Znova so namreč dokazali, da
so vešči slediti vsem interpre-
tacijskim zahtevam klasici-
stičnih mojstrov, posebej v di-
namiki in agogiki pa je celjske
glasbenike lahko navdihoval
tudi prijeten prostor v tako-
imenovani stropni dvorani Po-
krajinskega muzeja. Kot na-
lašč pa se je izkazalo, da je ta
prostor lahko tudi premajhen
za precej številno publiko, ki
jo Celjski godalni orkester
ima. Tako je ravno zaradi pre-
natrpanosti ob koncu koncerta
vroče in nekoliko soparno
vzdušje povzročilo, da je delo-
ma popuščala koncentracija
izvajalcev, deloma pa tudi in-
strumenti. Intonacija zato
v zadnji skladbi, zlasti pa
v dodatku ni bila najtočnejša.
Seveda pa ne smemo pozabiti,
da imamo pred sabo vendarle
ljubiteljski ansambel, ki mu je
muziciranje predvsem v vese-
lje in zadovoljstvo. V minuli
sezoni je ansambel predstavil
kar pet različnih koncertnih
športov, da o vrsti drugih na-
stopov ne govorimo. To pa
prav gotovo presega okvir
amaterizma in to bi pri pri-
hodnjem delovanju orkestra
vsekakor veljalo upoštevati.
Koncert mlade violinistke
Anje Bukovec je v dvorani
Glasbene šole žal minil prak-
tično brez poslušalcev. Le 14
(štirinajst) nas je prisluhnilo
izvrstnim interpretacijam ro-
mantične virtuozne violinske
glasbe. Koncertantka, ki ima
kljub mladosti že nekaj po-
membnih uspehov in nagrad
s tekmovanj violinistov, je odi-
grala zahteven spored dovolj
muzikalno, z lahkotnim pre-
magovanjem predvsem tehnič-
nih težav, ki jih zahteva vi-
olinska igra. Zlasti je ugajal
prvi del koncerta s skladbami
Beriota, Mendelssohna in Vie-
UKtempsa. V drugem delu je
koncentracija nekoliko popuš-
čala, pa vendar ne toliko, da bi
bili poslušalci nezadovoljni.
Nasprotno - kljub maloštevil-
nosti publike je mlada umetni-
ca doživela zaslužen velik
aplavz. Ljubiteljem violinske
glasbe - tudi njenim vrstni-
kom - pa naj bo žal, da so
prezrli lep glasbeni dogodek.
EG
Revija godb
Zveza kulturnih organi-
zacij občine Žalec je v Li-
bojah v sodelovanju s tam-
kajšnjim kulturnim dru-
štvom pripravila občinsko
revijo godb na pihala. Na
njej so sodelovale godbe
Rudarjev in keramikov Li-
boje. Mladinski pihalni or-
kester iz Žalca, Rudarska
godba iz Zabukovice, Pi-
halni orkester Tekstilne to-
varne Prebold in kot gost
godba Pivovar iz Laškega,
ki bo 20. junija slavila 130
letnico obstoja.
T. T.
Vdova Rošlinka v Nemčiji
Dramska skupina Teloh iz Tabora v žalski občini, ki se je pred
dnevi predstavila pred domačim občinstvom s komedijo Cveta
Golarja, Vdova Rošilnka, v režiji Jožice Ocvirk, bo gostovala
tudi v Nemčiji. 26. junija bodo gostovali pri zdomcih v Niim-
bergu, naslednji večer pa v Avsgeburgu pri Slovenskem kultur-
nem društvu Drava, kjer bo občni zbor društva, na katerem
bodo proslavili tudi dan slovenske državnosti.	T. T.
Počastili iVIihelčiča
Pretekli teden se je v Narod-
nem domu po dolgem času
s svojo glasbeno in likovno de-
javnostjo predstavila osnovna
šola Hudinja. Štirje pevski
zbori, vrsta instrumentalistov
in razstava mladih likovnikov
so dali pečat lepi kulturni pri-
reditvi hudinjskih šolarjev.
Seveda so težo sporeda, ki se
je odvijal v nabito polni dvo-
rani, nosili štirje pevski zbori,
ki sta jih vodila Anica Mernik
in Emil Lenarčič. Otroški zbor
ter mlajša mladinska zbora iz
Ljubečne in Hudinje so prido-
bili poslušalce predvsem s pri-
srčnim izvajanjem enoglasnih
pesmi, mladinski zbor pa že
s kar dognanim koncertnim iz-
vajanjem predvsem skladb
slovenskih skladateljev. Pri
obeh mlajših mladinskih zbo-
rih smo pogrešali že dvoglasno
petje kot prehodno stopnjo do
mladinskega zbora in nekoliko
več pozornosti dinamičnemu
oblikovanju pesmi. Mladinski
zbor, ki seje pred tem na repu-
bliški reviji v Zagorju kar so-
lidno uvrstil - tudi z nomina-
cijo na naslednji MPF 93 - J.
je svoj spored v glavnem izv(
del suvereno, z dobrim muz
kalno oblikovanim prednaši
njem. Če pa bi zbor v naslec
njem letu res zastopal celjsl
zbore na mednarodnem fest
valu, bo potrebno še veliko t
dega dela, predvsem v zvokom
no tehničnem pogledu. Pri
gotovo pa je zbor že sedaj sp(
soben premagovati tudi teža\
nejše glasbene stvaritve. Em
Lenarčič je zbor vodil eksak
no, s primernim nakazovi
njem, ki je težilo predvse
k ritmično korektnemu obl
kovanju skladb.
Instrumentalne točke niso
povezovale nastopov pos*
meznih zborov, ampak tui
popestrile lep glasbeni veče
Pri podelitvi priznanj pa je i
stopala počastitev na koncet^
prisotnega slovenskega skh
datelja in mentorja hudinjsk\
ga zbora Slavka Mihelčiča,'
je letos dopolnil 80 let plodiv
ga in ustvarjalnega življenja
Jubilej godbenikov v Laškem
Godba na pihala iz Laškega,
ki bo v petek slavila 130 letni-
co obstoja, je med najstarejši-
mi v Sloveniji. Trenutno je
v godbi 44 članov, med kateri-
mi jih je 70 odstotkov mladih,
kar zagotavlja tudi kvalitet-
nejše igranje zahtevnejših
skladb. Godbo trenutno vodi
dirigent Anton Roj ko. Na jubi-
lej so se godbeniki dobro pri-
pravili. Slavnostni koncert bo
v petek ob 19. uri na Gradu
Tabor, v program pa so med
drugim uvrstili v prvem delu
zahtevnejše skladbe skladate-
ljev Teda Huggensa, A. Mozar-
ta, Michiel van Delfta, Jef
Pendersa in Frederica Lo-
ewea, v drugem pa lahkotnejše
Iva Tijardoviča, Marjana Sa-
jovica, Gvida Učakarja, Boja-
na Adamiča, Nikice Kalogjere
in Mojmira Šepeta v priredbi
Jožeta Privška.
Predsednik godbe na pihala
Laško Jože Sadar je ob tem
prazniku povedal: »Pripravili
smo brošuro s podatki o na-
stanku in delu godbe. Gradivo
smo zbirali člani godbe, napi-
sal pa jo je Jure Krašovec. Na
dan koncerta bomo v Laškem
dvorcu odprli razstavo o naši
godbi, ki jo je postavil Jože
Majcen. Otvoritev bo ob 17.
uri. Na večerni prireditvi bo-
mo podelili tudi več priznanj.«
TONE VRABL
PRODAJA ABONMAJA
Petek, 26. junija 1992 ob 21. uri
SLOVENSKI ŠANSON
pesmi TONE PAVČEK,
klavir in avtor glasbe SILVESTER ŠTINGL,
izvaja KATJA LEVSTIK.
Produkcija Pivovarna Laško.
Petek, 10. julija 1992 ob 21. uri
IVA HRASTE-SOČO, sopran, KRUNOSLAV
CIGOJ, tenor,
NIKICA KALOGJERA, dirigent in prir. za orkester
HRVAŠKI KOMORNI ORKESTER
Petek, 14. avgusta 1992 ob 20.30
MARTINU KVARTET ČSFR
LJUBOMIR HAVLAK, violina, ZUZANA HAJKOVA, violina, JAN
JIŠA, viola, JITKA VLAŠANKOVA, violončelo
Petek. 28. avgusta 1992 ob 20.30
TRŽAŠKI KVARTET HARF
PAIRIZIA TASSINI, SERENA ARGENTIN,
NICOLETTA SANZIN. ELENA DEL FABRO
Petek, 4. septembra 1992 ob 20.30
SLOKARJEV KVARTET POZAVN
BRANIMIR SLOKAR, PIA BUCHER, MARC REIFT, ARMIN
BACMANN, Švica
Predprodaja >^topnic kompas Laško, tel. (063) 731-295.
Št. 24 - 18. junij 1992

Letna kopališča nared
Letos bomo najbrž več kot
pretekla leta počivali in na-
birali novih moči v vodi na-
ših letnih kopališč. Eno od
tolažil ekološke narave je
lahko to, da je ta voda zaradi
strožjih sanitarnih predpi-
sov čistejša od morske.
Ponudba kopališč na Celj-
skem je po številu kar visoka
in ponekod, kjer so letna ko-
pališča uradno že odprta, se
že ozirajo v nebo tako uprav-
Ijalci kot kopalci. Zadnji so
pretekle kisle dni bolj iskali
gretje. Kaj so nam pripravili
v naših kopališčih za letoš-
nje poletje oziroma kaj nam
še pripravljajo?
CELJE: letno kopališče na
Otoku je uradno odprto že
od začetka meseca, zaradi
slabega vremena pa so ostali
brez obiskovalcev. Cena
dnevne vstopnice je za odra-
sle 120 tolarjev (za otroke, ki
se lahko po kosilu vrnejo,
60), za sezonsko vstopnico
pa boste odšteli za odraslega
2000 ter za otroka 1000 to-
larjev.
Odpiralni čas bo junija ter
julija med 9. in 18. uro, av-
gusta in v začetku septembra
pa do 19. ure. Temperatura
(ogrevane) vode je do 28 sto-
pinj. Ponujajo vam pijače,
hladne prigrizke ter tople
obroke v hotelu Merx. Če bo
dovolj zanimanja, bodo or-
ganizirali plavalne tečaje.
Posebnost bo nočno kopanje
ob petkih in sobotah, med
22. uro in polnočjo. Med dru-
gim je možnost igranja ko-
šarke, malega nogometa, od-
bojke, badmintona in bi-
ljarda.
RIMSKE TOPLICE: odpr-
te so vse leto, dnevna vstop-
nica stane za odrasle 200, za
invalide in upokojence 160
ter za otroke 140 tolarjev.
Popoldanska vstopnica, od
približno 14.30 stane za
odraslega 140, otroka 100 in
invalida ali upokojenca 110
tolarjev. Če kupite 10 vstop-
nic, vam priznajo 15 Odstot-
kov popusta, za 20 priznajo
25 odstotni popust ter za 30
vstopnic 30 odstotni popust.
Mesečna vstopnica je za
odrasle 2000 ter otroke 1600,
letna pa za odrasle 6000,
otroke 4200 ter upokojence
4800 tolarjev. Kopališče je
odprto vsak dan od 9. do 20.
ure, temperatura termalne
vode je 35 stopinj, ponujajo
vam pijače in med jedmi tudi
pizze. Ljubitelje rekreacije
pričakuje mali nogomet. Pri-
pravljajo se tudi na nočno
kopanje in glasbene prire-
ditve.
ATOMSKE TOPLICE: let-
na bazena v kampu sta odpr-
ta od 1. maja, dnevno od 7.
do 19. ure. Dnevna vstopnica
stane za odrasle 150 ter za
otroke 100 tolarjev, tempe-
ratura termalne vode v obeh
bazenih pa je 27 oziroma 34
stopinj. Ob kopališču sta re-
stavracija in trgovina, igrate
pa lahko namizni tenis.
V odprtem delu kopaliških
Term (odprto vse leto) stane
dnevna karta za odrasle 370
(ob sobotah, nedeljah in
praznikih 450) ter za otroke
med tednom 210 (sicer 250)
tolarjev. Popoldanska karta
za odrasle, po 17. uri, stane
med tednom 260 (sicer 320),
za otroke med tednom pa
150 (oziroma 180)tolarjev.
Temperatura termalne vode
v odprtem delu Term je od 30
do 36 stopinj, ponujajo tudi
tople jedi, za ljubitelje bele-
ga športa pa bodo letos na
voljo tudi nova teniška
igrišča.
ROGAŠKA SLATINA:
letno kopališče naj bi odprli
25. junija ter bo do 15. julija
odprto med 10. in 17. uro,
potem pa med 9. in 18. uro.
Vodo bodo ogrevali na pov-
prečno 25 stopinj. Ponujali
bodo jedi na žaru in pizze,
cena dnevne vstopnice za
odrasle pa bo 150 ter za otro-
ke 100, cena sezonske karte
za odrasle je 4000 ter za
otroke 2250 tolarjev.
ZREČE: letni bazen je od-
prt že od konca maja, odprto
je med 9. in 19. uro (v petek,
soboto in nedeljo do 20. ure),
temperatura vode pa je v od-
prtem delu približno 25 sto-
pinj. Cena dnevne vstopnice
je med tednom za odrasle
250 (ob sobotah, nedeljah in
praznikih 320 ), za otroke in
upokojence med tednom 180
(sicer 240) tolarjev. Pri na-
kupu 30 vstopnic ponujajo
15 odstotkov popusta. Na
razpolago so tudi tople jedi.
RADEČE: kopališče na-
meravajo odpreti 25. junija,
dne\Tio bo odprto med 9. in
19. uro, voda pa ni ogrevana.
Na voljo bodo tudi tople jedi.
Vikende bodo popestrili
s plesno-zabavnimi priredi-
tvami, nočnimi kopanji in
podobnim. Dnevna vstopni-
ca za odrasle bo stala 150
(poldnevna 100), za otroke,
dijake in študente dnevna 70
(poldnevna 50), Sezonska
vstopnica za odrasle je po
1500 ter za otroke, dijake in
študente 800 tolarjev. Načr-
tujejo tudi začetni in nada-
ljevalni plavalni tečaj.
VELENJE: bazen je že od-
prt in to dnevno med 10. in
19. uro, voda pa je ogrevana
na 27 stopinj. Ponujajo pri-
grizke. Načrtujejo plavalne
tečaje, v bližini kopališča je
možnost za odbojko, košar-
ko, tenis in balinanje. Dnev-
na vstopnica za odrasle je
150 ter za otroke 80 tolarjev,
pri nakupu desetih pa je ena
brezplačna.
ŠOŠTANJ: bazen je odprt
dnevno med 9. in 20. uro,
povprečna temperatura
ogrevane vode pa je med 27
in 30 stopinjami. Ponujajo
tudi tople jedi. Pripravljajo
plavalne tečaje za otroke in
starejše začetnike, za ljubi-
telje rekreacije pa je v bližini
možnost igranja tenisa, na-
miznega tenisa, malega no-
gometa in biljarda. Dnevna
vstopnica za odrasle je 150
ter za otroke 80 tolarjev.
PREBOLD: kopališče bo-
do odprli, ko bo lepo vreme
in to dnevno med 9. in 18.
uro. Voda ni ogrevana. Za
lačne bo dopoldan hladni
prigrizek, popoldan pa pizze
in druge tople jedi. Julija in
avgusta bodo priredili vsaj
dva enotedenska plavalna
tečaja, imajo pa tudi možno-
sti igranja tenisa, malega no-
gometa, odbojke, rokometa,
košarke in balinanja. Cena
dnevne vstopnice je za odra-
sle 100 ter za otroke 50, se-
zonsko vstopnico pa dobijo
odrasli za 2000 ter otroci za
1000. Kombinirana vstopni-
ca (za 21 ur tenisa in sezon-
sko kopanje v bazenu) stane
za odrasle 4500 in otroke
3500 tolarjev.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
kopališče naj bi odprli konec
jiinija, dnevno bi bilo odprto
med 9. in 18. uro, voda pa ni
ogrevana. Glede možnosti
pijače in jedače se upravlja-
lec dogovarja z zasebno po-
nudnico, pripravili pa bi tu-
di začetni in nadaljevalni
plavalni tečaj. V bližini so
možnost za košarko, roko-
met, nogomet, odbojko in
badminton, atletska ste^a
ter tenis igrišča za Jelšingra-
dom. Za cene vstopnic se še
niso odločili: za odrasle naj
bi stala dnevna vstopnica to-
liko kot pivo v gostišču ter za
otroke kot sladoled, imeli pa
bi tudi sezonske karte.
SLOVENSKE KONJICE:
Ko smo povprašali, cene
vstopnic za kopanje na ko-
njiškem bazenu še niso bile
znane. Kopališče naj bi od-
prli med 20. in 24. junijem,
voda ni ogrevana, med ted-
nom boste lahko jedli pizze,
za konec tedna pa tudi jedi
z roštilja. Plavalni tečaji bo-
do. Med športnimi možnost-
mi so v bližini kopališča
igrišča za mali nogomet ter
odbojko in atletska steza. Za
konec tedna bodo pripravili
tudi več zabavno športnih
prireditev.
ŠENTJUR: kopališče naj
bi odprli prihodnji konec
tedna, odrasli pa se bodo
dnevno kopali za 120 ter
otroci za 60 (sezonska vstop-
nica za odrasle bo stala 2000
ter za otroke 1200)tolarjev.
Kopanje bo dnevno med 10
in 19. uro, ob petkih, sobotah
in praznikih pa bo nočno ko-
panje do 23. ure. Privoščili si
boste lahko tudi jedi na žaru.
Pripravili naj bi tudi plaval-
ne tečaje. Za ljubitelje rekre-
acije je možnost igranja na-
miznega tenisa in rusko keg-
ljišče, v bližini kopališkega
objekta pa so igrišča za te-
nis, košarko, rokomet in ma-
li nogomet.
VRANSKO: bazen bo od-
prt brž ko bo lepo vreme, po-
tem pa bo vsak dan možnost
kopanja od 9. ure naprej, vse
dokler bo dovolj sonca
- v ogrevani vodi s povprečno
temperaturo 30 stopinj.
Dnevna vstopnica bo stala
za vse obiskovalce 80 tolar-
jev ter je v regiji za odrasle
najcenejša (sezonska vstop-
nica bo tako za odrasle kot
za otroke po 2000 tolarjev).
Poleti bo tudi možnost pla-
valnih tečajev, odvisno od
zanimanja. Ob bazenu je
kamp za 50 prikolic ter igriš-
ča za tenis in nogomet, igrate
lahko namizni tenis, balina-
te, gibate po atletski stezi,
posebnost pa je možnost ja-
hanja. Zasebnik ima tudi po-
nudbo toplih jedi.
BRANE JERANKO
LOVSKA DRUŽINA
ŽALEC
prireja v nedeljo, 21. 6., na
lovskem domu »RINKA«,
lovsko veselico in
strelsko tekmovanje
Prlčetek strelskega tekmova-
nja bo ob 8. uri, pričetek lov-
ske veselice pa ob 14. uri
Pripravljen bo srnjakov golaž
in druge specialitete, igral pa
bo priznani ansambel.
KOSILNICE Z NITKO
MaruyamaBC184	31.161,90
Maruyama BK 400	50.563,60
JonseredCT32	28.620,90
VRTNE KOSILNICE 4 TAKTNE
Panagra K-500	27.835,50
Murray-20	27.525,00
Allco - Sever BK-48	29.872,80
Lady464skošem	34.201,90
KOSILNICE BCS
BCS 622 diesel	460.000,00
BCS 622 bencin	368.764,00
PRALNI AVTOMAT KARCHER K-580
50.553,00
RADIJATORJILIPOVICA
15% GOTOVINSKI POPUST
UGODNI KREDITNI POGOJI
PRODAJA NA 4 ČEKE
NAKUPNI
CENTER
V BIFEJU NAKUPNEGA CENTRA
VAM NUDIMU:
•	TOPLE MALICE	170 SLT
•	KAVA»LAVA«	70 SLT
•	ČOKOLADNA KUPA	70 SLT
•	NARAVNIJUlCE	40 SLT
•	RAZNE KOKTEJLE, KUPE,
NAREZKE PO NAROČILU...
Veselimo se vašega obiska!
RTNARSTVO
CELJE
UGODNA PONUDBA
VRTNARSTVA CEUE
-	kosilnice MURRAV od 26.759 SIT naprej
-	okopalniki ALKO od 89.700 SIT naprej
-	nahrbtne kosilnice STIHL od 25.900 SIT naprej
-	kompleti za namakanje CLABER in WOLF
-	škarje L0WE in ostale vrste škarij
-	različna gnojila in semena iz uvoza
-	vrtna orodja
-	vse vrste enoletnih sadik za grobove in okolico
-	raznovrstne lončnice
POTROŠNIŠKA POSOJILA!
Obiščite nas v VRTNEM CENTRU
v Medlogu, Ljubljanska 93, Celje,
telefon 24-040
Za vaše rožnato veselje,
VRTNARSTVO CELJE!
Št.24- 18. junij 1992
110
Boglini rogovi
Kdo komu nasaia rogove - Rogla gostom ali gosti nie! ?
v zadnjem času je bilo slišati ali pa prebrati
kar nekaj kritičnih besed na račun našega zna-
nega športno-rekreativnega centra Rogla. Ker
smo se želeli prepričati, ali držijo obtožbe, da
na Rogli ni vse tako lepo, kot nas prepričujejo
sicer vse bolj redke reklame, smo se te dni na
zreški del Pohorja odpravili sami.
Da je na Rogli z rožicami posejana le narava,
se lahko prepričate že takoj po izstopu iz Zreč.
Promet na cesti je zelo redek, zato si ne privoš-
čite, da bi se v ta del Slovenije odpravili brez
lastnega prevoza. Saj ne, da ljudje ne bi bili
prijazni in ne bi hoteli ustaviti vašemu dvig-
njenemu palcu. Preprosto ni nikogar, ki bi vas
popeljal proti Rogli.
Na vprašanje, ali Rogla res ni več tisto, kar
je nekoč bila, in da ne ponuja tistega, kar je
nekoč ponujala ali pa obljubljala, je direktor
tega športno-rekreativnega centra Edvard
Fenko odgovoril kar malce užaljeno. Za kriti-
ke sicer ve, tudi prizna, da so jim storile veliko
škode, vendar meni, da so neutemeljene. »Mi-
slim da je šlo predvsem za take stvari, ki jim
pravimo malomarnost,« pravi Fenko. »Kritizi-
rali so predvsem naše bivalne prostore, dotra-
janost opreme v bungalovih, ki je pač dala že
marsikaj skozi. Prav zdaj vse te slabosti od-
pravljamo, dela pa bomo končali še ta mesec«.
Ko pride gost v vaš center, ima občutek, kot
da pri vas vladata malodušje in kar nekakšna
žalost. Vse je mirno, vendar ne gre za takšno
tišino, ki bi naj bila obvezni sopotnik centrov
kot je Rogla.
Tako kot povsod tudi pri nas ni tistega pra-
vega poleta, ki bi ga nujno potrebovali za to,
da premaknemo voz gospodarstva naprej. Tru-
dimo se, da bi svoje delo opravili čimbolj ko-
rektno, a imamo za to, premalo priložnosti.
Gostov je manj, kot smo jih običajno imeli,
tudi manj, kot smo jih pričakovali, pa tudi
njihove denarnice so tanjše kot nekoč. Vendar
pa kljub temu, malodušja na Rogli ni. Prejšnji
mesec smo se pripravljali na sezono, vendar na
tistih področjih, ki niso v prav neposredni po-
vezavi z gosti. Gre za celo vrsto vzdrževalnih
del, pripravo programov za poletje, za katere-
ga pričakujemo, da bomo vendarle imeli vse
zmogljivosti zasedene, in bomo gotovo manj
malodušni.
Se je razvoj Športno-rekreativnega centra
Rogla ustavil?
Tako kot se je Rogla razvijala doslej, se
gotovo ne bo več. Rogla je sestavni del podjetja
Unior in programa turizma v Uniorju, ki pa je
vendarle imel veliko razumevanja za turizem.
Dokaz za to so Terme v Zrečah. V zadnjem
času smo v centru storili marsikaj za razvoj,
kar pa je navadnemu očesu prikrito. Gradimo
sistem za izdelavo kompaktnega snega, gre za
zelo veliko naložbo, saj je vredna okrog dva
milijona mark, že naslednji teden bomo do-
končali pivnico in pizzerijo. Skratka, naslednji
dve ali še kakšno leto več bomo porabili za
razvoj, za novo vsebino in višjo kakovost naše
ponudbe.
To, da se center na Rogli ne razvija več tako
kot se je pred časom, ni prav nič, kot trdi
direktor Fenko, povezano z menjavo vodstva
v podjetju Unior. Sicer pa bo Rogla že konec
tega meseca samostojno podjetje v okviru kon-
cema Unior. Veliki načrti iz preteklosti se niso
uresničili zaradi razmer pri nas. Golf in hotel
visoke kategorije v Kraguljišču bosta zagotovo
zgrajena, vendar bo treba počakati še nekaj
časa. Toliko, da tujci spet dobijo zaupanje
v naložbe pri nas. Z denarjem je povezan tudi
začetek gradnje turističnega naselja na Rogli.
Denar je, pravijo na Rogli.
Tudi na pripombe, da so na Rogli storili
premalo za boljše pogoje bivanja športnikov,
le-te najbolj moti, ker v športni dvorani ni
parketa, ima vodstvo centra odgovor. Dvorana
ni bila nerejena za nikogar posebej, pravijo, in
tako bo najverjetneje tudi ostalo. Na Roj
sicer načrtujejo, da bi že kmalu zamenjali t
v dvorani, tako da bi bila primerna tako ;
košarkarje kot za igralce tenisa. Konkureni
v dolini - nedavno zgrajena športna dvorai
v Slovenskih Konjicah - jih prav nič ne mo
Prepričani so, da imajo pri njih še vedno na
boljše pogoje za priprave športnikov. »Dvor
na v Slovenskih Konjicah je krasno dopolni
naši ponudbi,« pravi direktor RTC Rogla E(
vard Fenko. »Pomeni predvsem to, da se mor
mo v tem koncu Slovenije v turistični ponud
dopolnjevati in sodelovati, ne pa si metati p
len pod noge.«
Med večjimi naložbami, ki jih načrtujejo i
Rogli, tudi zato, ker so očitki in pritiski javn
sti veliki, je izgradnja čistilne naprave. Pra
sramota je namreč, da takšno turistično nas
Ije ne premore sodobne komunalne napra\
»Čimprej bi radi obesili zeleno zastavo,« pr
vijo v centru, »in obljubljamo, kljub temu, (
bo to za nas zelo velik finančni zalogaj, (
bomo čistilno napravo začeli graditi že letoi
Kdaj bo naprava zgrajena, pa, žal, ne vedo.
JANJA ŽIVUj
Edvard Fenko: »Kakšna je danes Rogla, naj
presojajo drugi. Gotovo smo v preteklosti sto-
rili kar nekaj napak. Kritike na račun vzdrže-
vanosti prostorov so upravičene, zagotovo pa
ne drži, da nismo prijazni in da nočemo ustreči
željam naših gostov. Vsi, ki bodo v prihodnjih
mesecih prišli na Roglo, bodo deležni še boljše
postrežbe, na veliko višji ravni kot doslej.«
Letos naj bi na Rogli končno rešili tudi večletne spore s paško skupnostjo. Pomagali jo bo\
organizirati in tudi financirati. Obiskovalcem tega dela Pohorja se torej ni treba bati, da .
svojih sprehodih ne bi več srečali krav. Pa čeprav jih v hotelskem naselju ne vidijo prav radi.
Program Turističnih dnevov v Celju
četrtek, 18. 6. ob 18. uri
Cvetlično gospodinjska raz-
stava Srednje vrtnarske in go-
spodinjske šole v avli dvorane
Narodnega doma, Razstava bo
odprta do 20. 6. do 14. ure.
V kulturnem programu bo na-
stopil MPZ Dobrna.
ob 19. uri Nastop ansambla
Celjskih 5 na Tomšičevem
trgu.
Petek, 19. 6. ob 19.30 uri
Koncert komornega zbora Ce-
lje v Narodnem domu.
ob 20. uri Koncert MPZ
Svoboda iz Zagrada na Sta-
rem trgu.
Sobota, 20. 6. ob 10. uri
Šranganje s Celjsko folklorno
skupino
ob 20. uri Koncert ansambla
Cmok na Starem gradu
ob 9. uri predstavitev avto-
mobilov iz konsignacije Avto
Brance Laško, na Tomšičevem
trgu.
Ponedeljek, 22. 6. ob 8. uri
Začetek Kramarskega sejma
na Tomšičevem trgu.
ob 9. uri Igre s plesom in
petjem - nastop otrok VVZ
Zarja. Igre bodo na Tomšiče-
vem trgu.
ob 15.30 uri predstava
O mladeniču, ki se je oženil
s hudo žensko. V Pionirskem
domu se bodo predstavili
učenci IV. Osnovne šole Celje.
ob 18. uri Nastop pevskega
zbora Gimnazije Celje (Tomši-
čev trg).
ob 19. uri Predavanje o vrt-
narstvu in cvetličarstvu (dvo-
rana DIT, Tomšičev trg 7).
Torek, 23. 6. ob 17. uri Na-
stop otrok VVZ Zarja (Tomši-
čev trg)
ob 18. uri Nastop OPZ in MPZ
III. osnovne šole Celje (Tomši-
čev trg)
Sreda, 24. 6. ob 17. uri Na-
stop MPZ Tehnik Celje (Tom-
šičev trg)
ob 19. uri Praznovanje
obletnice samostojne republi-
ke Slovenije. Ljudsko rajanje
(Celje - mestno središče)
V času Turističnih dnevov
bodo imeli posebno ponudbo
domačih jedi in pijač v hotelu
Celeia, hotelu Turška mačka,
gostišču Ribič, v Ojstrici, Bra-
niborju. Ljudski restavraciji
in Pod oboki.
Mini jajce
Podobno si je kot jajce jajcu, trdi ljudsko reklo. Za tale jajčni
par iz Laške vasi pri Štorah, ki ga je za primerjavo prinesel
v redakcijo Franc Ojsteršek, to seveda ne velja. Prav med dnevi
velikih besed na svetovnem srečanju o okolju v brazilskem Riu,
je kokoš na tej strani oble izkokodakala takšno mini jajce.
BJ, Foto: EE
Gobarslia
el(sl(urzija
člani gobarske družine Bi-
sernica iz Celja pripravljajo za
soboto, 20. junija, ob Slivni-
škem jezeru ekskurzijo. V let-
nem programu so sicer predvi-
deli, da bo ekskurzija v Loki
pri Žusmu, vendar menijo, da
bo pri Slivniškem jezeru bolje.
Pričetek bo ob 8. uri ob jezeru.
A. D.
Pričenjajo se
prireditve
Zaisice noči
s festivalom akustični
glasbe, ki se bo začel jutr
zvečer na Šlandrovem tr^
gu v Žalcu in bo trajal š*
tudi v soboto, se bod(
pričele prireditve Turi'
stičnega tedna v Žalcu
zaključile pa se bod(
z Žalsko nočjo 27. junija
V soboto dopoldne bc
v Žalcu velik mednarodn:
ženski rokometni turnir
na katerem bodo sodelo-
vale ekipe Slovenije, Hr-
vaške, Avstrije in Rusije
v športnem parku v Žalcv
pa bo 24. junija nočn
turnir v malem nogome-
tu. 25. junija bo na Šlan-
drovem trgu slovesnos
ob Dnevu osamosvojitve
dan kasneje pa priprav-
ljajo v dvorani gasilskegi
doma okroglo mizo o tu
rizmu v Savinjski dolini.
Zaključek prireditev
bo v soboto, 27. junija
V športnem parku pri-
pravljajo turnir v tenisu
v mestnem parku bo do-
poldne promenadni kon-
cert godb na pihala, ot
11. uri pa bo kmečka oh-
cet s šranganjem. Ob 18
uri se bodo obiskovalceir
v Žalcu predstavile ma-
žoretke iz Laškega
v športnem parku si bc
zanimivo ogledati nastof
karateistov, ob osmit
zvečer pa se bo začela
Žalska noč.
Na njej bodo nastopili
Don Men toni band. Noč-
na izmena, Irena Vrčkov-
nik. Veriga, Top line
Mix-Max in Hmeljarski
kvintet.
JANEZ VEDENIK
Cicidan v Žalcu
v VVZ Žalec so v tem šol-
skem letu pripravili štiri za-
bavna srečanja za otroke in
starše. V pripravo in izvedbo
prireditev so vključili tudi
starše, ki so radi sodelovali in
se preizkusili v različnih
vlogah.
Pričelo se je jeseni s kosta-
njevim piknikom. Decembra je
bilo prednovoletno srečanje,
marca pa pustno rajanje. Šol-
sko leto so vrtci zaključili z za-
bavno prireditvijo Cicidan in
minuli teden še z gostovanjem
Andreja Šifrerja.
Cicidan so vzgojiteljice pod
vodstvom Brede Rovan, peda-
goško organizacijske voditelji-
ce in pobudnice srečanja, pri-
pravljale tri mesece. Uspeh je
bil primeren vloženemu trudu,
saj je bila prireditev domisel-
na, pestra in v zadovoljstvo
vseh. Pri izvedbi so pomagali
starši, ki so tudi sodelovali
v zabavnih igrah, skupaj s svo-
jimi otroci.
Težko bi bilo izbrati najbolj
privlačno igro. Vrstile so se:
vožnja samokolnic, oblačenje
dojenčkov, ki so ga prikazali
očetje in mladi fantje, gradnja
čebelnjakov in gradov, napi-
hovanje balonov, nošenje vode
iz posode v stekleno kroglo
s plastično vrečko... Nekatere
igre so bile precej zahtevne.
Pri sestavljanju gradu iz 33
kosov so bili starši in otroci
zvezani in sicer ena roka in
ena noga otroka ter druga ro-
ka in druga noga enega od
staršev. Takšna hoja je bila ze-
lo težka, zato so nekateri otro-
ke preprosto vlekli s seboj. Ve-
selo pa je bilo!
IRENA VERBIČ
Otroci s Fritzem
člani literamo-novinarskega krožka na Osnovni šoli Polzela so skupaj z mentorico Marijo
Kronovšek pripravili minuli petek literarni večer s pesnikom Ervinom Fritzem. Na njem so
učenci brali svoje pesmi in spise, pesmi E. Fritza pa je zapela Tanja Cizej. Program so popestrili
še glasbeniki pod vodstvom učiteljice Mije Novak. Na sliki: Ervin Fritz v pogovoru s člani
literamo-novinarskega krožka.
T. TAVČAR
Št. 24 - 18. junij 1992
11
Zeleni novinarji so udarili
prispevek h kvazi ekološkim prlzaHevanJem
Celjani smo v maju postali
bogatejši za glasilo Zelenih
Celja, ki so ga izdali v samoza-
ložbi, bralcu pa prinaša kup
zabavno-poučnega branja. Že
v minulih mesecih smo lahko,
glede na količino njihovega
oglašanja v časopisih, zasluti-
li, da je med njimi veliko takš-
nih, ki imajo s pisanjem vese-
lje, zato Zeleni informator
med Celjane ni udaril kot stre-
la z jasnega.
Zeleni informator prinaša
kvantitativno obilico branja.
Ker je znanje pri nas še pre-
malo cenjeno in uporabljano,
se v informatorju zavzemajo
za to, »da bo državno upravo
^ treba došolati na višji strokov-
l ni nivo«. Naj se ve, kajti v na-
daljevanju je mogoče brati
o visoki strokovni podkovano-
sti Zelenih. V svojih vrstah
imajo namreč inženirje in pro-
fesorje, elektro in kmetijske
tehnike. Pri tem so navedli tu-
di starost članov, njihov pri-
spevek k povečanju slovenske
natalitete ter status poročene-
ga, razvezanega oziroma ne-
poročenega člana.
Najzanimivejši in najudar-
nejši je gotovo prispevek o po-
budi Zelenih, naslovili so jo na
ministra Igorja Bavčarja,
o ustanovitvi specialne ekolo-
ške policije. Seveda so oprede-
lili naloge le-te, strokovno
podkovanost in ji celo predpi-
sali uniforme. Pod točko ena
so uvrstili policista v zeleni
uniformi z ustreznim ekolo-
škim predznanjem ter zna-
njem o vodenju upravnega po-
stopka policijskih pristojnosti.
Sledi mu uniformirani stro-
kovnjak v zeleni imiformi,
z diplomo iz kemije, biologije
oziroma farmacije ter pomoč-
nik manipulant v zeleni uni-
formi, ki naj bi bil, kot pišejo,
pomočnik za pomoč policistu
za posege s področja dela eko-
loške policije. Seveda bi eko-
loški specialci morali imeti
ustrezno opremo. Zeleni Celja
svetujejo Geigerjev števec, fo-
nometer in druge naprave ter
zeleno terensko vozilo s štiri-
kolesnim pogonom, znamke
Puch. Verjetno zato, da ne bi
prišlo do džipovsko statusnih
razlik med običajnimi policaji
in ekološkimi specialci. Osnu-
tek projekta je januarja letos
sestavil Jožef Jarh osebno, iz-
vršni odbor Zelenih Celja ga je
potrdil, minister Bavčar pa
nič.
Zeleni informator prinaša
tudi prispevek z naslovom Hu-
moreska iz krivice. Moti se ti-
sti, ki misli, da bo pod tem
naslovom našel šaljivo branje.
Konec koncev se Zeleni ne ša-
lijo, temveč mislijo vse smrtno
resno. Pod omenjenim naslo-
vom lahko preberete zmedeno
pisanje o krivično oškodova-
nih krajanih Ljubečne, lastni-
kih odvzetih jim kmetijskih
zemljišč, ki so decembra lani
sodelovali na sestanku ZC, po-
tem pa so postali ogorčeni nad
pisanjem novinarjev. Med
drugim so, menda krajani, za-
pisali tudi: »V našem primeru
rt) gre za razlike pripadnosti
režimu, ampak za očitno nasi-
lje močnejših nad šibkejšimi,
saj so med prizadetimi vsi, od
bivšega partizana do nemške-
ga vojaka. Kar se tiče Zelenih,
nam vsaj do danes niso naredi-
li še nič slabega, marsikdo pa
nam je svetoval, naj se obrne-
mo nanje, saj so že večkrat na-
redili kaj dobrega.« Odrešenik
Jožef in njegovi apostoli so
verjetno ob tem ganljivem za-
pisu napovedali vojno vsem, ki
partizanom in nemškim voja-
kom ne vrnejo zemlje.
Stranka Zelenih Celja ima
kot vsaka dobra stranka pro-
gram, v 16 točkah so ga zapi-
sali tudi v Zeleni informator,
in pod trinajsto dobesedno za-
pisali: »Naprej! Ja! Kako in
s kom?« Kasneje pod to točko
nadaljujejo: »Farsa vsega tega
pa je, da so ankete in stolpci
v časopisih o priljubljenosti
politkov vedno bolj polni
z bolj ali manj zaslužnimi
ljudmi oz. z bolj ali manj zna-
nimi ljudmi, kot nagrada za
vse to, kar imamo (nimamo)
vsi Slovenci. Vsi smo sodelo-
vali v junijski vojni, večina
brezplačno, drugi s puško na
fronti in pa dobro plačani vi-
soki funkcionarji-profesional-
ci, ki so vodili vojne operaci-
je.« Torej kako in s kom na-
prej? S tistim, ki ima jasno za-
črtan program, s tistim, ki je
član stranke, po možnosti Ze-
lenih. Tudi sicer je iz informa-
torja razbrati, da je merilo za
uspešnost vlade število pred-
stavnikov Zelenih v njej.
V Zelenem informatorju je
tudi nekaj zelo konstruktivnih
predlogov, za katere človek
srčno upa, da si jih bo minister
Janša vzel k srcu. Bistveno
moramo zmanjšati sredstva za
varnost države, najmanj za
polovico, pišejo celjski Zeleni,
to razliko pa je treba dopolniti
s povezovanjem z zahodnim
varnostnim sistemom Nato.
Tako usposabljanje najvišjih
strokovnih in vodilnih kadrov
naj bi bilo bistveno cenejše in
kvalitetnejše. Si predstavljate.
dekleta, slovenske Amerika-
nose, z ameriškimi manirami,
pričeskami, bicepsi in tricepsi
in morda tudi uniformami? To
bi bila bomba, zato v tej točki
kar podprimo Zelene Celja.
Slovenski močeradki se na-
mreč, resnici na ljubo, pred
njimi lahko skrijejo!
Zeleni Celja so se spustili
tudi v komasacije in naciona-
lizacije na Celjskem. V tem
prispevku so izrazili gnev do
celjskih novinarjev, ki naj ne
bi upali poročati o pobudah za
razveljavitev sklepa o koma-
saciji v občini Celje. Neka že-
nica naj bi po mnenju ZC pra-
vilno ugotovila: »Tako kot na
svojih plečih redimo vojake,
da po potrebi ohranijo svoje
ljudstvo, plačujemo tudi novi-
narje, da nepristransko prena-
šajo informacije o dejanskem
stanju brez svojih komentar-
jev in usmerjanja v pristran-
sko razmišljanje.« Seveda zaš-
čitniki naroda nadaljujejo in
»grozijo«: »Ker prizadeti dr-
žavljani, davkoplačevalci,
svojih štrajkajočih novinarjev
niso uspeli zainteresirati za
prezentacijo omenjene probe-
lamtike, se bomo Zeleni po po-
trebi obrnili na tujo novinar-
sko hišo in o celotni zadevi, ki
se še vedno dogaja in zavlaču-
je, dokumentirano obvestili
tudi Mednarodni odbor za člo-
vekove pravice - International
Amnesty.« Svet pa v jok in
marš v Celje!
Seveda vas Zeleni Celja po-
učijo tudi, kako se ravnati pri
spomladanskih opravilih na
vrtu, opozarjajo na škodljivost
različnih kovin, s katerimi se
srečujemo v gospodinjstvu in
še kje, ter opozarjajo na spre-
membe, ki lahko nastanejo
v človeškem organizmu zaradi
administrativnega premikanja
urinih kazalcev v poletnem in
zimskem času. S tem v zvezi
navajajo tudi, kdaj imajo po-
samezni organi svoje fimkcij-
ske maksimimie in kako pre-
mikanje urinih kazalcev sem
ter tja negativno vpliva nanje.
Kot priporočilo vam s tem
v zvezi svetujem, da morate, še
preden vzamete v roke Zeleni
informator vedeti, da ima de-
belo črevo funkcijski maksi-
mum med 5. in 7. uro zjutraj.
NATAŠA GERKEŠ
Seveda Zeleni informator pri-
naša še kup zanimivega bra-
nja. Od koristnih nasvetov za
naravne oblike zdravljenja,
s poudarkom na aromoterapi-
ji, do tega, kaj moramo vedeti
o AIDS. Zastavijo si retorično
\'prašanje: »Kaj nam garanti-
ra, da se ne bomo okužili s tem
nevarnim virusom?« Odgovor:
»Nič. S pravilnim načinom
življenja lahko nevarnost
okužbe le zmanjšamo, ničesar
pa ni, kar bi nas popolnoma
obvarovalo pred okužbo.« Pa
imamo vrabca, kaj?
Z Zelenim informatorjem smo
Celjani dobili še en prispevek
h kvazi ekološkim prizadeva-
njem. Vsem je namreč jasno,
da živimo v časih, ko se mora-
mo nujno zavedati pomena
ekološke osveščenosti vsakega
posameznika. Toda poti, ki jih
ubirajo Zeleni Celja, žal, ne
vodijo k omenjenim prizade-
vanjem, temveč k odvračanju
množic od gibanja, ki bi goto-
vo lahko igralo vidno vlogo.
Time sharing tudi pri nas
Minuli konec tedna se je
v Zagrebu sestala pisana druš-
čina poslovnežev, ki je sicer
redkim slovenskim, zato pa
predvsem hrvaškim turistič-
nim podjetem, predstavila ti-
rne sharing, oziroma, kot smo
ta termin prevedli v slovenski
jezik, časovni zakup.
Predstavitev časovnega za-
kupa, v svetu že dodobra uve-
ljavljenega načina letovanja,
a očitno le za tiste, ki imajo
polne denarnice, je v sodelova-
nju s šmarskim podjetjem
Smer pripravilo zasebno po-
djetje East Consult and Mar-
keting iz Zagreba.
Srečanja v hotelu Inter-
Continental se je udeležilo
okrog 50 predstavnikov hrva-
ških turističnih podjetij, ki si
prizadevajo, da bi čimprej oži-
vili in dvignili na višjo raven(?)
svojo turistično ponudbo, ter
le nekateri slovenski turistični
predstavniki. Pravzaprav je
bilo na srečanje v Zagreb po-
vabljenih premalo slovenskih
podjetij, šlo je zlasti za pravni-
ke, čeprav naj bi slovenski tu-
ristični centri, tako je vsaj bilo
slišati v zadnjem času, z nalož-
bami v boljšo ponudbo sodelo-
vali v svetovni ponudbi časov-
nega zakupa. Pri tem naj bi
jim pomagali strokovnjald iz
sosedje države. Organizatorji
že vedo, zakaj je bilo med po-
vabljenimi tako malo sloven-
skih turističnih podjetij. Meja
je očitno naredila svoje. Ali pa
se bomo Slovenci s svetovnimi
organizacijami, ki ponujajo
več kot pa le navadno turistič-
no potovanje, povezali sami?
Kljub vsemu pa zagrebško
podjetje, ki je privabilo na sre-
čanje predstavnike največje
svetovne organizacije za turi-
stična potovanja, Resort Con-
dominiums International
(RCI) iz Združenih držav, ter
ekskluzivnega avstrijskega
klub-hotela T.S.H. Hotel Neue
Post iz Zeli am See, računa na
sodelovanje Zdravilišča Roga-
ška Slatina. Le-to naj bi na-
mreč v enem od svojih hotelov
uredilo apartmaje visoke ka-
kovosti, v katerih naj bi v bo-
doče, po načelih, ki jih določa
»time sharing«, letovali sve-
tovni turistični popotniki.
JŽ.
Predsednik RD Celje Franc Vitanc je izročil listino častnega
člana družine Jožetu Hebru, ki je prejel tudi Franketovo in
jubilejno plaketo.
Odgnati oblake
RD Celje obeležila UO-letnIco
Minula nedeljo so člani Ri-
biške družine iz Celja, skupaj
s številnimi pobratimi in gosti,
slavnostno obeležili štirideset
let delovanja celjske družine.
Slovesnost je bila pri domu
celjskih ribičev ob Šmartin-
skem jezeru.
Franc Vitanc, predsednik
Ribiške družine Celje, je naj-
prej orisal osemdesetletni raz-
voj organiziranega ribištva na
Celjskem, od avgusta leta
1912, ko je začelo delovati Ri-
barsko društvo Celje, in sep-
tembra leta 1952, ko je bila
ustanovljena Ribiška družina.
V zadnjih letih je celjska dru-
žina ribičev pomemben dejav-
nik na področju ekologije,
v svojem programu je napove-
dala oster boj s krivilovci, iz-
delala program sistematičnega
gojenja rib ter se vključila
v tekmovalni sistem ribarjenja
v naših vodah. Celjski ribiči so
zlasti zadnja leta upravičeno
zaskrbljeni nad onesnaževanji
vodotokov in nad pravimi eko-
loškimi havarijami, skrbi pa
jih tudi bodoče lastništvo, saj
se v procesih družbenega last-
ninjenja pojavljajo težnje, da
bi slovenski ribiči vse tisto,
kar so v dolgih desetletjih
ustvarili in pridobili, z novo
zakonodajo na hitro izgubili.
Da se kaj takega ne sme zgo-
diti, je na slovesnosti poudaril
Boris Dolničar, predsednik Ri-
biške zveze Slovenije in zago-
tovil, da bodo vode ostale tudi
v bodoče v lasti tistih, ki jih
znajo ohranjati, ki znajo varo-
vati naravo in ki znajo skrbeti
za ribji zarod.
Na slovesnosti ob jubileju so
podelili številna priznanja in
odlikovanja za ribiške zasluge,
za popestritev dogodka pa je
poskrbel celjski oktet Stu-
denček.
M.A.
Popravek
v poročilu Slovenski
zdravniki v Rogaški, ob-
javljenem v zadnji številki
Novega tednika, je bilo na-
pačno objavljeno ime ene-
ga izmed strokovnjakov.
Referat o komunikaciji
med splošnimi zdravniki in
specialisti gastroenterolo-
gije je pripravila dr. Jana
Govc-Eržen in ne dr. Janez
Eržen. Za napako se opra-
vičujemo.
planinski
kotiček
PO Železar praznuje
Planinsko društvo Železar
iz Štor slavi 20-letnico obstoja
društva in ob tej priložnosti
vabi vse ljubitelje narave na
proslavo, ki bo na Vrunčevem
domu na Svetini prihodnji če-
trtek, 25. junija.
Na Dobrač
Planinsko društvo Železni-
čar iz Celja organizira v sobo-
to, 20. junija pohod na Dobrač.
Odhod iz Celja bo ob 6. uri
zjutraj iz stare avtobusne po-
staje, povratek je predviden
okrog 20. ure. Pohod je prime-
ren za vsakogar, zaželena pa je
planinska oprema. Pohod bo
vodil Tone Florjanič.
Kresna noč na gori
Planinsko društvo Žalec
- sekcija Galicija vabi vse pla-
nince in ostale občane na
predvečer praznika slovenske
državnosti, v sredo, 24. junija
na kultumo-etnografsko pri-
reditev Kresna noč na gori, ki
bo pri planinskem domu na
Gori (Šentjungert nad Galicijo
oz. Šmartnim v Rožni dolini)
s pričetkom ob 19. uri. V pro-
gramu bodo sodelovali: citrar
Franci Roban, celjska folklor-
na skupina Franceta Prešerna,
pevski zbor iz Vojnika in do-
mačini s prikazom nekaterih
kresnih običajev.
MOJCA MAROT
Kongres slovenskih geografov
čeprav bo 16. kongres slo-
venskih geografov šele prihod-
njo jesen, so se priprave nanj
že začele. Kot so povedali
predstavniki organizacijskega
odbora na novinarski konfe-
renci minuli teden v Celju, bo-
do kongres sestavljali trije
sklopi - razvoj Savinjske doli-
ne, problematika učenja zem-
ljepisa v šolah in spremljeval-
ne prireditve.
16. kongres slovenskih geo-.
grafov, ki bo pravzaprav prvi
geografski kongres v novi dr-
žavi Sloveniji, bo septembra
ali oktobra prihodnjega leta
v Celju. Čeprav je do takrat še
Več kot leto dni, so se geografi
svoje strokovno srečanje, ki
je sicer vsako tretje leto, začeli
pripravljati že letos. Kongres
hodo namreč posvetili Savinj-
ski dolini, saj je to območje
y strokovni geografski litera-
turi slabše obdelano. Zato bo-
slovenski geografi v nasled-
njem letu pripravili poseben
raziskovalni projekt o Savinj-
ski dolini, v katerem bodo so-
delovali vodilni strokovnjaki
Slovenije, odgovoril pa naj
o možnostih regionalnega in
prostorskega razvoja doline.
Raziskovalni projekt, kate-
rega izsledke naj bi predstavili
v posebnem zborniku še pred
pričetkom kongresa, in ki naj
bi poleg promocije Savinjske
doline pomenil tudi osnovo za
pripravo ustreznih republi-
ških dokumentov za prostor-
sko urejanje tega območja, bo-
do finančno podprli celjska,
laška, žalska in mozirska obči-
na ter ministrstvi za znanost
in za urejanje prostora.
Na kongresu v Celju priča-
kujejo preko 450 udeležencev
iz vse Slovenije ter številne go-
ste iz tujine.	JŽ
Šentjurski zadružniki
Zadruga Šentjur je imela v preteklem
letu za 500 tisoč tolarjev dobička. Ta vsota
pa je glede na vse težji položaj zadruge, ki
je predvsem posledica nerednega plačeva-
nja mleka in mesa proizvajalcem, zane-
marljiva.
Kmetijska zadruga Šentjur šteje 394
članov, občnega zbora, ki je bil v Gorici pri
Slivnici, pa se jih je udeležila skoraj polo-
vica . Člani zaduge so se odločili, da bodo
dobiček, ki so ga »pridelali« lani, namenili
naložbi v ureditev odkupnega mesta za
živino v Šentjurju ter odkupu poslovnega
prostora na novi šentjurski tržnici. Spreje-
li so tudi nova zadružna pravila, v skladu
z novim Zakonom o zadrugah, saj je bila
Zadruga Šentjur doslej organizirana še po
Markovičevem zakonu. Na osnovi razprav
na sestankih zadužnih enot so člani zaduge
odločili, da bo odslej njihovo jamstvo v vi-
šini enkratnega vplačanega deleža, število
članov Upravnega odbora pa se bo zmanj-
šalo na devet. Vsaka zadružna enota in
strokovna služba bosta imeli po enega čla-
na, razen zadružnih enot Šentjur in Ponik-
va, ki bosta, ker sta največji, imeli po dva.
Šentjurski kmetje so, tako so večkrat
poudarili na občnem zboru, razočarani
nad poslovanjem Mlekarna Arja vas, saj,
na primer, mnogi med njimi niso dobili
plačila za oddano mleko niti za marec,
razočarani pa so tudi, ker država in repu-
bliški poslanci niso doslej še nič storili za
izboljšanje razmer. Zato so mnogi med nji-
mi že začeli razmišljati o zmanjšanju stale-
ža krav in o tem, da bi preusmerili svojo
proizvodnjo.
FRANC LESKOŠEK
Št. 24 - 18. junij 1992
M
Žogica je v igri
Sauash: igra z loparjem In žogico med štirimi stenami, ki so si jo Izmislili
kaznjenci in šolarji - Pri nas začetnik Damjan Pintar
Rogla, Zreče, Vojnik in — squash. Splet
naključij je pač hotel, da je z dinamično
in atraktivno igro z loparjem in žogico
med štirimi stenami najbolj tesno pove-
zana celjska regija. Squash je k nam pri-
šel leta 1987, ko sta bili na Rogli zgrajeni
prvi igrišči, zveza je bila ustanovljena 21.
maja 1992 v Zrečah in ima sedež v Vojni-
ku. V vseh treh primerih je imel gla\'no
vlogo Damjan Pintar...
»Squash je zelo popularen na Zahodu,
predvsem med skupino menedžerjev.
Igra se zelo hitro odvija, objekti so raci-
onalni - igralno polje je veliko 6,40 x 9,75
cm, višina sprednje stene je 4,57 in se
potem poševno spušča do zadnje stene, ki
je visoka 2,13 cm - narava igre pa zahteva
predvsem hitrost, gibljivost in koordina-
cijo potez,« je najbolj celovito predstavil
novo igro prof. Damjan Pintar, začetnik
squasha v Sloveniji in naš edini inštruk-
tor z mednarodno licenco, pisec prve
knjige z osnovnimi napotki o tehniki in
taktiki igre ter tudi predsednik Squash
zveze Slovenije.
Igra ima značilno angleško ime. Kako
bi jo lahko poslovenili?
Precej nenavadna beseda, izgovarjamo
jo skvoš, izvira iz posnemanja glasu
udarca mehkega predmeta ob tla oziro-
ma steno. Današnji squash se je pojavil
sredi 19. stoletja, o nastanku pa obstaja-
jo tri različice. Po prvi segajo korenine
v pakistanske zapore, kjer so si kaznjenci
krajšali čas z udarjanjem cunje, poveza-
ne v obliko žoge v steno. Po drugi naj bi
nastala na angleški šoli Harrow blizu
Londona pod imenom Racquetts, ko so
učenci v učilnici z zvezki, knjigami, tor-
bami in vsem mogočim šolskim priborom
udarjali gobo za brisanje table. Najbolj
verjetna je tretja razlaga: ob koncu
prejšnjega stoletja so se igralci tenisa
vsako jesen preselili v zaprte prostore in
si zaradi popestritve določili tudi poseb-
na pravila.
Bi potem lahko squash najbolj celovito
primerjali s tenisom?
Lopar je res dolg tako kot teniški - 63
cm, a ima manjšo glavo. V svetu pa ven-
darle najbolj prisegajo na sorodnost squ-
asha in golfa. Nekoliko zaradi podobnih
udarcev, še bolj zaradi profesionalnosti
obeh športov. Nagradni skladi že prese-
gajo milijon dolarjev, igra pa je dokaj
enostavna: dovoljeno je neomejeno števi-
lo odbojev od sten, toda le eden od tal,
obvezen pa je odboj od sprednje stene.
Točko je mogoče dobiti tako kot pri od-
bojki, torej le po lastnem začetnem
udarcu.
Squash je igra zahodne jet-set družbe,
toda v zadnjem obdobju se meje podira-
jo. Velja to tudi za squash?
Igra se je najprej uveljavila v nekda-
njih britanskih kolonijah in nato še
v drugih državah. Danes jo na vseh celi-
nah igra več kot 20 milijonov ljudi, vo-
dilni pa so Pakistanci. Ko sta bili na
Rogli zgrajeni prvi igrišči, je evropska
zveza ob koncu osemdesetih let Slovenijo
ocenila kot začetnika squasha med
vzhodnoevropskimi državami. Rusija,
Madžarska in ČSFR so nas v zadnjem
obdobju s pospešeno gradnjo novih ob-
jektov in včlanitvijo v mednarodne zveze
prehiteli, toda nekaj naših posameznikov
je z igrami presenetilo tuje strokovnjake.
Kako pa je igra razprostranjena v Slo-
veniji?
Klubi so v Mengšu, Novem mestu, Ver-
žeju in Vojniku, igrišča pa še v Velenju,
Mariboru in na Rogli. Kmalu naj bi jih
odprli tudi v Rogaški Slatini, v Ljubljani
pa se pripravljajo na gradnjo centra
z osmimi igrišči. Jeseni načrtujemo štart
ligaškega tekmovanja in tedaj bo tudi za
Slovenijo v celoti veljal najbolj značilen
stavek za squash: »Žogica je v igri.«
ŽELJKO ZULE
»Da« v Icrogu prijateijev
Prejšnji petek sta se na ljubljanskem gradu poročila Met
Založnik, sicer doma iz Velenja, in najboljši strelec minule
leta Rajmond Debevec, potem pa sta s svati pohitela na poroč
kosilo v Prebold. Lastnika znanega gostišča Kmet, Metka
Matjaž, sta namreč njuna dobra prijatelja. Slovesnost v Pi
boldu je trajala seveda pozno v noč, Rajmonda pa so pozdrav
tudi mnogi Preboldčani ter mu zaželeli srečo ne le v zakonsk«
stanu, marveč tudi na olimpijskih igrah. Rajmond Debevec je
tej priložnosti zaupal, da si neznansko želi kolajno, a da
najbolj vesel, ko bo postal očka.
Foto: TONE TAVČi
Nogomet
Slovenska liga
41. kolo: Mura-Publikum
3:1 (0:0), strelec: Jelenko;
Ljubljana-Rudar (V) 3:1 (3:1),
strelec: Cvikl; Rudar (T)-Ste-
klar 2:1 (0:1), strelec: Valek.
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: Olimpija 64, Maribor 59,
Izola 56, Gorica, Ljubljana,
Naklo 45, Mura, Koper 43,
Slovan 40, Publikum 39, Svo-
boda 38, Rudar (V), Potrošnik
36, Zagorje, Nafta 35, Steklar
34, Primorje 33, Rudar (T) 32,
Domžale 24, Medvode 23, Ja-
dran 15.
II. slovenska liga
26. kolo: Dravinja-Slovenj
Gradec 1:2 (1:0), strelec: Zore;
Korotan-Hmezad 0:0 (0:0),
prekinjeno v 50. minuti. Konč-
ni vrstni red: Železničar 36,
Dravograd 32, Turnišče 31,
Dravinja, Veržej, Korotan 29,
Kovinar 28, SI. Gradec, Po-
horje 26, Hmezad 25, Impol 23,
Pekre, Rače 21, Središče 8.
Kvalifikacije za 11.
SNL
1. kolo: E. Šmartno-Pobrež-
je 3:1 (2:0), strelca: Malus 2, D.
Ermenc. Povratna tekma je bi-
la včeraj v Mariboru.
MNZ Celje
Končni \Tstni red-člani: E.
Šmartno 35, Papirničar 22, CR
Krško 19, Kovinar 17, Hrast-
nik 15, Svoboda 8; mladinci:
Kovinar 28, Papirničar 14,
Hmezad, E. Šmartno 11,
Hrastnik 0; kadeti: Rudar (V)
23, Publikum 20, Svoboda 18,
Dravinja 13, CR Krško 11,
Steklar 10, Hrastnik 9, Hme-
zad 8; st. pionirji-zahod: Ru-
dar (V) 22, Steklar, Publikum
15, Hmezad 12, E. Šmartno 11,
Dravinja 9, Usnjar 0; vzhod:
CR Krško A 20, Kovinar 14,
CR Krško B 9, Papirničar 8,
Svoboda 7, Hrastnik 2; finale:
Rudar (V)-CR Krško 4:5 (0:0,
0:0), po 11—m; ml. pionirji—za-
hod: Rudar (V), Dravinja 21,
Publikum 13, Steklar 12,
Hmezad 8, Usnjar 5, E. Šmart-
no 4; vzhod: CR Krško A 8,
Svoboda 7, CR Krško B 5, Pa-
pirničar 4; finale: Rudar (V)-
CR Krško 8:0 (5:0).
Rokomet_
Prvenstvo Slovenije
Velika Nedelja: kadeti - pol-
finale: P. Laško-Šešir 20:16
(11:6), V. Nedelja-Slovan
15:14 (6:5); finale: P. Laško-V.
Nedelja 21:18 (10:6). Najboljši
igralec: Lubej. Najboljši stre-
lec: Čajevec (oba PL) 17.
Žalec: kadetinje — polfinale:
Žalec-Izola 25:18, Kranj-N.
mesto 26:12; finale: Žalec-
Kranj 25:20. Najboljša vratar-
ka: Jelen (Žal).
Izola: mL pionirke - polfina-
le: Velenie-Mlinotest 23:18
(10:8), Žalec-Izola 19:17
(9:11); finale: Velenje-Žalec
12:8 (8:5).
Judo
Svetovni pokal
Leonding - do 60 kg: Cuk (I.
Reya) izpadel v 1. kolu; do 78
kg: Bevc izpadel v 1. kolu; do
86 kg: 9. Fabjan (oba Ostr).
Kolesarstvo
Prvenstvo Slovenije
Cestna vožnja (190 km): 1.
Bonča (Astra) 4:41,38, 2. Ugre-
novič +0:03 ...12. Šmerc, 18.
Melanšek, 22. Sviben (vsi
Celje).
Atletika_
VN Ljubljane
Ljubljana: moški - 100 m: 4.
Kocuvan 11,06; 400 m ovire: 1.
Kocuvan 50,81, 3. Božiček
54,14; daljava: 2. Cankar 707;
palica: 2. Kranjc 480; ženske
- 200m: 3. Matul 25,52, krogla:
2. Jazbinšek 12, 67; kopje: 1.
Strašek 57,40, 2. Jazbinšek
(vsi KI) 53,58.
Tenis
Slovenska liga
I. liga - 7. kolo: ŠTK Velenje-
Klasje 5:4 (Doberšek, Furlan,
Dimitrijevič, Furlan-Cizej).
Končni \Tstni red: Triglav 14,
Branik 12, Olimpija 10, Slovan
8, Medvode (s tekmo manj) 4,
Klasje, Domžale (s tekmo
manj) in ŠTK Velenje po 2.
Streljanje
Pregledno
tekmovanje
Ljubljana: člani - MKpišt
la proste izbire: 5. Štuh
(Mrož) 537, 10. Lavrinc 5]
12. Sajevic 500, 17. Kostre
(vsi DP) 490; mladinke - star
pištola: 2. Maček 543, 4. Ki
ner (obe DP) 521.
BasebalI
Slovenska liga
Skupina B - 6. kolo: K. lisj
ki-Cdje 10:17. Končni vrs
red: Zajčki, Ježica 10, K. lis
ki, Celje 2.
Karate
Prvenstvo Slovenije
Frankolovo — kate: cicib.
- ekipno: 3. Savinja; cicibani
1. M. Kristan, 2. N. Krist
(obeSav); ml. pionirji - ekipi
3. Savinja; st. pionirji: 2. Kv
3. Naglič (oba Sav), ekipno:
Ponikva (Vojnik), 2. Savin
st. pionirke: 3. Kanduč (Por
Kvalifikacije za I.
ligo
Kamnik: Rogaška 88-Li;
buš 1:3 (7:17), Rogaška f
Maribor 1:3 (8:20), Rogaš
88-A. Besednjak (Mb) 3:1 (9:
Končni vrstni red: Maribor
Limbuš 4, Rogaška 2, A. E
sednjak 0. Ekipa Rogaške
se ni uvrstila v I. ligo.
Ribolov
Območna liga
l^ončni \Tstni red - kadeti
Ramšak (Šemp) 72, 2. Hajni
(Ce) 72, 3. Bezjak (Vel) 69,
Bogadi (Ce) 66, 5. Hepič (V
66, 6. Vrečar (Šemp) 63 i
ekipno: 1. Celje, 2. Šempet
3. Velenje, 4. Paka Šoštanj,
Voglajna; junirji: 1. Štumb
ger 75, 2. Kumar (Vel) 72,
Lamper (Ce) 69, 4. Simon
(Vel) 66, 5. Jurkošek 25,
Stropnik (oba Ce) 22.
Euro 92
s Toprom
Na evropskem prvenst
v nogometu Euro 92 je posr«
no zastopano tudi Celje! To]
je že lani s Švedsko vlado si?
nil pogodbo o izdelavi prt
meznih delov uniforme za 1
licijo in tako je pač naneslo,
med prvestvom kakih
švedskih policistov, ki skrb
za red in varnost, nosi Topr(
vetrovke?
Kegljačl z novim točkovanjem
o zmagah ne ho odločal seštevek podrtih kegljev
- Neposredni dvohoji kuvertiranih postav
Spremljanje ekipnih keglja-
ških tekmovanj bo že od jeseni
veliko bolj pregledno, kajti
o končnem zmagovalcu ne bo
več odločalo število podrtih
kegljev, marveč v največji me-
ri zmage v medsebojnih dvo-
bojih tekmovalcev, ki bodo so-
časno na stezi.
V primeru enakega števila
kegljev bo točko dobila gostu-
joča ekipa, tako da bodo po
nastopu celotne šesterke po
novi formuli možni izidi od 3:3
do 6:0 (in obratno), nato pa bo
ekipa, ki bo podrla več keg-
ljev, dobila dodatni dve točki.
Končni izidi bodo torej med
8:0 in 4:4; slednje pomeni deli-
tev točk, medtem ko bo ekipa
za zmago dobila dve točki. Pri
novem sistemu bo sestava ku-
vertirana (kapetani bodo pred
začetkom dvoboja v zapečate-
nih kuvertah zapisali vrstni
red nastopajočih), tako da bo
precej špekulacij in kombina-
cij, sistem pa je bolj pisan na
kožo ekipam z večjim številom
izenačenih	tekmovalcev.
V ženskem taboru Ema oce-
njujejo, da bo njihova pred-
nost v primerjavi s tekmicami
manjša in da se po drugi strani
razmerje moči ne bo bistveno
spremenilo.
Kegljači so tudi sprejeli
enoten sistem imenovanja lig
in jih nekoliko spremenili. Pr-
va liga bo osemčlanska in celj-
ska regija bo zastopana le
z žensko ekipo Ema. V vzhodni
in zahodni II. ligi bo tekmova-
lo po osem ekip: med moškimi
tudi Žalec in Emo ter med žen-
skami druga ekipa Ema, ki se
je kljub naslovu odrekla na-
predovanju, saj v tem primeru
ne bi veljale dvojne licence.
V območni ligi-vzhod bosta
tekmovala Ingrad in Šoštanj,
ki si je to pravico pridobil
z uspehom v kvalifikacijah,
potem pa je že sistem regijskih
lig-
Celjske kegljavke so se od
najbolj uspešne sezone (klub-
ski naslov svetovnih prvakinj,
reprezentančno srebro s SP in
dva naslova Marike Kardinar)
poslovile s srečanjem igralk
domala vseh rodov, ki so sku-
paj na največjih prvenstvih
osvojile 28 kolajn: 9 zlatih, 15
srebrnih in 4 bronaste. Na pri-
jetnem večeru so se v Golovcu
zbrali Eva Ludvik (-,1,1), Ves-
na Javoršek-Zupane (MSP 77,
ekipni bron), Biserka Petak
(-,1,-), Metka Lesjak (1,-,-),
Magda Urh (1,3,-), Tončka Pe-
čovnik (-,1,-), Tanja Gobec
(-,2,-; stojijo z leve) ter Mira
Grobelnik (-,1,1), Marika Kar-
dinar (4,1,1), Jožica Šeško
(1,1,-), Ljuba Tkalčič (-,1,-) in
trener Lado Gobec (čepijo), iz-
med »medaljistov« pa so manj-
kali Janja Marine (1,2,-), So-
nja Mikac (1,-,1) in edina mo-
ška kolajna - Stanko Nareks
(MSP 77, ekipno srebro). Ob
tej priložnost so številni po-
krovitelji obdarili nosilce ko-
lajn z zadnjega SP v Bratisla-
vi, dvakratni svetovni prvaki-
nji Mariki Kardinar pa je po-
djetje Abes Trade izročilo
vrednostni bon na nakup TV
sprejemnika.
ŽELJKO ZULE.
Foto: TONE TAVČAR
Št. 24 - 18. junij 1992
13
Najbolj iši strelec H. SNL-vzbod Andrej Zore (skrajno desno v povsem temnem dresu) je v derbiju
proti Železničarju takole dosegel enega izmed 16 golov.
(Ne)uresničena pričakovanja
Nogometaši Dravinje bodo
v prihodnji sezoni igrali
v enotni 11. SNL, potem ko so
iz boja za prehod med prvoli-
gaše praktično izpadli že jese-
ni. To je realen domet Konji-
čanov, čeprav so zadnji dve se-
zoni s Svobodo in Primorjem
igrali kvalifkacije za SNL, za
večje cilje pa priseganje na la-
sten igralski kader ne bo več
zadostovalo.
Dravinja je znova pokazala
najbolj značilno lastnost: ne
zna dobiti odločilnih tekem.
Obenem je z Dobrave odšlo
osem točk, a tudi pomladan-
ska bera v gosteh (tri točke) ni
bila na ravni minulih polse-
zon. Znova se je izkazalo, da je
v ekipi premalo ustvarjalnih
igralcev; med vrsto solidnih
pravzaprav ni posameznika, ki
bi lahko sam odločil tekmo.
Zveni zelo paradoksalno:
najboljši strelec prvenstva
tretjič v zadnjih štirih sezonah
prihaja iz Dravinje (Andrej
Zore, 16 golov), toda neučin-
kovit napad je ena največjih
pomanjkljivosti ligaša z Do-
brave, ki je ob 17 drugoliga-
ških sezonah na slovenski no-
gometni sceni napredoval edi-
nole avgusta 1977 z admini-
strativnimi portoroškimi skle-
pi. Zato tudi številna nihanja
in psihična zavora pred naj-
bolj pomembnimi tekmami, ko
se venomer zdi, da je končni
uspeh preveč oddaljen.
Zalčani se drugič zapored
selijo: v dveh letih so iz SNL
izpadli v III. ligo, toda vzroki
za hiter zaton (podoben je bil
tudi vzpon) so globji. Ekipo so,
tako kot Dravinjo, vodili trije
trenerji, a so Hmezad zapustili
zaradi večjih izzivov. Vodstvo
kluba je pred finišem prven-
stva kaznovalo tri nogometa-
še, toda na koncu se ni bilo
mogoče izogniti pričakovani
selitvi in škandalu: prekinitev
na Prevaljah, izključitev Dru-
škoviča in Kolarja, vročekrvni
vratar Zazjal...
ŽELJKO ZULE
Strelci za Dravinjo: Zore 16,
Marguč, B. Hrovat 4, Gruden,
Kranjc 3, Škrinjar, A. Kokol,
Mlaker, Bezenšek 2, Boldin, J.
Hrovat, Rorič, Čeklič 1, Pepel-
nik (Pohorje) a\'togol; za Hme-
zad: Druškovič 7, Majal 5, Ma-
\Tek 4, Majhen 3, Kolar, Plan-
tak, Hodžar, Aristovnik 2,
Jošt, Turk 1.
Med kravjimi
zvonci do medalj
S celjskimi pohailniki na naivečiem maratonu ¥ hoU,
¥ š¥icarskem Bielu
Letos se je že tretjič večja
skupina celjskih pohodnikov
udeležila tradicionalnega ma-
ratona v hoji na 100 km v Bi-
elu v Švici. Tovrstni maratoni
postajajo vse popularnejši in
jih po svetu množično prireja-
jo, vendar nekaj posebnega
predstavlja Biel s svojo dolgo-
letno tradicijo, natančno orga-
niziranostjo in dobrimi do-
sežki.
Tekmovalci iz Celja iz leta
v leto dosegajo v hudi medna-
rodni konkurenci vidnejše re-
zultate, pa čeprav imajo ob-
čutno slabše pogoje za vadbo
kot tujci. Daleč najboljši Slo-
venec na letošnjem Bielu je bil
lanski zmagovalec iz Logarske
doline, Velenjčan Stane Bar-
ber, ki je osvojil odlično 23.
mesto v izredno dobrem času
8 ur, 3 minute in 23 sekund ter
je za zmagovalcem Švicarjem
Markusom Engelerjem, zao-
stal za nekaj več kot uro.
Med Celjani sta bila naju-
spešnejša Stane Novak
10:12,17 (v skupni uvrstitvi
334. mesto, v svoji kategoriji
66.) in Dušan Pešec 10:32,55
(415 oz. 80), med članicami pa
Alenka Kavtičnik 12:44,0
(1012 oz. 11).
Odlična je bila tudi ekipa
PŠ za TO južne Primorske, ki
je lani zmagala na pohodu
v Logarsko dolino med TO in
je letos prvič sodelovala med
športnimi ekipami tujih vojsk
v Bielu. Dosegli so izjenmo do-
ber čas 9:41,39, kar je v skupni
uvrstitvi pomenilo 231. mesto.
med vojaškimi ekipami pa celo
osmo med tridesetimi iz dese-
tih držav. Fantje zaradi uspe-
ha upajo na dober sprejem pri
Slaparju in Janši, želijo pa tu-
di ponoviti uspeh na letošnjem
maratonu Celje - Logarska do-
lina.
Ob maratonu z njim v Švici
živi celotna pokrajina. Orga-
nizacija je bila odlična: teklo
je po znani švicarski natanč-
nosti, redu in točnosti.
Med potjo je bilo možno sre-
čati vse, tudi invalide na vo-
zičkih, ki so jih porivali drugi
pohodniki. Videli smo ljudi
zrelih let in težke hoje, ljudi
z dežniki in maskotami, videli
smo hitronoge gazele, ki so se
enakovredno kosale z moškimi
predstavniki, videli smo otro-
Stane Barber, lanski zmago-
valec maratona Celje — Logar-
ska dolina, je bil najbolje
uvrščeni Slovenec na letoš-
njem maratonu v Bielu: »Če
primerjam oba maratona je ta
v Bielu po figuraciji terena
težji in zahtevnejši.«
ke. Videli smo zgodbe. Nesreče
in srečni jok v cilju, ko je po-
hodnik na 100 km dobil me-
daljo.
Danes je Biel, mesto v Švici
na meji s Francijo, znova čisto
navadno mesto s svojim vsak-
danjim utripom. Po jezeru vo-
zijo ladje, avtomobili pred
rdečo lučjo ugašajo motorje
zaradi plinov, skoraj vse fasa-
de so porisane z živo barvnimi
grafiti. Pohodniki so se razšli.
vendar se bodo vračali. Biel je
strup. In zakaj ne bi tako pri-
jeten strup postala tudi naša
Logarska dolina, naša Slove-
nija? To pa je že druga, doma-
ča zgodba.
TONE VRABL
100 km so pretekli, prehodili
ali opravili kombinirano: Ja-
nez Aubreht, Leopold in Mat-
jaž Drame, Alenka Kavtičnik,
Marjan Korent, Janez Kregar,
Ljubo Krk, Higin Kukovič,
Ivan Leskovec, Dušan Mard-
guč, Ljubo Mulej, Stane No-
vak, Dušan Pešec, Rudolf Rav-
Ijen, Milan Tifengraber, Jožef
Tonkli in Anton Zimšek.
58 Marija Abraham in
Ivan Žaberl.
36,2 km: Vlado, Tomaž in
Jožica Perčič, Cveto Kolenc,
Rudi Lorenčak, Robert Samec,
Helena Urbas, Marjana No-
vak, Silvo Škornik, Ljuba Sa-
mec in Tone Vrabl.
Pohodniki so si pot v Biel sicer
omogočili sami, vendar brez
pomoči nekaterih delovnih or-
ganizacij in posameznikov tu-
di ne bi šlo. Letos so pomagali:
Coca Cola, SEP Sindi Uroš Je-
zernik, Mesarstvo Jurij, Mes-
nine, Pekarna Grešak, Pivo-
varna Laško, Etol IFF, Potroš-
nik, Klasje, Celjska tržnica,
Elegant, Toper 2000, Rokodel-
nica Manček, Marjan Deželak,
Prekoršek, Elkroj, Vino
Šmartno, tovarna nogavic Pol-
zela, Agrotehnika in NT&RC.
Pohodniki so jim za pomoč
hvaležni, poklanjajo pa jim 19
medalj za prehojenih 100 km.
To je doslej največja bera.
Najboljša celjska trojka (od leve) Stane Novak, Alenka Kavtič-
nik in Dušan Pešec. Vsi so malce utrujeni takoj ob povratku že
začeli z novim treningom, kajti do Logarske doline prvo soboto
v septembru ni več daleč.
O obstanku odločajo drugi
Z eno zmago in šestimi porazi so celjski teniški igralci tekmo-
vanje v slovenski ligi končali na dnu lestvice, njihova uvrstitev
pa je odvisna izključno od izida zaostalega dvoboja Medvode-
Domžale. V primeru zmage domačih bi osvojili 6. mesto in ostali
med prvoligaši, v nasprotnem pa bodo izpadli. Kapetan celjske
ekipe Vlado Travner (prvi z leve) ni povsem zadovoljen, čeprav
je že pred prvenstvom napovedoval boj za obstanek, moštvo
Klasja pa je kar tri dvoboje izgubilo z najtesnejšim izidom 4:5.
Celjani so dobili 23 in izgubili 40 dvobojev, posamična bilanca
pa je naslednja: Boštjan Doberšek 3-2, Boštjan Dimitrijevič 4-3,
Grega Cizej 0-6, Boštjan Mlinarič 0-3, Andrej Travner 1-4
(stojijo). Rok Veber 0-2, Miha Furlan 5-1, Rok Vengust 2-5
(čepijo), Aleš Špom 1-0 ter v dvojicah 7-14.
rekli so
Zoran Gole, košarkarski re-
prezentant Cometa pred za-
četkom kvalifikacij za olim-
pijske igre: »Z izločitvijo Ju-
goslavije so naše možnosti za
uvrstitev na zaključni kvalifi-
kacijski turnih v Zaragozo ne-
primerno večje. Drugih repre-
zentanc ne poznam, po pripo-
vedovanju soigralcev pa tudi
za moštvoma Bolgarije in
ČSFR ne zaostajamo in bi
v Zaragozo lahko prinesli dve
točki. Forma se stopnjuje, tudi
vzdušje je odlično, sprememba
razporeda tekem pa je bila do-
brodošla, saj se bomo lahko še
bolje pripravili. V prijateljskih
tekmah sem imel največ
obrambnih nalog in tako bo
tudi v Bilbau ter - tako vsaj
vsi upamo in si želimo - tudi
v Zaragozi.«
Vzgoja mladih športnikov na Polzeli
z zaključnim dvodnevnim
taborom v Kovinotehninem
domu Palenk v Logarski dolini
ie 30 mladih s Polzele zaklju-
čilo letošnje dejavnosti v okvi-
^ Športne šole TVD Partizan
Polzela.
, Pobudnika in voditelja
športne šole, Tomo Cvikl in
Vojko Prislan, ki sta samoini-
ciativno pripravila program
športne šole in zbrala 30 fan-
tov in deklet od 4. do 7. razre-
da z OŠ Polzela, sta zadovolj-
z doseženim, zanimanje
•mladih in tudi pomoč pri fi-
nanciranju športne vzgoje
mladih pa je tolikšno, da bodo
s športno šolo nadaljevali tudi
jeseni.
Primarni cilj šole je športna
vzgoja mladih, pri čemer so pri
dekletih izoblikovali rokomet-
no ekipo, težiščna dejavnost
fantov pa je odbojka. Med le-
tom so imeli po 4 ure treningov
tedensko, razen zaključnega
tabora v Logarski dolini, kjer
so se seznanili z osnovami ori-
entacije, planinarjenjem, stre-
ljanjem z lokom in imeli kole-
sarsko tekmovanje z gorskimi
kolesi. Pripravili so še tabora
ob Savinji in na Gori Oljki.
Zaključni tabor v Logarski
dolini je omogočila Kovino-
tehna. Da bi pravočasno zago-
tovili sredstva za nadaljevanje
športne šole pa bodo to soboto
v blagovnici Savinjskega ma-
gazina na Polzeli organizirali
prireditev - športno družabni
večer z nazivom Za šport in
športnike na Polzeli. Računa-
jo, da bodo pretežni del sred-
stev zbrali z izkupičkom od
srečolova.
športni
koledar
Sobota, 21, 6.
Mali nogomet
Velenje: turnir ženskih ekip
iz Škal, Ljubljane, Maribora,
Murske Sobote in Avstrije. Od
9. ure na pomožnem igrišču
Rudarja.
Rokomet
Žalec: turnir ženskih ekip;
polfinale: Zamet-St. Peters-
burg (ob 9. uri), Žalec-Kap-
fenberg (10), Zamet-Žalec (pi-
onirke, 11), za 3. mesto (12),
finale (13).
Nedelja, 22. 6.
Nogomet
Celje: Publikum-Jadran,
Rogaška Slatina: Steklar-
Medvode, Velenje: Rudar-Ma-
ribor (42. kolo SNL, vse 16.
30).
•	Dva izmed nekoč odličnih
celjskih atletov Branko Vivod
in Ivan Škof, se pripravljata za
nastop na 8. evropskem prven-
stvu atletskih veteranov, ki bo
od 25. junija do 3. julija na
Norveškem v malem mestu
Kristiandsandu. Branko Vivod
bo nastopil skoku v višino,
Ivan Škof pa bo tekel na 5 km.
Vivod je že nastopil na štirih
svetovnih prvenstvih. Škof pa
na enem, obema pa bo to prvi
nastop na evropskih prven-
stvih.
•	Na 14 km dolgem gorskem
teku na Lubnik je Božo Mulej
nepričakovano zasedel 2. me-
sto in tako potrdil kandidatu-
ro za nastop na SP, ki bo avgu-
sta v Italiji.
•	Smučarski vaditelji, učitelji
in trenerji iz Celja, ki so bili
doslej organizirani v okviru
SD Unior, so ustanovili svoje
društvo DVUTS Snežak. S tem
bodo lažje uresničevali začrta-
ne cilje: širjenje smučarske
kulture med ljubitelji belih
poljan, strokovno izobraževa-
nje kadrov in mladih smučar-
jev. Predsednik je Boštjan Je-
raša.
•	Rokometna reprezentanca
Slovenije je na turnirju Lovo-
rika Italije na Siciliji osvojila
3. mesto. Naši so premagali
Tunizijo s 24:21 in Latvijo
z 28:21 ter izgubili z domačo
selekcijo z 20:21. V ekipi so
bili tudi Pungartnik, ki je sku-
paj dosegel 9 golo'^ Tomšič 8,
Jeršič 4, Čater 4, Serbec 4 in
Strašek, zaradi poškodbe pa je
manjkal Leve.
•	Nekdanji kapetan nogome-
tašev Kladivarja Bojan Bevc je
svojo profesionalno pot na
Islandiji začel z golom, toda
s svojim IBV se še ni veselil
zmage. Žilnikov Vikingur (je-
seni v pokalu evropskih prva-
kov) je bil na štartu polovično
uspešen, prvi par točk pa je
osvojil na gostovanju prav pri
IBV.
Št. 24 - 18. junij 1992

Domači najboijša elcipa v Icegljanju
Rado Pantelič, Franček Pungerčič in Željko Zule se takole blaženo smehljajo ob osvojitvi
prvega mesta - ekipno na tradicionalnem kegljaškem prvenstvu novinarjev severovzhodne
Slovenije, ki je bilo minulo soboto v Žalcu. Ni kaj, fantje pač dobro podirajo... Keglje namreč!
Kritika na pravem mestu vedno zaleže. To se
je potrdilo tudi v akciji Foto life, saj so pričeli
v redakcijo prihajati posnetki boljše kakovosti,
takoj ko smo zapisali, da je kvaliteta na nizki
ravni.
Fotografija tedna je tokrat v krajši foto
zgodbici. Zaradi originalnosti in iznajdljivosti
avtorja delamo izjemo, ker objava le ene foto-
grafije ne bi prikazala dela in bi zamisel izgu-
bila smisel. To naj bo izjema in ne pravilo, saj
nam prostor ne dopušča objav foto zgodbic
oziroma foto reportaž, zato vas prosimo, da
nam pošiljate posnetke, ki bodo lahko govorili
sami zase.
Akcija Foto life je naš skupni prispevek
k letu turizma, zato tudi nosi naslov »Življenje
mojega kraja«. Nagrade za vaše prispevke so
brezplačno razvijanje filma in fotografij, foto-
grafski paketi presenečenja, fotografski apa-
rat ter na koncu akcije fotografski happening.
Avtor današnje foto zgodbice »Dirigen-
ti« je Matej Karničnik iz Celja, ki si je tako
tudi prislužil nagrado.
Na Tomšičevem trgi
Na praznični dan boste ime-
li vsi, ki vas to zanima, prilož-
nost videti, kako nastaja naš
in vaš radijski program. Ker
pa je radijski studio premaj-
hen, da bi vanj povabili vse, ki
vas to zanima, bomo radijski
studio uredili sredi mesta, na
Tomšičevem trgu in od tam
oddajali ves dan od 8. do 19.
ure.
Seveda bo tudi radijski pro-
gram prilagojen prazničnemu
trenutku. Tako bomo pred-
stavljali nekatere krajevne,
kulturne, naravne in folklorne
posebnosti našega območja,
v program bomo povabili več
znanih pevcev in godcev, ki
bodo nastopili v živo pred na-
šimi mikrofoni. Manjkale ne
bodo niti nagradno-zabavne
igre in še kaj zanimivega.
Dobimo se torej v četr-
tek, 25. junija, med 8. in 19.
uro v studiu Radia Celje na
Tomšičevem trgu v Celju.
Prinesite glasbiia ii
»giasbila«
v okviru našega prazničr
ga programa bomo priprav
tudi tekmovanje za najbolj
vimo glasbilo. To je lahko 1
kršnakoli naprava ali predn
(lahko pa seveda tudi pra
glasbilo), na katerega je moj
če zaigrati vsaj skromno me
dijo. Izvirnost glasbila
pristnost izvedbe bodo ocei
glasbeni strokovnjaki, ni
uredništvo pa bo s pomoi
pokroviteljev podelilo bog;
nagrade. Zato se splača poti
diti.
Glasbila prinesite na Toni
čev trg v četrtek, 25. junija,
11. uri.
Srečico - prvi
Icegeij!
Med posamezniki se je
najbolje odrezal Srečko
Šrot, novinarsko zaznamo-
van podjetnik, nova pred-
sednica Aktiva DNS Celje
Milena B.Poklič pa obču-
duje njegovo kolajno.
Miranova
svinjsica giava
Na tradicionalnih šport-
no-rekreacijskih srečanjih
novinarjev SV Slovenije si
je svinjsko glavo priboril
dopisnik Radia Slovenije iz
Celja Miran Korošec, sicer
tudi marljivi jutranjik na
Radiu Celje.
RADIO CEUE
Pred intenrjujen
Takole zamišljena sta b
naš sodelavec Primož Škerl
njegov sogovornik Rob
Krempuš v zadnjih trenutl
pred pogovorom o arheološl
izkopavanjih pri celjsk
Mestnem gradu. Radijski P
dij ima pač svoje zakonito
zato je treba kar precej k<
centracije, da jedrnato stn
številne podatke in znai
o tako strokovnih temah in
zanimivo in poljudno preds
viš poslušalcem.
Foto: E. EINSPIEt
Št. 24 - 18. junij 1992
151
odmevi
Pritisk na
župana II.
Spoštovani g. Fi ^inc Podgor-
šek! Očitno vam je bilo pogla-
vitno, da vaše pismo izzide »ob
pravem času« in zato niste pa-
zili na njegovo vsebino. Preveč
ste se zanašali na sporni rek,
da cilj posvečuje sredstva. Do-
cela pa se vam je zato posreči-
lo, da ste pomešali zdravo po-
djetništvo in divjo privatizaci-
jo z edinim ciljem, da bi me
diskvalificirali. Ko se boste in
če se boste zopet lotili javnega
pisanja, bi vam svetoval več
zbranosti in več z resničnimi
dejstvi podprtih argumentov.
Ne bi vam odgovarjal, če ne bi
bili, kolikor vem, socialdemo-
krat ter ekonomist, če očitno
ne bi imeli sami bridkih izku-
šenj z divjim lastninjenjem in
če ne bi bili zlorabljeni za po-
litikantske namene.
V nasprotju z vami zelo
podpiram zasebno podjetni-
štvo, ker nas le to lahko spravi
iz ekonomske in razvojne kri-
ze. Seveda pa sem naklonjen le
tistim podjetnikom, ki živijo
od lastn^a kapitala, dela in
znanja. Čeprav o tem nisem
posebej govoril, ne vidim nič
slabega v tem, če posamezni-
kom pomagajo pri ustanavlja-
nju podjetij banke, tete, strici,
starši ter drugi in če kdo pri
tem izprazni svoje nogavice.
To je lahko dober začetek dru-
žinskega podjetništva. Trdim
tudi, da banke, občine in drža-
va še vedno premalo podpirajo
zasebno iniciativo. Lahko pa
vas potolažim, da s Antejem
Markovičem nisva bila nikoli
prijatelja. Z vami pa soglašam,
da je bilo osem tisoč tolarjev
odločno prenizek vložek za
ustanovitev podjetja.
Pred vami in pred mnogimi
drugimi pa sem si izoblikoval
zelo proflliran odnos do divje
privatizacije. Med prvimi sem
v Celju javno opozoril na očit-
ne in prikrite oblike divjega
lastninjenja, kot so Markovi-
čeve delnice, razni skrajno
dvomljivi lizingi, neodplačno
kanaliziranje družbenega ka-
pitala v zasebna podjetja, baj-
pasi, dvomljivi kreditni aranž-
maji, prisvajanje poslovnih in-
formacij, poslovnih zvez in po-
slov, namerno gospodarsko
upropaščanje dmžbenih po-
djetij in zmanjševanje njihove
vrednosti, nenormalno in ne-
moralno ter nezasluženo viso-
ke plače nekaterih menedžer-
skih in poslovodnih struktur,
obračunavanje previsokih
stroškov, ki bremenijo osebno
porabo in na dmge oblike ne-
legalne, pollegalne ter pred-
vsem nemoralne oblike divje
privatizacije. Hkrati sem vse-
lej opozarjal na zavestno in
politikantsko blokado sprejet-
ja zakonodaje za lastninsko
preobrazbo in na nujno uved-
bo konkurenčnih klavzul.
Za tako ravnanje imam tudi
trdne dokaze, od katerih bom
naštel le štiri. Že februarja le-
ta 1991 sem za odmevno letno
konferenco Narodno demo-
kratske stranke, katere član
^ sem, pripravil daljšo antropo-
! loško in politično razpravo
o problematiki zasebne obrti
in podjetništva, v kateri sem
že takrat opozarjal na zlorabe
zasebnih podjetnikov, ki so
hkrati zaposleni bodisi v druž-
benih podjetjih, bodisi v dr-
žavnih organih in na nujnost
uvedbe konkurenčne klavzule.
Pozimi sem skupaj z Narodno
demokratsko stranko in Kon-
federacijo neodvisnih sindika-
tov Slovenije NEODVISNOST
organiziral in vodil v veliki
dvorani Narodnega doma
v Celju dobro obiskano in zelo
odmevno javno tribuno o div-
jem lastninjenju, na kateri so
se razgalile vse takratne celj-
ske nečednosti na tem področ-
ju. Pred meseci sem v Pismih
bralcev Novega tednika v šti-
rih zaporednih številkah pole-
miziral s predsednikom zbora
združenega dela skupščine Re-
publike Slovenije o blokadi
zakonodaje o lastninskem pre-
oblikovanju podjetij in o div-
jem lastninjenju. Končno pa
sem na sejah predsedstva celj-
ske občinske skupščine dva-
krat predlagal skupščinsko
razpravo o divji privatizaciji
v Celju, vendar sem bil kate-
gorično zavrnjen.
Tako, vidite g. Franc Pod-
goršek, če bi nas ob pravem
času več posameznikov opo-
zarjalo na vzroke in posledice
divjega lastninjenja, če bi se
nam 'pridnižilo še več strank,
predvsem tistih s socialdemo-
kratskim pridevnikom, in če bi
se nam dovolj zgodaj pridruži-
li tudi vi, potem bi bilo dosti
manj primerov divje privati-
zacije in bi mogoče imeli tudi
že sprejeto lastninsko zakono-
dajo. V tem primeru bi vam
najbrž bilo prihranjeno tudi
razočaranje v Celjskih mes-
ninah.
MIRO GRADIC,
Celje
... Matka,
z Matkom,
Matek
Izvršni svet občine Laško je
doslej odobril 31. podjetjem in
podjetnikom kredit za pospe-
ševanje podjetništva v skup-
nem znesku 84,209.000,00 to-
larjev vsem, ki so izpolnjevali
pogoje objavljenega pravilni-
ka, ne glede na na obliko last-
nine in kdo je direktor. Ne gre
za delitev sredstev ampak na
osnovi izdaje obveznic za na-
ložbo občine v podjetništvo za
svoj hitrejši razvoj.
Podjetje MOST d.o.o. ni iz-
delalo niti dela projektov za
delniško družbo TERME
Laško.
Delniška dioižba TERME
Laško je bila ustanovljena
z namenom hitrejšega razvoja
turizma ob izkoriščanju na-
ravnih danosti in drugih pred-
nosti tega območja. Direktorja
določajo lastniki podjetja
z upanjem in zaupanjem, da
bo kar najbolj uspešno vodil
posle in zagotavljal lastnikom
dobiček. Direktor je vse manj
neka politična ali častna funk-
cija in vse bolj trdo manager-
sko delo. Pa tudi politike ali
partije ni več, ki bi občinskim
funkcionarjem delila direktor-
ska mesta.
Predsedstvo	občinske
skupščine Laško je sprejelo
posebno informacijo ter je ta-
ko seznanjeno s podjetniško
dejavnostjo v izvršnem svetu.
Zakon je ne prepoveduje. Ne-
katere razvojne projekte je pač
potrebno neposredno voditi
tudi skozi organiziranje in po-
slovanje ustreznega podjetja.
Sicer pa je odveč bojazen, da
bi podjetni ljudje zamajali te-
melje tržnega gospodarstva in
parlamentarne demokracije.
Obratno. Bojmo se ljudi, ki tu-
leč in ležeč na hrbtu, namesto
da bi skrbeli zase, napletajo in
ocenjujejo diTJge ter so v na-
prej proti. Zato predlagam
vsem sposobnim, strokovnim
in podjetnim, naj se nam pri-
družijo v realizaciji razvojnih
projektov seveda v tržno nor-
malnih lastninskih in organi-
zacijskih oblikah podjetij in
uprave. Tako ne bo nobene po-
trebe več, da bi se moje ime
v sklanjatvi potencirano po-
javljalo v »tračnicah«.
mag. ROMAN MATEK
Boljši sen
- mladi se ne
strinjamo
Kot kaže, se je naša visokost
MILAN DOBNIK odločila, da
nam mladim v Preboldu in
njegovi okolici vzame vse ti-
sto, kar imamo radi in kar nam
pripada.
S tem ko nam vi jemljete
edino zabavo, ki jo mladi lah-
ko uživamo (to pomeni glasbo
in ples), ne boste nič dosegli in
spremenili. Ker mladi ne bomo
imeli kam iti, se bomo začeli
zbirati na dvoriščih in po svo-
jih domovih. Upam, da lazu-
mete našo stisko, ko to pišemo,
ker drugf poti ne poznamo.
Glede kaljenja nočnega miru,
bi radi tudi nekaj povedali:
V	hotelu Prebold se ne zaba-
vajo samo mladi, ampak tudi
mladi po srcu, to pomeni tudi
starejši. Kje torej tiči vzrok, da
nekateri o mladih govorijo vse
najslabše? Torej ni samo IN-
TER-CLUB KRIV za kaljenje
nočnega miioi, ampak tudi BI-
STRO v hotelu. Ko pride ko-
t.ec tedna (petek in sobota), je
čas, ko si vsi ljudje privoščijo
malo zabave. Tudi sedaj, ko
Interclub ne obratuje več, ne-
kateri krajani v Preboldu ne
grejo kmalu spat, ampak bedi-
jo do poznih ur. Ne bomo rekli
za vse, vendar pa se je treba
prilagajati večini. To vemo,
ker vidimo veliko prižganih
luči, kar pomeni da krajani
v Preboldu še ne spijo. Upam
da razumete, da za to nismo
krivi samo tisti, ki hodimo
v disco INTER-KLUB, ampak
tudi BISTRO v hotelu, pa tudi
krajani. Zato ne razumemo,
zakaj se krajani v Preboldu je-
zijo, ko pa tudi sami zelo dolgo
v noč bedijo.
Vsi, ki se pritožujete glede
disca Interclub, naj vam nekaj
povemo: »Ko ste bili vi mladi,
vam mi nismo branili in uki-
njali vaših zabav, ampak ne
zato ker nas še ni bilo, TOREJ
NE DELAJTE TEGA NAM!«
MLADI IZ INTERCLUBA,
Prebold
»Dimsi med
zamorci«
Odprto pismo direktorju in
glavnemu uredniku NOVI
TEDNIK gospodu Cerovšku;
Dne 5. 6. 1992 smo člani DS
Šentjur priredili večer z dr-
. Dimitrijem Ruplom - zuna-
njim ministrom REPUBLIKE
SLOVENIJE. Na ta večer smo
povabili med ostalimi tudi no-
vinarje iz vaše hiše. Moram
povedati, da je večer, ob polni
dvorani Motela Merx v Šent-
jurju, zelo lepo uspel in da so
ljudje naše občine prvič doži-
veli tako organiziran večer
s pomembnim visokim gostom.
Med gosti je bil očitno tudi no-
vinar NT & RC. Ker je bilo
gostov veliko, kot predsednik
DS nisem mogel tedaj ugotovi-
ti, če je prisoten ali ne, da pa je
prisoten bil, sem ugotovil, ko
sem bral obširen članek v NT
št. 23 od 11. 6. 1992 z naslovom
»Dimsi med zamorci« objav-
ljen na zadnji strani.
Gospod direktor, veliko pre-
biram razno razne časopise to-
da tako obširnega, duhovitega,
strokovno na res zavidljivem
nivoju napisanega članka
o obisku ministra dr. Rupla,
nisem zasledil še v nobenem
drugem časopisu.
Moram reči, da so novinarji
vaše časopisne hiše strokovno
in umsko res na visokem nivo-
ju in da smo jim vsi člani DS
res hvaležni o obširnem poro-
čanju gospoda ministra
v Šentjurju.
V	članku, ki je objavljen
o gospodu Ruplu in o Šentjur-
ju, sem izvedel marsikaj no-
vega:
1.	Nisem vedel, da gospod
dr.D.Rupel to v resnici ni,
ampak je za vaše novinarje
DIMSI. Sprašujem se ali je go-
spod Rupel obveščen o tem ka-
ko vaši novinarji (anonimni)
imenujejo gospoda Rupla.
2.	Kdaj in kje so se vaši no-
vinarji dogovorili z gospodom
Ruplom, da objavljajo naslove
člankov z imenom »Dimsi«?,
ali ste si dovolili to kar sami?
Zakaj pa ne saj je demokra-
cija!
Ce je odgovor takšen potem
moram reči, da vaši »visoko«
razviti novinarji ne ločijo de-
mokracije od anarhije, ne loči-
jo duhovitosti od žalitve, ne
ločijo zrelosti od nezrelosti.
3.	Prvič po štiridesetih letih
od kar živim v Šentjurju sem
iz vašega časopisa in od vaših
visoko razvitih novinarjev iz-
vedel, da naše ŠENTJURČA-
NE primerjate z zamorci iz ne-
razvitih držav. V imenu vseh
20.000 občanov Šentjurja sem
vam hvaležen, ker ste nam od-
kiito povedali kaj uslužbenci
NT & RC mislite o nas.
Za zaključek moram pove-
dati, da takšno pisanje o go-
spodu Ruplu in DS Šentur ni
prvo v vašem časopisu. To je že
di-ugi članek, ki žali delo DS.
Če nimate karkoli drugega na-
pisati o demokratski stranki,
o gospodu Ruplu in o šentjur-
čanih se vam osebno za vaše
novinarske usluge že naprej
zahvaljujem in zagotavljam
vam, da bom poskušal v stran-
ki storiti vse, da je bilo to va-
bilo zadnje, ki ste ga prejeli od
DS Šentjur v vaši hiši.
Predsednik DS Šentjur:
GREGOR BEZENŠEK
Je Celje
živahno?
Na članek vašega novinarja
gospoda Janeza Vedenika, ki
ste ga objavili v Novem tedni-
ku 11. 6. 1992 na šesti strani
pod naslovom »Je Celje živah-
no?« odgovarjamo sledeče:
Lastnica kavamice »Oscar«
(tako je v svoji vlogi sama po-
imenovala svoj lokal) ima
obrtno dovoljenje za frizer-
stvo. Imela pa je tudi začasno
obrtno dovoljenje za okrepče-
valnico izdano od Občinskega
sekretariata za di-užbeno eko-
nomski razvoj pod štev. 313-
144/73 z veljavnostjo od 3/6-
1991	do 11/4-1992. Torej go-
stišče od 22. aprila 1992 dalje
posluje brez predpisanega do-
voljenja, vsaj na dan sestave
tega članka je še bilo tako.
Dne 27. maja 1992 je vložila
pisno priglasitev z zahtevkom
za izdajo dovoljenja za izvaja-
nje glasbe s petjem. Iz vloge je
razvidno, da je glasbo hotela
izvajati že od 17. maja 1992 do
6. junija 1992. Zakon o javnih
shodih in javnih prireditvah,
objavljen v Uradnem listu re-
publike Slovenije štev. 20 iz
leta 1973, nalaga organizator-
ju javne prireditve za katero
po posebnem predpisu ni po-
trebno poprejšnje dovoljenje,
da jo priglasi vsaj pet dni pred
pričetkom nameravane prire-
ditve, sicer pa najmanj 30 dni
pred prireditvijo. Rok je pre-
kluzivne narave in je zaradi
tega bila vloga s sklepom zavr-
žena. Dovoljenje bi skladno
z določbo prvega odstavka 10.
člena Zakona o javnih shodih
in javnih prireditvah lahko iz-
dali z veljavnostjo od 1. 6.
1992	dalje, vendar tega stran-
ka ni želela. Poskušala pa je
doseči izdajo dovoljenja za
glasbo z datumom za nažaj,
kar pa seveda po veljavni za-
konodaji ni možno. 29. člen že
citiranega zakona predpisuje
za tovrstne kršitve alternativ-
no denarno ali zaporno kazen.
Kaznovati je mogoče pravno
in odgovorno osebo.
Občinski sekretariat za no-
tranje zadeve še ni zavrgel no-
bene pravočasno vložene vlo-
ge. Prav tako še ni izdal zavr-
nilne odločbe, če je organiza-
tor izpolnil vse zakonsko
predpisane pogoje. Celo prev-
zeli smo odgovornost in dovo-
lili prireditve za katere je na-
drejeni nadzorni organ ugo-
tavljal, da bi jih ne smeli dovo-
liti (triatlon na primer). Torej
očitek sestavljalca objavljene-
ga članka ni objektiven. Novi-
narji bi se raje vprašali, kako
lahko sredi mesta vsem pri-
stojnim službam na očeh po-
vsem nemoteno posluje gostin-
ski lokal, ki nima obratovalne-
ga dovoljenja in na kakšni os-
novi je pristojen upravni or-
gan dovolil uporabo javne
prometne površine pred go-
stiščem za ureditev gostinske-
ga vrta. Obrtni zakon, objav-
ljen v Uradnem listu republike
Slovenije štev. 35 iz leta 1988,
namreč predpisuje, da obrato-
valnica lahko obratuje, ko je
vpisana v register obratoval-
nic. To pa je lahko šele, ko je
izdano obrtno dovoljenje, ki
ga v tem primeru seveda ni.
V bodoče bi bilo mnogo bo-
lje, da novinarji ne bi nasedali
na posamezne informacije,
ampak bi jih pred objavo pre-
verili še z druge strani. Naj
omenim še samo to, da imamo
zoper izvajanje glasbe pri go-
stišču »Oscar« pisno pritožbo,
ki jo je podpisalo 23 polnolet-
nih stanovalcev Tomšičevega
trga. Kot kaže, bo zadnjo bese-
do le moral izreči Občinski
sodnik za prekrške.
Občinski sekretariat
za notranje zadeve Celje
Sekretar:
NIKO PIRTOŠEK
Iskanje
najdenega
Redki, vendar lepi so tisti
vikendi, ko ima človek dovolj
časa, da v mirnem kotičku
prečita časopise zadnjih dni,
nekaj prilog, pa še kaj druge-
ga. Ta lepota in mir pa sta le
navidezna, saj »zloženka« ra-
zličnih pisanj vzpodbudita vr-
sto asociacij in predočenj ne-
dorečenosti.
Petica prinaša vzpodbudo
o koriščenju dopusta v narav-
nih zdraviliščih in na kmeč-
kem turizmu, dokaze o tem, da
Slovenci nismo hlapci in pri-
kazuje srečno družino iz okoli-
ce Vojnika, ki je opustila škro-
piva in umetno gnojenje. Če to
združimo, obstanemo pred
vprašanjem: psiha Slovenca in
njegov dopust?! Če pogledamo
le nekaj desetletij nazaj, vidi-
mo podobo sindikalnih domov
z opečenimi telesi, ki držijo
v desnici pivo, v levici čevap-
čič, vsi pa se bistveno bolj
glasno smejejo, kot to zasluži-
jo povedane šale.
Kasneje je prišlo do diferen-
ciacije: nekaj jih je šlo med
naturiste, nekaj med hotelske
goste, nekaj v tuja letovišča,
premožnejši so si zgradili po-
čitniške hiše ob morju. Zdra-
vilišča odkrivajo tujci. Počasi
prihajajo na dan spoznanja, da
opečena koža le ni najbolj
zdrava, da 14-dnevno odkri-
vanje vsebine niča le ni pravi
dopust in da meso z alkoholom
ni edina zveličavna prehrana.
Vmes so se pojavila podjetja,
ki so želela »nekaj storiti za
svoje ljudi« in so jih pošiljali
na različne rekreativne oddihe
brez posebnih programov.
Tudi tu smo morali iskati že
najdeno: menager namreč po-
trebuje drugačen program kot
rudar in ta drugačnega kot ši-
vilja. In glej ga šmenta: tudi
napačno se prehranjujemo, za-
to potrebujemo različne dije-
te! Nenadoma se pojavijo pro-
grami aktivnih oddihov v vseh
zdraviliščih, seveda za vse in
z možnostjo dijetne prehrane.
Različni simpoziji s svojimi
statistikami potrjujejo pravil-
nost novih usmeritev in že hi-
timo po novi poti. Težave s po-
čitniškimi domovi, spomini na
ponižujoč odnos do nas v hote-
lih ob obali, visoke cene ipd.
nam seveda pomagajo spregle-
dati in začudeni smo nad dose-
danjo zaslepljenostjo.
Vedno pa se najde nekaj
iskalcev drugačnih poti, ki pa
jih ob bezljanju od ene zveli-
čavnosti do druge sploh ne
opazimo. Že pred leti je Medi-
co Center na Rogli ponudil di-
ferencirane programe aktivnih
oddihov v čudovitem okolju,
dosti kmetov v Skomarjih,
Resniku, Hudinji in drugod
ima kmečki turizem in že več
let ne uporabljajo umetnih
gnojil in škropiv, formirala se
je agencija Medico Tour, ki
poleg izletov, dopustov po želji
v tu in inozemstvu ter učenja
tujih jezikov, brezplačno sve-
tuje izbiro zdravilišča in pro-
grame, vrši rezervacije, pre-
pričuje ljudi, da ne potrebuje-
jo dijet, ampak zdravo prehra-
no itd.
Premalo je člankov take vr-
ste, ko jih omenjam v začetku.
Imeti moramo stil življenja,
poslušati stroko, zaživeti
umirjeno, odkrivati sami sebe
in zaživeti bolj zdravo. Tudi to
naj bo del prenehanja plačeva-
nja davščin za nazaj, da ne bo-
mo vedno iskali že najdeno...
M. K.
PREJELI
SMO
Izjava za javnost
Socialdemokrati smo bili za
čimprejšnje volitve in se za to
zavzemamo še sedaj. Vendar je
objektivna možnost žal takš-
na, da bodo le-te šele konec
leta, tako kot je določeno
v Ustavi kot skrajni rok.
Za izvedbo volitev pa je po-
trebno sprejeti še kup zako-
nov. Med najpomembnejše
spada prav gotovo določitev
volilnih enot. Pri zadnjih voli-
tvah v letu 1990 je bila Slove-
nija razdeljena na 14 volilnih
enot. Občina Slovenske Konji-
ce je bila razporejena v 12. vo-
lilno enoto Celjske regije sku-
paj z občinami Celje, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah in Laško,
kar odraža neko celoto. Ta
enota je odražala tudi tesne
povezave med ljudmi in go-
spodarskimi subjekti, kakor
tudi v šolstvu, zdravstvu, kul-
turi, športu, obrambi in je bila
tudi odraz življenja in dela te-
ga območja.
Po novih predlogih, ki kro-
žijo po skupščini R Slovenije,
naj bi se število volilnih enot
zmanjšalo na 11 ali celo 8. Po
teh variantah pa so Slovenske
Konjice razporejene v enote,
ki jih sestavljajo naslednje ob-
čine.
Predlogi so:
I.	Celje, Ptuj, Slov. Bistrica,
Slov. Konjice.
II.	Maribor, Ruše, Slov. Bi-
strica, Slov. Konjice, Šmarje
pri Jelšah.
III.	Celje, Slov. Konjice, Ve-
lenje, Žalec, Šentjur.
Nadaljevanje na 18. strani
Slovensko ljudsko gledališče
Celje
predstavlja
program za sezono 92/93:
Friedrlch Schiller: RAZBOJNIKI
režija Robert Raporija
J B.Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK
režija Katarina Pegan
Pierre Corneille: ODRSKA UTVARA
režija Bojan Jablanovec
Luigi Pirandello: KAKOR SI ME ŽELIŠ
režija Janez Pipan
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI
režija Franci Križaj
in mladinska predstava
Frank Lyman Baum: ČAROVNIK IZ OZA
režija Franci Križaj
Vpis abonmaja bo od 14. 9. do 23. 9. 92.
Št. 24 - 18. junij 1992
Reprezentativno naldbišče
Arheološka Izkopavanja pri Mestnem gradu v CeUu
v Celju že nekaj časa pote-
kajo izkopavanja pri Mestnem
gradu. Mirno jih lahko štejemo
med največja na področju
srednjeveške arheologije.
Sonda je velika 520 kva-
dratnih metrov, predvidevajo
pa izkop do globine štirih me-
trov. Projekt financirata obči-
na Celje in Republika Sloveni-
ja, izvaja pa ga Zavod za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine pod vodstvom dipl. ar-
heologa Alenke Vogrin in stro-
kovne ekipe, ki jo sestavljajo
še dipl. arh. Alenka Jovanovič,
Matjaž Novšak in Robert
Krempuš.
Z deli so pričeli že pred dve-
ma letoma in sicer z namenom
pridobivanja podatkov o graj-
ski arhitekturi pod zemljo. Le-
tos so odkrili dele starejše ar-
hitekture (17. stol.), ta pa je na
določenih mestih uničila vse
rimske plasti, zato lahko o tem
obdobju sklepajo le minimal-
no. Zaenkrat kopljejo samo na
dvorišču Mestnega gradu (biv-
še parkirišče) in v njegovi no-
tranjosti, v planu pa je še iz-
kop predelov za gradom (bivša
kasarna).
Najdbe
Arheološka izkopavanja ve-
likokrat spremljajo drobne
najdbe, kot na primer kerami-
ka, ki v veliki meri prevladuje,
razni novci (od rimskih do ča-
sa Jožefa II.), nakit (sponke,
ogrlice, prstani), igle, lasnice,
pečnice ter stenske slikarije (iz
obdobja antike). Žal je to
ohranjeno le fragmentarno
(drobci, odlomki), saj je bilo
ugotovljeno, da so bila ta po-
dročja že večkrat prekopana.
Plasti so prekopavali že
v srednjem veku in v 19. sto-
letju, ko so tudi našli veliko
nagrobnikov, in dele kipov, ki
so danes shranjeni v Pokrajin-
skem muzeju. Poleg naštetega
je po celem terenu napeljano
veliko kanalizacije ter mlajših
okopov, ki še dodatno otežuje-
jo delo. Po besedah Alenke Vo-
grin bodo skušali ta problem
kar se da hitro rešiti, nakar si
želijo temelje in najvrednejše
predmete prezentirati in na
tem mestu postaviti arheološki
park ter ga vključiti v turistič-
no ponudbo mesta Celja. Sama
izkopavanja bodo dala po-
membne rezultate iz poznava-
nja srednjeveške arhitekture.
načina življenja in drobnegj
gradiva v Republiki Sloveniji;
Najvrednejša I
odicritja	^
Odkriti predmeti segajo od
antike do novega veka. Izpo-
staviti velja pomen srednjeve-
ške in novoveške keramike, ki
je bila odkrita v zelo velikih
količinah. To področje do zdaj
ni bilo obdelano, saj srednje-
veška arheologija pri nas ni
bila razvita.
Srednjevešici
obrambni jareic
v smeri proti Zidanškovj
ulici pričakujejo arheologi od-
kritje srednjeveškega obramb-
nega jarka. Speljan naj bi bi)
okoli gradu in zapolnjen v 19,
stoletju. Pri nadaljnjih izko-
pavanjih bodo ugotavljali širi-
no in vrsto jarka (suhi ali vod-
ni), želijo pa še odkriti dvižni
most in s tem tudi povezave
med gradom in mestom.
Najdbišča v olcoiicl
Ceija
Kot trdi Robert Krempuš.
takšnega reprezentativnega
najdbišča kot je celjski Mestni
grad v Celju in širši okolici ni
več, morda mu ob bok velja
postaviti le celjski Zgornji
frad, gradovi kot so Rifniški,
aleški ter Žovneški pa ne mo-
rejo v tolikšni meri pojasnje-
vati zgodovine našega mesta
in njegove okolice.
PRIMOŽ ŠKERI
Foto: EDO EINSPIELEI
Robert Krempuš: »Takega re-
prezentativnega najdbišča
v Celju in širši okolici ni več.«
Alenka Vogrin: »Določen pro-
cent drobnih predmetov se
med izkopavanji vedno iz-
gubi.«
Zgoraj: Rimski fibuli - sponki za obleko (3. stoletje) in rimska kovanca za časa
vladarjev Hadriana in Domiciana. Spodaj: Pipa (18. stoletje), rimska kozmetična
igla. Skrajno desno: rimska lasnica.
Srednjeveški lonček (16. stoletje) in vrček (19. stoletje).
Št. 24 - 18. junij 1992
16,17
Bela gospa na
starsm kolesu
Melita Furlani Je borka za pravice živali
Gospa Melita Furlani iz
Celja je aprila letos dopolni-
la triinosemdeset let. Pri tej
starosti, ko je človek pona-
vadi že ves betežen in pogo-
sto zelo kratkega spomina, je
ta ženska še vedno živahna
in bistra, kot kakšna mla-
denka. In ni ga dneva, ko go-
spa Melita ne bi sedla na
svoje staro kolo in se odpra-
vila na pot, ki je zaznamova-
na z ljubeznijo do živali in
narave.
Ta pot je vsak dan dolga
deset, petnajst in več kilo-
metrov. Žalec, Ljubečna,
Laško, Vojnik, Šentjur,
Šempeter, Polzela... Vsak
dan si izbere drugo smer na
poti svojega humanega po-
slanstva.
Gospa na kolesu je že do-
brih dvajset let zrvesta člani-
ca celjskega Društva za var-
stvo živali in ena od treh
kontrolork, kolikor jih je
v tem okoli petdeset član-
skem kolektivu še ostalo za
opravila, ki znajo biti včasih
vse prej kot prijetna. Pove-
dati človeku, da svojo žival
muči, ker ji ne da jesti, piti,
ker jo zebe ali pa trpi na vro-
čini, pač ni hvaležna naloga.
Je pa zato toliko lepše zadoš-
čenje, če dobrohotna beseda
kaj zaleže in če se živali po-
tem bolje godi.
Ričja budnica
Od spomladi do jeseni., jo
vsak dan zbudi petje pftc.
Potem vzame v roke knjigo,
prebere odstavek, dva, in po-
sluša: zdaj ščebetanje sirtč-
ke zdaj petje kosa in vmes
čivkanje vrabca.
Pa je tega petja iz leta v le-
to manj, ugotavlja, in se
sprašuje, zakaj je letos tako
malo siničk. »Še vrabcev je
manj kot prejšnja leta,« je
zaskrbljena.
Ko odloži branje, stopi
k oknu in spremlja jutranji
ptičji obred, ki je vsak dan
enak in vsak dan drugačen.
Vsi tega ne vidijo. Potem na-
redi načrt, se odloči za smer
vožnje in okoli desetih krene
na pot. V torbo zloži različno
hrano za živali in velik kos
kruha. »Če žival hlastne za
kruhom, ki ji ga ponudim,
potem vem, da je lačna, se-
stradana. Za vsako hišo vem,
katere živali imajo in kako
se jim godi. Sem pa zelo za-
dovoljna, ker mi je v vseh teh
letih uspelo, da ima danes
pri vsaki kmetiji pes svojo
hišo ali vsaj streho nad gla-
vo. Ko vidim, da je v poletni
vročini pes brez vode v poso-
di, jo natočim v steklenico in
ubogo žival odžejam. Pojma
nimate, koliko živali trpi že-
jo,« pripoveduje in doda, da
se ne ustraši nobenega psa.
»Psi čutijo, kdo se jim pribli-
ža z dobrim namenom in
sploh vsaka žival čuti, kdo jo
ima rad. Takšnih ljudi pa je
vse manj, kultura srca izgi-
nja. Če ne maraš živali, tudi
človeka ne moreš imeti rad.
Zato pa je danes med ljudmi
toliko sovraštva, nerazume-
vanja in nepotrpežljivosti.
Marš! Kaj te pa
briga...
Marsikaj je Melita Furlani
doživela v teh letih, odkar
skrbi za počutje živali in
lastnike opominja, da žival
potrebuje vse tiso, kar je
nujno potrebno človeku.
»Ponekod me lepo sprejmejo,
se mi pa včasih tudi slabo
godi, ko me ljudje nadirajo
in naženejo. Ja, tudi tepena
sem že bila, velikokrat pa
sem morala bežati, da me ni
dosegla palica ali brca. Lju-
dje me naženejo z besedami:
Marš! Izginite! Poln kufer
vas imamo! Kaj vas pa bri-
ga ! Ja, vse sorte ljudi sem že
srečala in vse bolj opažam,
da je slabih ljudi več, kot je
dobrih. Celo veterinarja poz-
nam, ki ne mara živali...«
Trpljenje
in mučenje
živali
Na svojih dolgih vsakda-
njih poteh s kolesom ji prav
nič ne uide. Vesela je, ko
opazi, da je bil kakšen njen
nasvet koristen. In kaj je ti-
sto, kar jo najbolj zbode?
»Vse več družin v stanovanj-
skih blokih ima danes psa,
kar je seveda lepo in prav, ni
pa v redu, če se žival zaradi
tega premalo giblje in je pre-
več sama. Tu mislim pred-
vsem na velike pse, kot so
nemški ovčarji, dobermani
in podobne pasme. Takšna
žival potrebuje dovolj giba-
nja, ljudje pa so velikokrat
leni in se jim v slabem vre-
menu ne ljubi ven. Veliko je
tudi zapuščenih mačk, ki ta-
vajo naokrog. Ljudje si jih
izmislijo, ker največkrat to
želijo otroci. Nekaj tednov
jih ljubkujejo, potem pa se
jih naveličajo, saj je tudi
z mucami skrb. Te muce se
potem povsod potikajo in so
v napoto. Zgodi se tudi, da
ostareli lastnik mačke ali
psa zboli ali umre in žival je
lačna, žejna in zapuščena.
Najhuje pa je, če žival trpi
zaradi lakote, žeje ali vroči-
ne. Človek ne more verjeti,
da ljudje svojemu psu ne pri-
voščijo niti vode in sence.
Z živino v hlevih je drugače.
Kmetje ponavadi zanjo lepo
skrbijo, saj jim daje hrano in
zaslužek. Smo pa imeli tudi
že primere, ko je živina zara-
di lakote poginjala, vzrok pa
je bil vedno alkoholizem pri
hiši. Čas dopustov pa je čas,
ko se izgubi največ psov.
Ljudje si kupijo psa, ko pri-
de dopust, pa ne vedo, kaj bi
z njim. Takrat ga posadijo
v avto in ga na kakšnem sa-
motnem kraju odložijo. Za-
nje je problem rešen.«
Mesto brez azila
Celje kot tretje največje
mesto v Sloveniji nima zato-
čišča za izgubljene ali zapuš-
čene živali. Edini, ki lahko
takšno žival reši trpljenja, je
veterinar. Stvar je v trenut-
ku opravljena. Mesto Celje
ima tudi park, v katerem pa
ne boste našli ptičnic, ker to
pač ni nikogaršnja skrb. Na
lačne ptice pozimi se spom-
nijo edinole v društvu za
varstvo živali.
»Mariborski in ljubljanski
park imata vse polno ptičjih
hišic, v celjskem pa je zdaj le
še ena,« pripoveduje Melita
Furlani, in nadaljuje: »Za
nekaj hišic smo poskrbeli
v društvu in jaz sama sem jih
nesla v park in pticam vsak
drugi dan natrosila hrano.
Pa te hiške niso ostale dolgo.
Ljudje so jih pokradli ali pa
uničili. Ko sem pred mnogi-
mi leti delala v Avstriji kot
sobarica, sem videla, da ima
skoraj vsaka večja vas zato-
čišče za živali. Zgodi se, da
najdem kakšno domačo ži-
val, ki jo je lastnik pretepal
ali kako drugače grdo z njo
ravnal. To sporočim polici-
stom, ki sprožijo postopek
pri sodniku za prekrške, vsa
nadaljnja procedura pa je
tako dolgotrajna, da lahko
žival med tem časom pogine.
V Celju, Na zelenici, so fant-
je pred kratkim nekega psa
tako obrcali, da je žival čez
dva dni poginila. Zelo me
skrbi surovost ljudi, zlasti
mladih. Pes, ki ga lastnik
pretepa, bi lahko poginil
pred mojimi očmi, pa ne mo-
rem ukrepati. Po zdajšnjih
predpisih mi v društvu takš-
ne živali ne smemo odvzeti,
zato težko čakamo na novi
zakon, ki nam bo menda dal
takšne pristojnosti. Sicer pa,
kam naj potem takšno žival
damo, ko pa v celjski občini
ni azila za izgubljene in mu-
čene živali. Ne preostane
nam drugega, kot da žival
peljemo k veterinarju in jo
na tak žalosten način rešimo
trpljenja. Še najbolj nam
gredo na roke policisti, ki
gredo vedno zadevo raziskat,
če jih mi v društvu seznani-
mo s primerom nasilja nad
živaljo. Mene se ljudje ne bo-
jijo, policistov pa si le ne
upajo zmerjati ali jih straho-
vati.«
Življenje z bolnim
srcem
Kljub temu, da je Melita
Furlani stara triinosemdeset
let in je v življenju veliko
hudega prestala, je ta ženska
polna energije in optimizma.
Le enkrat se je v minuli zimi
zgodilo, da ni sedla na kolo.
Takrat je močno snežilo.
Pred dobrimi desetimi leti
ji je umrl zet, pred desetimi
leti je v letalski nesreči nad
Korziko izgubila še hčerko.
Zdaj živi v stolpnici v Tru-
barjevi ulici, skupaj z vnu-
kom, nad katerim je po letal-
ski nesreči prevzela vso skrb.
Polnih petindvajset let pa ta
klena ženska živi s težko srč-
no boleznijo, z angino pecto-
ris. Kaj ji daje tolikšno moč?
»Skrb za fanta in ljubezen
do narave in živali. Veliko se
gibljem zelo malo jem. Niko-
li ne večerjam in nikoli mi ni
dolgčas. Uživam, ko se vo-
zim na kolesu, opazujem na-
ravo, poslušam govorico
ptic. Zvečer rešujem križan-
ke ali gledam televizijo, naj-
pogosteje avstrijski pro-
gram. Slovensko televizijo
pa naj bo sram, ker živalim
posveča tako malo pozorno-
sti. Oddaje o živalih vzgajajo
mladino in osveščajo ljudi.
Naša mladina pa nima pra-
vega odnosa do živali in na-
rave, ker ga tudi odrasli ni-
majo. In prav v odnosu do
narave in živali se lepo vidi
kultura človeka in kultura
celega naroda.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Št. 24 - 18. junij 1992
18
Nadaljevanje s 15. strani
Ali te enote odražajo živ-
ljenjsko povezave med občani
ali so plod birokratov in poli-
tičnih interesov? Ali ima ob-
čan Ruš ali Ptuja kakšne večje
interesne povezave s Sloven-
skimi Konjicami ali
s Šmarjem?
Življenje kaže, da bolj malo.
Zalo smo odločno proti novim
administrativno določenim
volilnim enotam, ki so zarisa-
ne kabinetih in ignorirajo
vsaki-.šno razumno stanje na
terenu ter so pisane na kažo
posameznih strank, s tem pa
umetno ločujejo ljudi iz usta-
ljenih zaključenih območij.
Menimo, da je povezanost
občin Celjske regije tako moč-
na. da bi se to moralo odražati
tudi pri volitvah in bi vsaka
delitev močno škodovala inte-
resom Celjske regije v okviru
celotne Slovenije.
Zahtevamo, da občine Celj-
ske regije ostanejo še naprej
enotna volilna enota z nasled-
njimi občinami: Celje, Slov.
Konjice, Šentjur, Šmarje pri
Jelšali, Laško. Ce bi se že odlo-
čili za večje volilne enote, kot
so bile do sedaj, naj se naši
enoti priključijo tisti, ki zdra-
žujejo interese v našem ob-
močju (Savinjsko območje
- Mozirje, Žalec,...). Podobni
predlogi delitve volilnih enot
veljajo tudi za ostala območja
v Sloveniji.
Socialdemokrati smo res po-
budniki, vendar mislimo, da je
to splošnega pomena in po-
membno za vse državljane
Slovenije, zato pričakujemo,
da nas bodo podprle tudi dna-
ge stranke in predvsem obča-
ni. Tako bomo preprečili na-
silno neživljenjsko delitev pre-
bivalcev Slovenije.
Birokrati, zamislite se!
SDSS
OO Slov. Konjice
Predsednik:
RUDOLF PETAN, dipl. ing.
Piknik na Gričku
(pri Petričku)
Vsem povabljencem piknika
»na Gričku« svetujem, da si
prečitajo pred dobrega pol leta
izdano knjigo avtorja g. Otta
»Zgubljeno otroštvo«. Svtor
v svojih spominih na zgublje-
no otroštvo opisuje muke, trp-
ljenje in smrt otrok, ki so bili
nasilno odvzeti materam iz ta-
borišča Teharje, en dan pred
njihovo nasilno smrtjo (otroci
po številu okoli 50, so bili stari
od enega meseca do 14 let, do-
godek pa se je zgodil v času od
junija 1945 do oktobra istega
leta). Prepeljani so bili na po-
sestvo takrat že usmrčenih
lastnikov Petričkovih. Tu so
preživljali 3 mesece svojega
s krvjo, solzami in smrtjo ob-
darjenega otroštva, po zamisli
in pod poveljstvom partizan-
ke, imenovane »črne vdove«.
14 letna deklica je otroke pri-
tegnila k molitvi za nasilno
umrle starše na Teharjih. Ka-
zen, ki jo je zaradi tega dolete-
la jo je pognal v beg še z dvema
od 8-10 let starima fantičema.
Ko so jih ujeli, so jih ure dolgo
mučili in pretepali pred vsemi
otroki, v opomin. Razmesarje-
ne, na pol pri zavesti so jih
nato od\'lekli v bližnje gozdo-
ve, jih usmrtili ter zagrebli.
Kdor nosi v sebi vsaj malo člo-
veškega, ne bo hodil politično
veseljačit na isti prostor (na
Gričku - prej pri Petričku) in
to s stranko, ki je javno pro-
glasila svojo kontinuiteto
z KPJ in ZKS. Človeka stisne
pri srcu ko se na vabilih za
piknik pojavi kot reklama za
stranko isti priimek, ki se po-
javlja kot ozadje dogajanj pri
bivšem Petričku, sedanje na
Gričku.
Ko to pišem, se mi nehote
vračajo misli na petkovo (12.
6. 1992) dogajanje v celjski
skupščini, ko so predstavniki
Zveze borcev in stranke SDP
gromoglasno nasprotovali
preimenovanju celjskih ulic
z njihovimi argumenti o NOB.
Ravno ti argumenti pa mi go-
vorijo, da se ljudje nočejo na
noben način dokopati do svoje
zgodovinske resnice, ki bi bila
življenjsko potrebna za pri-
hodnost našega naroda in ki bi
pripeljala do sprave, sedaj ži-
večih.
Prebiral sem neobjavljeni
dnevnik pokojnega borca XIV.
divizije - nerevolucionarja, ki
je zapisal, da so vrste borcev,
poleg okupatorskih redčile tu-
di nočne zahrbtne krogle iz-
streljene od soborcev revoluci-
onarjev. Zato so se borci na
koncu pohoda XIV. divizije,
dobesedno razbežali vsak na
svoj kraj.
Podobna dogajanja opisuje-
jo borci tudi pri uničenju Po-
horskega bataljona. Poklju-
škega odreda, v izpovedi »Čr-
na srna« in še in še. Iz tega se
da sklepati, da je prava zgodo-
vinska resnica o NOB še vedno
prekrita z revolucionarno res-
nico, ki jo stranka SDP prika-
zuje preko Zveze borcev.
Zato za celjski primer pre-
imenovanja ulic, trgov, KS,
zaselkov in drugih javnih in-
stitucij predlagam, da se za-
menjajo vsa imena, ki so bila
vsiljena po letu 1945, do ta-
krat, ko bo zgodovinska resni-
ca, resnično argumentirana
resnica in bomo lahko vredno-
te NOB ponovno ocenili.
JANEZ CRNEJ,
Celie
Karikatura
demokracije
Letna konferenca Celjskih
krščanskih demokratov je mi-
nila v navidezni zlikanosti in
demokreaturi..
Dvorana Narodnega doma
je bila sicer polna, glas ljud-
stva pa ni prišel do izraza nik-
jer, razen v prosti razpravi.
Predsednika Krščanskih de-
mokratov g. Lampreta je imelo
»pravico« voliti 25 glasoval-
cev, izvolilo pa ga je 22 glaso-
valcev. In kakšna je to stran-
ka, oziroma kakšna je lahko
njena pozicija v Celju, če njeno
vodstvo voli le petindvajset
polnoletnih Celjanov izmed
množice. Isti gospod(je) se radi
ustavljaj(o) pri proceduralnih
vprašanjih na sestankih izven
svoje stranke - na letni konfe-
renci iste stranke pa ni bilo
niti predloga dnevnega reda,
niti razprave, niti sprejem
slednjega. Pri nobeni točki
dnevnega reda ni bil sprejet
noben sklep, kandidatna lista
pa je bila zaprta z narejenim
nasmeškom predsedujoče.
Nekdo je nato v razpravi ali
občnem zboru opozoril gosta
g. Peterleta na očitne po-
manjkljivosti novodobne de-
mokracije. Gospod Peterle je
dejal, da je sicer formalist,
vendar se v delo občinskih od-
borov ne spušča. Kljub vsemu
pa je predsedstvo zbora vpra-
šal ali še traja občni zbor ali je
javna razprava. V odgovor
smo dobili »modro« izjavo ga.
Železnik, da ji gre za »identifi-
kacijo s poštenjem, brez for-
malizma«.
Sicer smo pa isti večer slišali
na zbom dolgi govor enega iz-
med članov SKD, ki je blatil
vrsto uglednih Celjanov, Puč-
niku pa je obljubil »paradajz
in jajce«. Di-ugih progiamskih
govorov na zbom SKD nismo
slišali, slednji pa je vseeno po-
žel aplavz in muzanje pred-
sedstva in večine prisotnih.
In sploh izgleda, da je prešla
novodobna demokracija v svo-
je pravo nasprotje.
Na zadnjem zasedanju celj-
ske skupščine je socialdemo-
krat Fric Krajnc rekel, »da so
tujki nevarni demokraciji, da
so nevarni okolju...« Besede
so bile namenjene g. Gradiču,
ki da je eden izmed povzroči-
teljev celjske politične krize.
In tudi, če bi bil! Gospod F. K.
očitno na razume, da g. Gradič
tujek celjske niti slovenske de-
mokracije ne more biti.
Vsem nam pa bo preko takš-
nih besed (in takšnih dejanj)
postala tuja politika, ki jo no-
sijo s sabo.
Aii bo viada '
povzročila
propad
slovenskega
naroda?
Socialne razmere pri nas ni-
so slabe, ampak so naravnost
katastrofalne. Po statističnih
podatkih dva povprečna oseb-
na dohodka v decembru 91' ni-
sta pokrila niti minimalnih
življenjskih stroškov tričlan-
ske, kaj šele štiričlanske ali
petčlanske družine. Vemo pa,
da se je kriza v letošnjem letu
zaradi vojne na tleh bivše Ju-
goslavije pri nas še poglobila.
Znano je, da okrog 70 do 75%
zaposlenih prejema plačo pod
slovenskim povprečjem ali
okrog njega.
Otrokom bi bilo treba po-
magati TAKOJ! Kaj je za naše
otroke storila vlada? Kje je to-
likokrat že obljubljena zako-
nodaja o družinskih dajatvah,
katera bi morala upoštevati
dejanske življenjske razmere
ljudi. Vlada bi se morala zav-
zeti za takojšnje ukrepanje, ki
bi družinam omogočilo nor-
malno preživetje. S tem bi se
zagotovila temeljna konvenci-
ja o otrokovih pravicah, za ka-
tero bi morala biti dovzetna
tudi mlada država Slovenija.
In kaj je med prvimi ukrepi
storila naša nova vlada? Vsej
državni upravi je povišala do-
hodke kar za 387», vso breme
tega povišanja pa se je zopet
zgrnilo na propadajoče gospo-
darstvo, kjer je zaposlena ve-
čina staršev otrok. To pa bo
pomenilo novo inflacijo in
s tem popoln zlom gospodar-
stva, kar pa bo vplivalo na še
večjo brezposelnost prebival-
stva.
Vemo, da so v sklopu teh
ukrepov z vlade vsi vzgojno
varstveni zavodi v Sloveniji
visoko povišali ceno oski bnine
za na.še otroke. Realni padec
OD v primerjavi maiec 92' na
marec 91' je bil 37,l-i"'<., oskrb-
nino v VVZ-jih v maju 92" gle-
de na april 92' pa so povišali
v povprečju za ca. 50"...
Pri tem pa opozarjamo na
dejstvo, da je od maja 92' dalje
osnova za izračun oskibnine
povprečni OD v letu 91', ki je
v primerjavi s povpiečnim Od
v letu 90' prav tako padel za
15,1%.
Tako visoko povišanje cene
oskrbnine v VVZ m v skladu
s finančnimi sposobnostmi ve-
čine staršev in je dejstvo, da bi
se morala tudi državna uprava
(kamor sodijo tudi VVZ) prila-
goditi razmeram v gospodar-
stvu in s tem večini obubože-
nega prebivalstva.
Se vlada s takimi ukrepi
sploh zaveda, kakšne dolgo-
ročne posledice bodo tem
ukrepom sledile? Vedno manj
staršev se bo odločilo za roj-
stvo otroka, predvsem večina
mladih ljudi, ki se po konča-
nem šolanju ob takšnih razme-
rah sploh ne bo mogla zaposli-
ti, kaj šele si ustvariti dom in
družino. Koliko otrok bo še, ki
bi obiskovali vzgojno varstve-
ne zavode? Prizadeti bodo ta-
ko VVZ in tudi šole, nasploh
pa obstoj slovenskega naroda.
Starši smo prepričani, da si
bo vsak izmed nas skušal poi-
skati ustreznejšo in cenejšo
varianto, morda celo bolj kva-
litetno oskrbo za svojega otro-
ka. Nekateri starši, kot je že
opaziti v VVZ-jih, so v tej sme-
ri že ukrepali. Konkurenca
v varstvu in šolstvu se bo si-
gurno pojavila.
Ob vsem tem pa je žalostno,
da smo toliko let prav mi starši
in naši starši vlagali sredstva
za izgradnjo objektov varstva
in šolstva za naše otroke. Ob
visokih stroških storitev pa bo
marsikdo od nas staršev prisi-
ljen izpisati otroka iz VVZ, ka-
teremu pogoje za obstoj smo
omogočili prav mi vsi.
Družina je trenutno najbolj
obdavčen element v družbi,
čeprav bi morala biti osnova
za razvoj nove generacije, ki
bo krojila razvoj naše družbe.
Glede na navedeno poziva-
mo vse pristojne organe v ob-
čini Žalec, kot tudi v regiji in
naši novi mladi samostojni dr-
žavi, da realno razmislijo o tej
problematiki, sicer bomo Slo-
venci kmalu samo še zgodo-
vina.	OGORČENI
STARŠI VVZ ŽALEC
Ob prvi reprizi
Mistra Dolarja
v Trnovljah
Naj mi bo dovoljeno, da na-
pišem nekaj misli o snovi, ki ni
moje ožje strokovno področje.
Da se amaterski gledališčniki
lotevajo lahkotnih komedij, je
znano. In dobra postavitev ko-
medije je običajno bolj proble-
matična od postavitve tragedi-
je. Tej pasti se je Zarji uspelo
popolnoma izogniti. Uprizori-
tev Nušičevega Mistra Dolar-
ja, v Jesihovi priredbi, je na
nivoju, ki se ga ne bi bilo po-
trebno spramovati niti profe-
sionalnemu gledališču.
Po uspešni premieri 23. ma-
ja je tudi pn-a repriza navdu-
šila nabito polno »matično
dvorano« Kulturnega doma
v Trnovljah. Številnemu igral-
skemu ansamblu je uspelo
koncentrirano odigrati vseh
stoštirideset minut in v tem
času ohraniti tesen stik s pu-
bliko. Smeh v dvorani ob du-
hovitih dialogih in Jesihovih
dvoumnostih je vzpodbudil
igralce, da so izželi iz sebe
zadnjo kapljo energije. Za na-
grado so dobivali aplavz na
odprti sceni Izredno ambici-
ozna scenografija Štefana Žvi-
žeja, ki je hkrati umetniški vo-
dja gledališča in režiser pred-
stave, in bogata kostumografi-
ja akad. slikarke Vide Zupan-
Bekčičeve sta ustvarili vtis
pravega teatra. K razkošnosti
scene so prispevali člani Celj-
skega godalnega orkestra, ki
so igrali in »igrali« kar s svo-
jim dirigentom Firštom vred.
Vse pohvale vredna poteza!
Srečku Centrihu kot nata-
karju Žanu in Živku Beškov-
niku, uredniku družabne ru-
brike pri lokalnem časopisu, je
kot starima mačkoma z odr-
skih desk popolnoma uspelo
prepričati občinstvo. Kot go-
nilna sila predstave pa je nav-
dušil Dušan Zevnik v vlogi bo-
gataša Vrtačnika. Pri ženskem
delu igralskega ansambla je
z umirjeno in disciplinirano
igro prednjačila Cvetka Vidče-
va. Celotnemu igralskemu
zboru je z zavzetostjo pri igri
uspelo nadoknaditi amaterske
vrzeli. Morda le-te dobrodošlo
popestrijo predstavo in občin-
stvo še bolj zabavajo?
In kakšen širši pomen ima
nova predstava KUD Zarja
Trnovlje-Celje? Postavitev
Nušičevega Mistra Dolarja je
najnovejši člen v dolgoletni
verigi nepretrganega ustvarja-
nja. Zavzeto kulturno delo
zahteva od ustvarjalcev nešte-
te ure napornega dela, odreka-
nje in žrtvovanje prostega ča-
sa. Igralcem Trnoveljske Zarje
je potrebno izreči priznanje za
negovanje slovenske besede,
za požrtvovalno kulturno
udejstvovanje v času, ki je
»družbeno nepridobitnem«
delu nenaklonjen. Če je bil
sploh kdaj kak čas kulturi na-
klonjen? Naj ognjevito ljube-
zen Trnoveljčanov do teatra,
ki jo cenim, parafraziram z be-
sedami gospoda Dušana Cafu-
te: »Jaz sem norec na gledališ-
če!« Le tako naprej!
RADO KOMADINA,
Ljubečna
zahvale,
pohvale
iskali smo
prostor pod
soncem
Pod tem geslom se nas je de-
ževnega 2.'^. maja zbrala kar
prijetna druščina 38 potnikov
- članov društva psoriatikov
celjske območne skupnosti.
Naš prizadevni predsednik
Ivan Kramar s svojimi ožjimi
sodelavci je organiziral izle
v smeri Moravske Toplice. N;
pot smo krenili dobro preskrb
Ijeni, saj sta za naše počutja
skrbela primarij dr. Jože Ar
zenšek in sestra Darink;
z dermatološkega oddelk
celjske bolnišnice. Bili smo de
ležni številnih strokovnih pre
davanj našega doktorja, kajt
on ni samo naš doktor, ampal
tudi duhovni vodnik. Prav oi
nam je vlival največ pogumi
na srečanjih, da naj ne skriva
mo svoje bolezni. Končno srnj
postali bolniki z oprostitvij
participacije. Ne morem si za
misliti, kakšna bi bila vsota, k
sem jo v 30 letih svoje bolezr
porabila za zdravila.
Še hujše pa je, ker je boležei
pustila posledice na sklepih i:
ostalih organih in prav kmal
bom obredla vse oddelke celj
ske bolnice, kjer pa me gled
moje bolezni niso gledali po
strani. Pred meseci pa se mi j
zgodilo, da sem morala pre
operacijo gležnja na slikanj
srca v Zdravstveni dom Celj(
Sestra mi je tam dejala: »Jc
kakšni pa ste, saj ste venda
ženska.« Oči so mi zalile solz(
ko sem ji razlagala, kako dolg
se že borim s to boleznijo.
Tako smo bolniki z luskavi
co še vedno najraje med set
enakimi. Sproščeni smo bili n
avtobusu, četudi pod oblačil
ali z dolgimi rokavi skrivam
še marsikaj, kljub poletju. Pri
jazno nas je sprejela zdravnic
v Moravskih Toplicah. Pripra
vili so nam poseben bazen, d
smo se sproščeno kopali bre
vsakršnih opazk. Res smo £
okrepili telo in dušo na našer
izletu. Ubrano je zadonela le
pa slovenska pesem, ki smo j
zapeli kot ena diTJŽina. Vser
prisrčna hvala in želimo si š
takšnih izletov.
IVANKA SEVŠEJ
Lašk
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo številko, da vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pii tem bomo
poskrbeli, da vsebina ne
bo okrnjena. Uredništvo
UGODNO PRODAMO
-	POSLOVNE PROSTORE
-	STANOVANJA
-	POČITNIŠKE OBJEKTE
Poslovni prostori:
-	v centru Celja, na Miklošičevi ulici prodamo poslov-
ne prostore v skupni izmeri 206 m^ (možna tudi
delna prodaja)
-	poslovne prostore na Lavi v Celju, v izmeri 900 m^
(možna tudi delna prodaja)
Stanovanja:
-	prodamo štiri nova stanovanja v poslovno stanovanj-
skem objektu (Rimljanka) v Celju
-	dve stanovanji v izmeri 40,05 m^
-	dve stanovanji v izmeri 31,90 m^
Stanovanja so zaradi svoje lokacije primerna za po-
slovne prostore.
Počitniški obfeicti:
-	prodamo pet apartmajev na Rogli v velikosti
37^1 m^
INFORMACIJE:
SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.
Slovenska 56	pg Maribor
61000 Ljubljana	Ljubljanska 9
osebno ali po telefonu	62000 Maribor
(061) 313-468	osebno ali po telefonu (062) 35-564
Št. 24 - 18. junij 1992
19
•	v torek, 9. junija do-
poldne je nek občan sporo-
čil, da se mu na lokalni ce-
sti na Lopati ponuja nepri-
jazen prizor, ko neznani
moški tepe neznano žen-
sko. Kasneje je bilo ugo-
tovljeno, da je bil neprijaz-
ni mlateč Rajko R. iz Rim-
skih Toplic, tepena pa je
bila Viktorija P., iz istega
kraja doma. Kako sta se
našla na cesti na celjski
Lopati, nam ni znano.
•	V sredo, 10. junija pa so
bili zaskrbljeni stanovalci
v bloku na Opekamiški
ulici. Policistom so sporo-
čili, da se pri sosedih tepe-
jo. Da obvestilo ni bilo iz
trte zvito, so se možje po-
stave prepričali na lastne
oči, pri tem pa so bili ne-
malo presenečeni, ko so iz-
vedeli, da sta se ravsala 12-
letni Edi in 11-letna Dani-
ela. Danica je bila v tem
dvoboju menda v majhni
prednosti, saj je Edija v bo-
rilnem zanosu popraskala.
Ker je šlo za otroški pretep,
so policisti ravnali zgolj
svetovalno.
•	Minuli petek zvečer je
nekdo poklical z avtobusne
postaje v Celju in povedal,
da so neznanci v bližini
tamkajšnje okrepčevalnice
pretepli moškega, ki je
menda od udarcev v neza-
vesti. Policisti so potem na-
šli Martina L. iz Košnice,
ki je povedal, da je šel mir-
no mimo skupine neznanih
fantov, da je eden izmed
njih stopil predenj in mu
zadal pravi boksarski di-
rekt v trebuh. Korenjaki so
se potem razbežali, policija
pa jih išče.
•	Taista Viktorija P., ki je
bila tepena v prvi cvetki, je
minulo soboto zaprosila za
policijsko posredovanje,
ker se je morala otepati
moškega z imenom Milan.
Ker je bil Milan Vikicin
bivši srčni as, je mladenka
menila, da se ga najhitreje
odkriža, če pokliče na poli-
cijo. Policisti so ugotovili,
da javni red in mir ni bil
kršen in da je šlo le za obi-
čajen špetir.
•	Bojan D. iz Nušičeve je
v soboto povedal zgodbico,
ki ga je močno pretresla.
Tega dne, ob pol šestih zju-
traj, se je s prijateljem in
dvema dekletoma zadrže-
val pred blokom. Pa je pri-
šel mimo neznani moški in
dekleti, tebi nič - meni nič,
udaril. Eni deklici, ki je do-
mačinka, je ime Karmen,
druga, z imenom Nina pa je
Ljubljančanka. Kaže, da
jutranji rendez-vousi niso
priporočljivi.
M.A.
Nepravi tisočaki tudi na Ceijsicem
Vznemirjenje okoli ponarejenih ti-
sočtolarskih bankovcev, ki so v obto-
ku, se še ni poleglo, saj so se le-ti
pojavili v skoraj vseh delih Slovenije,
tovTstna odkritja pa so se zdaj pojavi-
la tudi na našem območju.
Zadeva s ponarejenimi tisočtolar-
skimi boni se je pričela 9. junija, ko so
koprski policisti obkolili poslovalnico
Promdei banke na tržnici v Kopru,
kjer so odkrili zajeten sveženj pona-
redkov. Kasneje se je izvedelo, da je
nekaj teh bankovcev že v obtoku. Po
oceni naj bi jih bilo okoli tristo, največ
na koprskem območju.
Večjo količino teh bankovcev so po-
licisti v Promedi banki v Kopru zase-
gli in stekla je široka preiskava. V pe-
tek je namestnica temeljnega javnega
tožilca izdala sklep o preiskavi zoper
glavnega direktorja Promdei Holding
banke Ibrahima D., zoper vodjo kopr-
ske poslovalnice Habiba D. in zoper
dva blagajnika v zagrebški centrale te
banke Rizaha A. in Maria B. Ti so
osumljeni spravljanja v obtok ponare-
jenega denarja, kar pa je hudo kazni-
vo dejanje.
Ne glede na to, kaj bo preiskava še
odkrila, je dejstvo, da so ponarejeni
tolarski boni v obtoku. Odkrili so jih
tudi na našem območju, vendar doslej
le sedem sumljivih primerkov, ki so
zdaj v obdelavi v laboratorijih v Ljub-
ljani. Teh sedem bankovcev so odkrili
v več občinah, znašli pa so se v rokah
bančnikov in trgovcev. V odkrivanje
ponaredkov se je aktivno vključila
celjska policija, ki se je vključila v ak-
cijo iskanja ponarejevalcev oziroma
razpečevalcev.
Kar najbolj pozorni pa morajo biti
bančniki. Slavica Božič, vodja sektor-
ja poslovanja s prebivalstvom v Ljub-
ljanski banki v Celju nam je povedala:
»Sicer redno kontrolo verodostojnosti
bankovcev smo zdaj morali poostriti.
Vsi tisočtolarski bankovci, ki jih naša
banka izdaja, so predhodno že prever-
jeni na SDK, pri vplačilih občanov pa
te bankovce preverjemo z osvetljeva-
njem z UV svetilkami, s katerimi smo
se sedaj dodatno oskrbeli. Gre, kot je
znano, za serijo AH. Ne glede na to, da
je iz te serije minimalna količina ban-
kovcev, ki je ponarejena, jih, če nale-
timo nanje pri vplačilih, ne dajemo
v obtok, ampak jih vse odvajamo
v SDK, kjer jih preverjajo. Opažamo
pa, da je pri občanih precej bojazni,
zato nas posopki preverjanja kar pre-
cej dodatno obremenjujejo, postopki
poslovanja pa se s tem podaljšujejo.
Sicer pa je odkrivanje ponaredkov naš
skupni interes.«
In kaj storiti, če občan opazi, da ima
v denarnici bankovec, ki je zaradi se-
rijske oznake sumljiv? S takšnim de-
narjem naj stopi v banko ali v SDK,
kjer bodo bankovec »presvetili«,
v primeru kakršnega koli suma pa bo-
do bančniki takšen denar izročili poli-
cistom. Samo brez panike, bi rekel
Švejk.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Ni imel prednosti
V sredo, 10. junija se je, ob
23.35 uri, pripetila nezgoda
v križišču Grevenbrojske ulice
in Dečkove ceste v Celju, v ka-
teri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe. Gmotna
škoda na vozilih znaša okoli
500 tisoč tolarjev.
Andrej Žižek (19) iz Kozje-
ga, je vozil osebni avtomobil
po Grevenbrojski ulici. V kri-
žišču s prednostno Dečkovo
cesto je nanjo zapeljal v tre-
nutku, ko je iz smeri Maribor-
ske ceste pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 3O-letni
Milan Jezemik iz Celja. Žižek
je s sprednjim delom vozila tr-
čil v zadnji del Jezemikovega
avtomobila, ki ga je obrnilo za
180 stopinj in odbilo na na-
sprotni vozni pas, kjer je vozi-
lo trčilo v osebni avtomobil, ki
ga je vozil 40-letni Jovo Umče-
vič iz Celja. V nezgodi se je
hudo telesno poškodovala so-
potnica v Jezemikovem vozi-
lu, 28-letna Biserka Jezernik,
voznik Umčevič pa je bil lažje
poškodovan.
Begunček pred avto
Na Šolski ulici v Mozirju se
je v četrtek, 11. junija dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bil hudo telesno poškodovan
otrok.
Po Šolski ulici je proti Brd-
cam vozil osebni avtomobil
24-letni Bekim Velija iz Teto-
va, začasno stanujoč v Spodnji
Rečici. V bližini stanovanjske
hiše na Šolski ulici 78, je izza
betonskega zidu na cesto ne-
nadoma pritekel šestletni
Edim T., begunec iz BiH. Voz-
nik je zaviral, vendar trčenja
ni mogel preprečiti. Otroka so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Čez nasip na travnilc
Na magistralni cesti, izven
naselja Tepanje, se je v petek,
12. junija ob 17.40 uri pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil en
udeleženec hudo telesno po-
škodovan, gmotna škoda pa
znaša okoli 700 tisoč tolarjev.
Boštjan Zorko (20) iz Oplot-
nice, je vozil osebni avtomobil
po magistralni cesti iz smeri
Slovenskih Konjic proti Slo-
venski Bistrici. Ko je pripeljal
v levi pregledni ovinek, je
z desnim kolesom zapeljal na
desno bankino, nato pa ga je
zaneslo na levo stran ceste čez
cestni nasip in na travnik. Pri
tem je s sprednjim delom vozi-
la zarinil v zemljo, kjer se je
vozilo dvignilo in se prevrača-
lo. Med prevračanjem je iz av-
tomobila padel sopotnik, 26-
letni Tomaž Dobrovnik iz
Oplotnice, ki se zdravi v celj-
ski bolnišnici.
Otrok na kolesu
v nedeljo, 14. junija se je, ob
19.50 uri, pripetila nezgoda na
lokalni cesti v naselju Trnovlje
v Celju. Ena oseba je bila hudo
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 50 tisoč to-
larjev.
Iz smeri Ljubečne je proti
Mariborski cesti vozil osebni
avto 30-letni Jožef Kramer iz
Štor. Ko je pripeljal v Trnov-
lje, je pred njim vozeči kolesar,
10-letni B.D. iz Žetal (Ptuj),
nenadoma zapeljal v levo. Vo-
zilo je trčilo v otroka, ki so ga
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Trčenje v Trnovljali
V ponedeljek, 15. junija se
je, ob 17. uri, pripetila nezgo-
da na lokalni cesti v Tmovljah
v Celju. Ena oseba je bila pri
tem hudo telesno poškodo-
vana.
Po lokalni cesti je iz smeri
Tmovelj proti Ljubečni vozil
kolo z motorjem 27-letni Milo-
rad Dimič iz Celja. V bližini
hiše Tmovlje 85 je zapeljal
proti sredini vozišča, v trenut-
ku, ko ga je prehiteval voznik
osebnega avtomobila, 48-letni
Karel Kroflič iz Celja. Prišlo je
do trčenja, hudo poškodova-
nega voznika Dimiča pa so pe-
ljali v bolnišnico v Celje.
Trčenje na Sloveniki
Na cesti, rezervirani za mo-
torna vozila, v kraju Dramlje,
se je v ponedeljek, 15. junija
ob 19.35 uri, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
dve pa lažje. Na vozilih in
cestnih objektih je nastalo
škode za okoli 820 tisoč to-
larjev.
Iz smeri Tepanja je proti Ce-
lju vozil osebni avtomobil 37-
letni Branko Rakovnik iz Ce-
lja. V neposredni bližini parki-
rišča v Dramljah je zavil v levo
na parkirišče, in to v trenutku,
ko ga je prehiteval voznik te-
renskega vozila, 4 7-letni Mi-
roslav Lešnik iz Slovenske Bi-
strice. Pri trčenju se je hudo
poškodoval voznik Rakovnik,
lažje telesno poškodovana pa
sta bila sopotnika v Lešniko-
vem vozilu, 48-letna Vlasta
Lešnik in 13-letni Žiga L.
M.A.
Založil se je s hrano
v noči na 14. junij je nezna-
nec vlomil v prodajalno Po-
trošnika na Teharjih v Celju.
Do blaga se je dokopal tako,
da je razbil steklo na vhodnih
vratih trgovine. Ukradel pa je
prehrambene izdelke: meso,
sire, testenine, konzer\'irane
mesne izdelke, za žepnino pa
je iz blagajne pobral nekaj me-
njalnega denarja.
M.A.
Policisti lovijo tudi ribe
Pred kratkim so se policisti policijske postaje Žalec zbrali ob
Žovneškem jezeru in se pomerili v ribolovu s plovcem. Tekmo-
vanja so se udeležili tudi povabljenci iz SO Žalec, UNZ Celje,
RD Šenmeter in Hmezada Žalec. Največ znanja in sreče je imel
Dušan Cretnik, ki je ulovil 13 kg rib in zmagal. Sledijo: Beno
Stražisar, Milan Železnik (SO Žalec), Franc Tumšek, Ferdo
Jelen, Drago Gomjak, Sonja Terglav, Ivan Ilijaš, Rado Gašpa-
rič, Danijel Pader. Najboljši posamezniki so dobili medalje,
priznanja in nagrade.
F. PONDELAK
mini KRIMICI
Razbijal okenca
Neznanec je v noči na 8. ju-
nij vlomil v tri avtomobile, ki
so stali na parkiriščih v Vele-
nju. V notranjost vozil je prišel
tako, da je razbil trikotna
okenca. V prvem avtomobilu
ni našel nič takega, kar bi ga
osrečilo, iz drugega je odnesel
kovček z dokumenti, iz tretje-
ga avtomobila pa denarnico
z nekaj gotovine.
Okradeno župnišče
Kaže, da so župnišča in
cerkve vse bolj pogoste tarče
vlomilcev in tatov. Iz župnišča
v Skomem so 8. junija sporo-
čili, da je 2. junija nekdo vlo-
mil v prostore in odnesel nekaj
mark, avstrijskih šilingov in
naših tolarjev. Ukradeni denar
naj bi bil vreden okoli 45 tisoč
tolarjev.
Izginuli campus
v noči na 9. junij je s parki-
rišča pred stanovanjskim blo-
kom v Stritarjevi ulici v Vele-
nju izginil osebni avtomobil
renault 5 campus diesel, ko-
vinsko zelene barve z registr-
sko številko CE 305-004. Vozi-
lo, ki je vredno okoli 750 tisoč
tolarjev, pogreša lastnica Ne-
venka G. iz Velenja.
Kradel športno
opremo
v noči na 9. junij je nezna-
nec vlomil v zasebno prodajal-
no Roko šport na atletskem
stadionu IGadivarja v Celju.
S polic je izginilo nekaj parov
športnih copat znamke nike in
športne torbe. Ukradena roba
je vredna okoli 250 tisoč to-
larjev.
Tat je plezal
v torek, 9. junija dopoldne
je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo v Petrov-
čah, last Stanislave L. V no-
tranjost hiše je prišel tako, da
je splezal do balkona, potem
pa je imel lažje delo. Našel je
in odnesel zlate prstane in za-
pestnico ter nekaj zlatnikov in
srebrnikov. Ukradeni svetleči
predmeti so vredni okoli 150
tisoč tolarjev.
Pivokradec
v noči na 10. junij je nekdo
vlomil v dva vikenda na ob-
močju Vojnika. V obeh prime-
rih je prišel v notranjost skozi
kletna vrata. V prvem vikendu
je ukradel zaboj laškega piva,
iz drugega pa nič, je pa to spet
dobra reklama za pivo z zlati-
mi rogovi.
Goljufivi Božo
Božidar P. iz Celja je osum-
ljen kaznivega dejanja goljufi-
je, ko je lani, kot zasebni obrt-
nik - trgovec, nabavljal blago
pri velenjski enoti ljubljanske-
ga Veletekstila, obveznosti, ki
si jih je s tem nabral, pa ni
nikoli poravnal. Gre za okoli
230 tisoč tolarjev in, seveda, za
kazensko ovadbo zoper osimi-
Ijenega storilca.
Posode pa ni bilo
Policisti so te dni sestavili
kazensko ovadbo zoper Dra-
goslavo H. iz Vira pri Domža-
lah, ki je služila s prodajo zna-
menite in zelo drage AMC po-
sode. Podjetna ženska pa je
imela to navado, da je potenci-
alne kupce z demonstracijami
posode na domovih močno
navduševala in kar takoj kasi-
rala za robo, ki jo bo poslala
v najkrajšem času, kot je ob-
ljubljala. Ker pa ta čas ni ni-
koli prišel, so kupci brez poso-
de in brez denarja postajali
vse bolj nejevoljni in zaskrb-
ljeni. Gospa Dragoslava je na
tak način prodajala tudi na
celjskem območju, tu pa je na-
letela na prvo pravo mino.
Oškodovana občanka Marija
N. iz Kompol jo je prijavila in
preiskava je stekla. Ob tem pa
si opomin zaslužijo vsi tisti
naivneži, ki so nasedali oblju-
bam gospe Dragoslave.
Razparani porsche
Pri hotelu Celeia v Celju je
bil minulo nedeljo dopoldne
parkiran lep športni avto
znamke porsche. V lepotca,
zlasti v njegovo notranjost, pa
se je zazrl neznanec, ki je imel
tolikšne skomine, da je prere-
zal platneno streho na avto-
mobilu in že je sedel v udob-
nem vozilu. Z zadnjega sedeža
je na hitro pospravil tisto, kar
ga je najbolj mikalo : moška
torbica, v kateri je bilo sprav-
ljenih 8 tisoč mark, okoli 60
tisoč šilingov, 30 tisoč tolarjev,
dve čekovni kartici, 20 čekov
Ljubljanske banke, slovensko
in avstrijsko vozniško dovolje-
nje in potni list. Lastnika
porsche j a in ukradene torbice,
Marjana D. iz Tepanja, ki je na
začasnem delu v tujini, je sto-
rilec oškodoval za dober mili-
jon tolarjev.
Vlom v Kozjem
v petek ponoči je neznanec
vlomil v market v Kozjem.
V prostore je prišel tako, da je
razbil okno, potem pa je iz
skladišča odnesel večjo količi-
no cigaret, otroške majice in
moške nogavice. S tem je
šmarsko Jelšo oškodoval za
približno 45 tisoč tolarjev.
Okradla
gostitelja
Muharem M. iz Ljubljane se
je minulo nedeljo mudil v ho-
telu Paka v Velenju. Tam se je
seznanil z dvema neznancema
in ju veselo častil z jedačo in
pijačo. Da je dobrota zares si-
rota, se je prepričal pozneje,
ko sta ga ob pol petih ista nez-
nanca presenetila tako, da sta
ga na drzen način okradla.
Vzela sta mu 100 nemških
mark in 200 hrvaških dinarjev.
Št. 24 - 18. junij 1992
120
V Grižah so zbrali kar precej igrač za begunčke, ki so jih nato v ponedeljek predali begunskim
otrokom v zbirnem centru v Letušu.
Na odru sramežljivih je bilo veselo in prav nič sramežljivo. Otroci so peli, igrali in se zabavali, da
se bolje ne bi mogli.
Kobilica Beba je potrpežljivo ves dan peketala po Grižah m
prevažala otroke sem ter tja. Nekateri so jo celo zajezdili!
Griški
megažur
že šestič zapovrstjo so Grižani pripravili največjo otroško
veselico Miš-Maš, na katero so povabili vse tiste pevce in
bande slovenske zabavno-glasbene scene, ki kaj veljajo. Za
otroke so pripravili številne zabaviščne kotičke, prireditev
pa je obiskalo izjemno veliko starih in mladih. Čeprav je
popoldne nad Miš-Maš vodo zlilo nebo, je bila nevihta
kmalu mimo, zato je zabava trajala pozno v noč. Bilo je
navihano, zabavno, ful špon, kot bi rekli mladi.
N. G., Foto: EDI MASNEC
In potem se je ulilo kot iz škafa. Toda Miš-Maševci so tega že
vajeni, zato so nevihti pokazali fige, malo vedrih in se nato še
naprej zabavali.
WIHAR COMMERCE COMPANV d. o. O.
Cesta kozjanskega odreda 55
63230 Šentjur
išče
samostojnega komercialista
v veleprodaji
Pogoji:
-	srednja šola z najmanj petimi leti ustreznih delovnih
izkušenj
-	višja šola z najmanj dvemi leti ustreznih delovnih
izkušenj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vloge z do-
kazili pošljite na navedeni naslov.
SREDNJA
ZDRAVSTVENA
ŠOLA CELJE
razpisuje prosto delovno
mesto
učitelja računalništva
in informatike ter
matematike
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom. Pričetek 1.
9. 1992.
Pogoj za razpisano delovno
mesto je visoka izobrazba
ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev bomo spreje-
mali 8 dni od objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri ob-
veščeni v zakonitem roku.
Št. 24 - 18. junij 1992

In kost je priletela
Kosmato sem buljil v skriv-
nostno blagajničarko v štu-
dentski menzi v Ljubljani, ko
mi ni znala zliti na glavo dru-
gega, kot tisti brezbarvni: »Fm
sorrv!« Pa sem pomislil, da bi
bil še jaz malo sori, saj je
v dvoje lepše, a sem se zaradi
navala za mano premislil in
vztrajal, da se pozanima, kaj je
z mojim akreditivom, ki sem
ga pravočasno poslal in še te-
lefonsko potrdil, kot se baje
dela v profesionalnih krogih.
Počutil sem se kot štajerska
kisla župa, ko so me Škuc bub-
ci po uravnilovki deklasirali
med tiste, ki bi samo radi za-
stonj karto, potem pa tako nič
ne pišejo o tem, kar so videli.
Potem sem svoj dolgi nos pe-
ljal malo na hlajenje, poslal
vse skupaj bogu na ušesa in
nato kupil karto za zmerno ce-
no 450 tolarjev.
V študen tskem naselju
v Rožni dolini je bilo živahno,
kot bi moralo biti vsak dan, če
vprašate mene, vendar je tako
le ob redkih praznikih. In ka-
dar pridejo v te kraje Fiigazi iz
glavnega mesta Združenih dr-
žav, je to prav gotovo velik
praznik. Število njihovih spo-
štovalcev s sorodniki, znanci
in prijatelji vred se je bližalo
štirimestni številki in skozi te-
sen vhod smo se začeli preri-
vati, ko so na odru že pričenja-
li belgijski Junkfish. Kvintet,
ki je vskočil v kombinacijo na-
mesto nesrečnih Non finire
mai, je nenadejano dobil pri-
ložnost, da se predstavi števil-
nemu občinstvu na poti iz Ma-
ribora v Ilirsko Bistrico. Pevec
je prav pošteno napenjal gla-
silke ob podpori suhljate, a ži-
lave ritem sekcije, kitara pa je
bila neopravičljivo slabo ozvo-
čena. Tudi zanimiva vloga sin-
tetizatorskega strojevodje, ki
je bil oborožen tudi z mini mo-
ogom je bila ozvočevalcu pre-
težka uganka, tako da so
Junkfish plavali bolj v majh-
nem krogu, kot da jim manjka
bočna plavut. Ni jim zmanjka-
lo energije in predstava je bila
že kar dolga, da je že začelo
zmanjkovati kisika in tempe-
ratura je rastla sorazmerno
z oddaljenostjo od vhodnih
vrat, ki so bila edini vir ček
svežega zraka. Premor z ploho
smo predihali pod bližnjim
napuščem in tako nabrali moči
za glavno jed.
Fugazi so na oder stopili
enostavno in prepričljivo, kot
znajo in tokrat zajeli publiko
že iz prve, drugače kot pred
dvemi leti. Dosti jih je bilo, ki
so poznali besedila bele maše
in emocionalni izbruhi so si
sledili v vse bolj zgoščeni obli-
ki. Fantastično izstreljeni na-
boji pleksusne energije so ved-
no znova vzvalovali ekstazo
prisotnih, predanih in zaljub-
ljenih. Vrelo je kot v kotlu, tu-
di zaradi tega, ker organizator
ni poskrbel, da bi se odprla
okna, ki jih v prostoru ne
manjka in so pogoji za rajanje
postajali neznosni. A Fugazi se
niso dali. Nesebično so izže-
mali svoja telesa in inštrumen-
te in hvaležno nagrajevali iz-
črpano rajo tudi z že legendar-
nimi hiti, potem ko so preigra-
li večino novejših skladb. Za-
dovoljstvo je bilo gotovo obo-
jestransko, le da tako eni kot
drugi ne bomo pozabili nepri-
jaznega dinstanja v totalno za-
zelhanem placu.
Petkov izlet v Laško je bil
poln smeha in veselih ribjih
domislic, ko smo malo pokva-
kali tudi za šank, kjer so v bli-
žini medleli Šank ročk. Če smo
se mogoče srečali pred Vodnim
stolpom, pa to zadržite zase.
Hvala za nerazumevanje!
Žalčani
odplesali
v uspeh
Pred dnevi je bilo
v Ljubljani državno pr-
vernstvo v show dancu,
v organizaciji Zveze ples-
nih organizacij Slovenije,
sekcije za show dance.
Prvič so se predstavili tu-
di mladi plesalci iz Žalca,
iz pionirske jazz skupine
pod okriljem UPI - Ljud-
ske univerze, pod vod-
stvom Mirjam Podobnik.
Dosegli so odlično tretje
mesto in tako zelo dostoj-
no zastopali celjsko re-
gijo-
Omenjena plesna šola
sicer deluje že tri leta in
vključuje družabno ples-
no vzgojo otrok na različ-
nih stopnjah in pionirske
ter mladinske tekmoval-
ne skupine v jazz baletu
in športnem plesu. Dose-
ženi tekmovalni uspehi so
tudi spodbuda za vse ti-
ste, ki bi se jim želeli pri-
družiti in ki jih v plesni
skupini UPI - ljudske
univerze Žalec z veseljem
pričakujejo.	VZ
Domicelj brezplačno
Prejšnji torek so imeli na 1. osnovni šoli v Celju velik koncert
s Tomažem Domicljem v glavni vlogi. Koncert oziroma Tomaža
so učenci dobili brezplačno, saj so dobili nagrado na razpisu
PIL-a in Kluba klobuk - kdo bo najbolje, najizvimeje in sploh
zapel pesem »Slovenskega naroda sin«. Na razpis je prišlo kup
kaset in kot je povedal Domicelj, je bila odločitev, izbrati
najboljšo, težka. Tako se je odločil kar za štiri prve nagrade - eno
izmed teh je, zaradi najboljše izvedbe njegovih pesmi v disco
verziji, dobila glasbena skupina dvanajstih deklet s 1. osnovne
šole - Srčne dame. To skupino bomo podrobneje predstavili
v naslednji številki.	N.-M.S., foto: E.E.
Ponovno
akustični festival
v Žalcu
Kar nekaj let je že od tega,
ko so se v Žalcu vsako leto
dobili ustvarjalci in izvajalci
akustične glasbe. Takrat je
imela prireditev zelo dober
imidž in mnogim je bilo žal, ko
je organizatorjem zmanjkalo
sape za organizacijo.
Letos so se Mladi liberalni
demokrati iz Žalca znova od-
ločili v Savinjsko dolino pri-
peljati nekatere slovenske in
tudi tuje izvajalce akustične
glasbe.
Tako bodo ta petek ob se-
demnajstih na odprti sceni na
Šlandrovem trgu nastopili Šu-
ker (Prebold), Bedrač Gustl
Bobby trio (Žalec), Ilex (Slo-
venj Gradec), Kurja koža (Ce-
lje), Piščaci (Koper) in Kozaki
(»ukrajinski Ljubljančani«) in
Janez Vovk&Company. V so-
boto ob dvajsetih se bo festival
nadaljeval v dvorani Hmezad
v Žalcu z izvajalci Leteča po-
tepuha, Bojan Drobež, Jani
Kovačič (vsi iz Ljubljane), Ta-
tandruj (Gorenjska) in Drago
Mlinarec (Zagreb).
GREGOR VOVK
Iniciativni odbor Slovenske
nacionalne stranke za Štajersko
VABI vse člane in simpatizerje naše stranke na
predvolilni zbor
ki bo v ponedeljek, 22. junija 1992 ob 18. uri v Narod-
nem domu (spodnja stranska dvorana). Zbor bo hkrati
tudi 1. ustanovna skupščina SNS za Štajersko.
Udeležil se ga bo tudi g. Z. Jelinčič, predsednik SNS.
^ Iniciativni odbor SNS za štajersko
OBČINA CELJE
objavlja
RAZPIS
za evidentiranje upravičencev do občinskih
kadrovskih stanovanj in sicer:
-	za eno dvosobno stanovanje s površino
58 m^ v Podjavorškovi ulici 9/P,
-	za eno dvosobno stanovanje s površino
58 m^ v Podjavorškovi ulici 9/7 in
-	za eno enoinpolsobno podstrešno stanova-
nje s površino 46 m^ Na okopih 2c.
Za priznanje delavca širšega družbenega interesa mo-
rajo imeti kandidati visokošolsko izobrazbo. Glede na
stanovanjske standarde bodo imeli prednost kandidati
z večjim številom družinskih članov.
Prijave je treba vložiti v petnajstih dneh po objavi tega
razpisa pri Občinskem sekretariatu za varstvo okolja in
urejanje prostora, Strokovni službi za stanovanjsko go-
spodarstvo, Celje, Gledališka ulica 4.
NAMESTO HARMONIKARJEV
VIDELI SMO: Fugazi v Hjubljani - enkratno potovanje daleč
stran od obljubljenih dežeUp poceni shujševalna kura v organi-
zaciji Bube, oz. njenega.r^^ovodskega oddelka.
VIDELI BOMO: 21. juli^v Ajdovščini Nova Mob in MDC in
presenetljiv konec vojne med črnimi in rdečimi mravljami
v bližnjem gozdu. V Žalcu^lao v petek in soboto Festival aku-
stične glasbe.
"	Foto: UROŠ SRPČIČ
V industrijski prodajalni
Gorenje keramika Šmartno ob
Paki
nudimo po ugodnih cenah širok asortiman keramičnih
ploščic.
Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim »exclusive
designom« (tretje žganje ploščic). Nudimo možnost
brezobrestnega plačila v 3 obrokih.
Od 22. 6.-4. 7. 92, razprodaja
nekurantnih keramičnih ploščic
s popustom do 80%.
Delovni čas od 7.30 do 15., sreda od 7.30 do 18. in
sobota od 7.30 do 12. ure.
Tel. 063/885-030.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	VIVA LAS VEGAS - ZZ TOP	(2)
2.	HIGH-CURE	(3)
3.	WHY - ANNIE LENOX	(6)
4.	COME AS YOU ARE - NIRVANA	(7)
5.	NOTHING ELSE MATTER - METALLICA	(4)
6.	UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPER	(5)
7.	JUMP - KRIS KROSS	(2)
8.	LET'S GET ROGKED - DEF LEPPARD	(3)
9.	DEEPLV DIPPY - RIGHT SAID FRED	(1)
10. MONEV DONT MATTER 2 NIGHT - PRINCE	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	LE EN DAN-U'REDU	(4)
2.	17-GONTINENT	(9)
3.	POMLADNI REGGAE - JOURNAL	(2)
4.	TVOJA - CALIFORNIA	(8)
5.	DANES UŽIVAJ - FAUST	(3)
6.	MOŽJE - PRIMARNA	(1)
7.	IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER	(3)
8.	POIŠČI ME - VERONIOUE	(1)
9.	TI V MENI SPIŠ - ČENA	(5)
10. DAJ, USTAN' - THE KAMN'S	(2)
Narodnozabavne melodije:
1.	SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK	(4)
2.	PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET	(3)
3.	SINOČI - IVAN PUGELJ	(7)
4.	ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH	(5)
5.	SREČNO MLADA SLOVENIJA - SLAK	(2)
6.	PETELINČEK - VESELI HMELJARJI	(8)
7.	RAD SEM KDAJ MED PRIJATELJI - ŠTAJERSKIH 7	(1)
8.	NAJLEPŠE JE DOMA - EKART	(2)
9.	KO PRIDE POMLAD - NAGELJ	(6)
10. v VINCU JE RESNICA - ZUPAN	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
CLOSE ENCOUNTERS - CLOUSEAU
TOUCH YOUR HAND - BRYAN ADAMS
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
NE Ml SIKAT - SNOOPY
IGRA - DAMJANA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
TU BOM VEDNO DOMA - ALFI NIPIČ
DOBER POGLED - FANTJE TREH DOLIN
Nagrajenca: Damjana Kranjc, Kocenova 2, Celje
Sabina Baluh, Podvin 27, Polzela
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdija
v Cankarjevi ulici v^ Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.... ........ „ ______ _
izvajalec____
lestvica domačih zabavnih melodij______ ______________
izvajalec_______
lestvica narodnozabavnih melodij____ ____ ______ . .	___
izvajalec___________
Ime in priimek;___ . ___________ ___________________
naslov;____
Št. 24 - 18. junij 1992
122
Fotografski škodliivci
Britanska kraljeva družina
ostaja zaradi številnih zgod in
nezgod v središču pozornosti
tukajšnje javnosti. Poleg loči-
tev najožjih kraljičinih sorod-
nikov in številnih drugih pri-
petljajev so modrokrvneži
pred nedavnim spet neprijetno
trčili ob vedno radovedne in
senzacij željne fotografe in no-
vinarje. Princesa Diana se, kot
je splošno znano, lepo obnaša
in svoji kraljevski tašči kljub
različnemu pogledu na svet, ne
dela preveč sivih las. Izjave, ki
priletijo iz njenih ust so veči-
noma blage kot kamilični čaj,
tako da so si morali novinarji
izmisliti kaj drugega, če so jo
hoteli »malo drugače« spraviti
na prve strani tabloidnih časo-
pisov. Priložnost se je ponudi-
la v začetku maja, ko se je Va-
ližanska princesa odpravila na
obisk v Egipt.
V Egiptu
Kot vedno, je tridesetletno
princeso tudi tokrat spremlja-
la cela četa fotografov in sne-
malcev. Žal je pač tako, da je
Diana ena izmed največkrat
fotografiranih žensk sveta in
tega se je v minulih desetih
letih že dodobra navadila. To-
da ko se je nekega lepega jutra
odločila, da se okopa v bazenu
močno zastražene rezidence
britanskega veleposlanika
v Kairu, si očitno ni niti misli-
la, da bi jo lahko kdo pritajeno
opazoval. Verjetno ni pričako-
vala, da je eno izmed pisarn
v sosednjem poslopju zasedla
cela snemalna ekipa in jo več
kot deset minut spremljala
s kamero. V tem času si je
princesa slekla majico in hlače
ter se v črnih enodelnih kopal-
kah pognala v zelenomodre
valove bazena. Vse to se lahko
britanski gledalci dan kasneje
videli na eni izmed svojih ne-
odvisnih televizijskih mrež,
fotografije princese v črnih
kopalkah pa so preplavile tudi
prve strani tabloidnih časo-
pisov.
Zadevica se sicer lahko zdi
povsem nepomembna, samo
majhen spodrsljaj pri varova-
nju bodoče britanske kraljice,
toda v Buckinghamski palači
so se zbali, da bi utegnil film
užaliti občutljive muslimane
v Egiptu in postaviti princesin
obisk v tej državi v povsem
napačno luč. Konec je bil ven-
darle srečen in spet se je poka-
zalo, da so se modrokrvneži
zaman razburjali: princesine
fotografije so sicer zašle tudi
v egiptovske časopise, toda na
njih je bila Diana spodobno
oblečena in pokrita.
Prigoda pa vendarle kaže
napete odnose med člani kra-
ljeve družine in novinarčki.
Čeprav kraljica in njeni sorod-
niki radi vidijo, da se o njih
piše, bi se radi v javnosti po-
kazali z najlepše strani. Tako
je britanska televizija malo
pred princesinim odhodom
v Egipt uvrstila na spored film
o prestolonasledniku princu
Charlesu in nekem škotskem
otoku, ki ga ima še posebej
rad, da o dokumentarcu Eliza-
beth R - podrobnem portretu
britanske vladarke ob 40.
obletnici vladanja - niti ne go-
vorimo. Pri tem je vendarle
treba poudariti, da te filme
odobrijo člani kraljeve druži-
ne sami in zato tudi ni prese-
netljivo, da so v njih prikazani
tako, kot si sami želijo.
Čar spornih
posneticov
Veliko bolj zanimivi so izse-
ki iz zasebnega (dvorskega)
življenja, ukradeni trenutki, ki
jih beleži radovedno oko ka-
mere. Te filme in fotografije je
mogoče drago prodati tabloid-
nim časopisom, lačnim senza-
cij, ki jim dvigajo naklado. Ta-
ko ni čudno, da se množica
svobodnih fotografov speciali-
zira prav za lovljenje »drugač-
nih« posnetkov. Leta 1991 so
skoraj vse tukajšnje časopise
preplavile precej zamegljene
fotografije princese Diane
v bikiniju na jahti v Sredo-
zemlju. Posnel jih je neki svo-
bodni italijanski fotograf, ki je
najel čoln, da se je lahko čim-
bolj približal kraljevi jahti.
Tudi nekoliko starejše foto-
grafije lahko - če so dovolj
privlačne - hitro najdejo pot
na časopisni trg. Lani so
v razvpitem tabloidu Sun ob-
javili sedem let staro fotogra-
fijo kraljičinega drugega sina
Andrewa, ko se je kopal v neki
kanadski reki nag kot ga je
mati rodila. V omenjenem ča-
sopisu so čez vojvodove naj-
osebnejše telesne dele »obzir-
no« narisali veliko krono.
Večina fotografov, ki lovijo
zasebne trenutke članov kra-
ljeve družine in drugih znanih
osebnosti, si svojo službo ra-
zlaga kot neke vrste šport, mo-
drokrvnežem pa gredo novi-
narčki, ki se plazijo skozi po-
drast na njihovih privatnih
zemljiščih, nedvomno na živ-
ce. »Zakaj nam imičujete po-
čitnice,« je princ Charles ne-
koč vprašal nekega navdušen-
ca s kamero, kraljica sama pa
je svoje čase šla še dlje, ko je
nekega fotografa opsovala
z »golaznijo«. Leta 1988 so
v Simu objavili eno izmed kra-
ljevih privatnih družinskih fo-
tografij in kraljica jih je tožila,
ker niso imeli izdajateljskih
pravic. Uredništvo Suna se je
opravičilo ter namenilo precej
visok znesek kar štirim kralji-
činim dobrodelnim organiza-
cijam.
Časopisni novinarji in foto-
grafi lahko upravičijo svoj^
početje z dejstvom, da javnost
dobesedno hrepeni po intim«
nih fotografijah članov kralje«
ve družine, kar med drugii®
tudi dviga prodajo časopisov.
Princesa Diana ni v črnih ko-
palkah nič bolj zanimiva kot
v kakšni izmed svojih oblek,
v katerih se blago razkazuje
v javnosti, toda že dejstvo, da
so jo fotografirali (ali snemali)
v času, ko ni bila pripravljena,
daje vsemu poseben čar. Novi-
narčki si ob tem niso mogli
kaj, da ne bi javnosti opomnili
še na drobno dejstvo: Diana je
šla v Egipt sama, medtem ko
se je njen mož princ Charles
tačas namakal nekje v Turčiji.
Ali gre tudi v tem zakonu kaj
narobe, so se že vsaj stotic
s solzami v očeh vprašali bri-
tanski bralci tabloidov...
pismo iz
londona
PiAe Moica Belak
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
Vodena glava Avstrije
Eden od domiselnih vzdev-
kov, ki so ga Dunajčan prilepi-
li svojemu mestu je, da je »av-
strijska vodena glava«. Pri-
spodobo zanj so poiskali kar
v svojem velikem zabavišču
Prater, kjer so v panoptikumu
na ogled razni živalsld in člo-
veški spački v špiritu. Med te-
mi je tudi mrtvorojeni debelo-
glavec ali vodenoglavec.
Vzdevek si je Dunaj prislu-
žil po prvi svetovni vojni, ko je
imelo prestolno mesto nad 50
milijonske države dva milijo-
na duš, na novo nastala nem-
ška Avstrija pa le še sedem.
Dunaj je bil za Avstrijo leta
1919 velik problem, kot bo Be-
ograd za Srbijo. Le-ta je po-
stal milijonsko mesto s prili-
vom denarja 20 milijonske Ju-
goslavije, prav tako več narod-
ne. Ta primerjava je le v števil-
kah, kakovost pa najbrž tudi
kaj velja.
V letih po prvi vojni je števi-
lo prebivalcev na Dunaju hitro
padalo. Pred štirimi leti, torej
po desetletjih hitre rasti, jih je
mesto imelo milijon in pol.
Kam je v letih po prvi vojni
splahnelo pol milijona ljudi?
Avstrija, ki so nam jo prika-
zovali kot ječo narodov, je bila
ječa posebne sorte. Bila je
uradniška država - cesar Franc
Jožef je rad dejal, da je njen
prvi uradnik - bila pa je tudi
mnogonacionalna zli narodi.
Nemci so bili najštevilnejši
z 24 odstotki, Italijani pa naj-
manj, komaj en odstotek.
Vmes je bilo devet drugih na-
rodov, med njimi tudi Sloven-
ci. Nemščina je nadvladavala,
Madžari so bili na svojem av-
tonomni, vendar je na Dunaju
veljalo naslednje pravilo: dr-
žavni uradniki, ki so hoteli biti
v službi v ministrstvih, so mo-
rali po nekaj let službovati
vsaj v treh ali štirih deželah,
da bi bili vsaj za silo vešči nji-
hovih jezikov, posebnosti in
šeg. Nekaj podobnega je bilo
s častniki ceSarske armade. Do
stopnje majorja so morali zna-
ti jezik svojega polka. Tako se
je Oto Habsburški, ki je bil kot
princ dodeljen »Kranjskim Ja-
nezom«, kot deček naučil ne-
kaj slovenskih besed. Vsega
tega niso počeli zato, ker bi
bili prepričani zagovorniki
pravic vseh narodov v monar-
hiji, temveč iz praktičnih ra-
zlogov: niso se pustili za hrb-
tom prodajati. Kot uradništvo
in časniki, je bilo tudi razum-
ništvo narodnostno barvito.
Humanistične vede, predvsem
jezikoslovje, a tudi tehnične
vede, so na Dunaju zbrale naj-
boljše možgane vsega cesar-
stva, prav tako tudi najbolj
nadarjene v vseh vejah umet-
nosti.
Ko se je podonavsko cesar-
stvo sesulo, je nastala cela vr-
sta novih držav. Povsod so po-
trebovali strokovnjake vseh
vrst, predvsem upravne urad-
nike, policijske, vojaške in
druge izvedence. Po letu 1848
vse bolj razvejana narodnost-
na zavest je spodbudila ra-
zumnike in umetnike, da so
med prvimi pospravili kovčke
in odšli v domovine svojih de-
dov. In kamor gospoda — tja
služničad, pa je svoje cule po-
vezala tudi ta. Četrtina vseh
Dunajčanov se je razkropila
po Evropi, predvsem srednji,
vzhodni in Balkanu.
Ostal pa je Dunaj, njegov
blišč gotike, baroka, klasike,
secesije in modeme. Ostala je
dediščina Lista, Mozarta, He-
ydna, Straussov. Ostale so ga-
lerije, muzeji, dvor, dvorci in
graščine, samostani, katedra-
la, cerkve vseh dob in slogov,
na stotine spomenikov, par-
kov, kilometri jezdnih in van-
drovskih poti, stotine kavam,
udobnih gostiln, hotelov, vele-
zabavišče Prater, velesejmski
objekti, živalski vrt in še in še.
Kaj se je torej posrečilo Du-
naju, kar se Beogradu najbrž
ne bo?
Ko je Dunaj nehal biti kron-
sko središče monarhije na
tretjini evropskega ozemlja, se
je odprl vsemu svetu, zlasti po
drugi svetovni vojni s svojo
nevtralnostjo in s tem, da je
postal eno od središč Združe-
nih narodov z ustanovami kot
je UNO-City. Glavna privlač-
nost Dunaja pa je kultura,
barvitost in vsestranskost
umetniške ustvarjalnosti.
Gotovo so tudi Dunajčani,
ki kdaj potočijo kakšno solzo
za časi, ko jim v mestu, v Grin-
zingu in dmgih izletiščih še ni
bilo treba srečevati ljudi raz-
nih vrst in ras; ko jim časopi-
sov niso prodajali Arabci in ko
so jim kostanj pekli od dima
potemneli Krajnci in ne že od
rojstva zagoreli Turki. A ven-
dar se večina ljudi na Dunaju
zaveda, da bi se jim slabše go-
dilo, če bi njihovo mesto ne
bilo turistično, če bi ne bik
eno svetovnih političnih sre-
dišč, kjer se zbirajo in živijo
ljudje vseh narodnosti sveta,
ki na račim svojih vlad in dav-
koplačevalcev kar razkošno
živijo.
In če se spet vrnemo k Beo-
gradu. Hote si je nakopal na
pleča ogromno zvezno biro-
kracijo, ki se je rekrutirala
predvsem iz ožje Srbije, iz
enakih razlogov tudi sedem do
osem desetin vseh višjih in vi-
sokih častnikov JLA, kar je
nekajkrat preveč za tako skr-
čeno Jugoslavijo. S čim naj
primami turiste? S slovesom
soda smodnika že ne.
»Železne čipke« na vhodnih vratih v Hofburg. Na trgu pred
dvorno palačo arheologi izkopavajo kulturno-zgodovinske pla-
sti od rimske Vindobone do srednjeveškega Dunaja.
Št. 24 - 18. junij 1992

Št. 24 - 18. junij 1992
24
reBept tedna
Por s sirovo omako na
prekalenem svinjskem mesu
Potrebujemo: 4 debele pore, četrt litra mleka, 4 tri-
kotnike topljenega sira, eno žličko mlete sladke papri-
ke, malo naribanega muškatnega oreščka, 300g preka-
jenega svinjskega mesa, 100 g naribanega sira, 3 žlice
margarine, 2 žlici moke in 4 do 6 rezin sira.
Por temeljito očistimo in ga v čisto malo vode skuha-
mo do mehkega. Odcedimo, a prihx'animo vodo, v kate-
ri se je kuhal por. Nato pripravimo sirovo omako.
V kožici razpustimo margarino in na njej rahlo prepra-
žimo moko ter prilijemo mleko ter vodo, v kateri se je
kuhal por. Segrejemo, da se moka razkuha. Dodamo
na manjše kocke razrezan topljen sir in kuhamo toliko
časa, da se tudi sir razpusti. Omako začinimo z muš-
katnim oreščkom ter papriko. Nepregorno posodo ne-
koliko namastimo, vanjo zložimo na tanke rezine nare-
zano prekajeno svinjsko meso ter nanj naložimo poro-
va stebla. Vse skupaj potresemo z naribanim sirom,
pokrijemo z rezinami sira in polijemo z omako. Pečemo
približno 20 minut v srednje vroči pečici. Vroče ponu-
dimo s solato iz rdečega radiča in seveda s kupico
rujnega vinca.
OSNOVNA ŠOLA
FRANA ROŠA CELJE
razpisuje
delovna mesta učiteljev:
-	matematika, fizika
-	glasbena vzgoja
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
-	likovna vzgoja
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
-	2 učitelja
za delo v oddelku podaljšanega bivanja.
Vsa dela so razpisana za določen čas.
Pričetek dela 1. 9. 1992.
zeleni kotiček
Odpadni polimeri
čas v katerem živimo bi lah-
ko označili tudi kot obdobje
plastike. Približno 47o rafine-
rijskih proizvodov iz nafte po-
rabi industrija umetnih mas.
Dobro polovico komunalnih
odpadkov tvori odpadna em-
balaža poleg organskih snovi,
tekstilij, časopisov, revij, le-
penke in ostalega. Umetne
mase, ki se zelo hitro pojavijo
kot opadki, so materiali, upo-
rabljeni za izdelavo najrazlič-
nejše embalaže. Ti polimemi
odpadki predstavljajo velik
problem, ker so razpršeni in
nerazgradljivi.
Kar 90% umetnih mas v ko-
munalnih odpadkih predstav-
ljajo standardni materiali: po-
lietilen, polipropilen, polivinil
klorid, polimerizati in kopoli-
merizati stirena. Ostalih 10%
pa zavzema več kot 50 vrst ra-
zličnih umetnih mas.
Za odstranjevanje polimer-
nih odpadkov je več načinov.
-	recikliranje
-	sežiganje
-	biološka razgradi j ivost
-	piroliza
Velik del polimemih odpad-
kov, ki nastanejo pri proizvod-
nji izdelkov in tistih odpad-
kov, ki jih je lahko zbirati
v večjih količinah, uspešno re-
ciklirajo. Recikliranje komu-
nalnim polimemih odpakov ni
preprosta naloga. Pomešani
odpadni polimieri dajejo
praktično neuporabne nove
surovine. Polimeme odpadke
je potrebno sortirati. Vendar
pri recikliranju ne nastanejo
materiali enake kvalitete kot
so bili prvotno. Reciklirane
surovine niso primerne ponov-
no za enake izdelke, to velja
posebej za embalažo hrane.
V ta namen razvijajo proizva-
jalci embalaže recikliranje sti-
ropora. Recikliranje komunal-
nih polimemih odpadkov je še
neekonomično zaradi sortira-
nja in kakovosti recikliranega
materiala.
Od navedenih postopkov je
do sedaj najbolj ekonomično
in preprosto sežiganje. Pri se-
žignju moti PVC, ker nastajajo
stmpeni produkti (klorovodi-
kova kislina, dioksini). Seži-
galne naprave, ki omogočajo
čisto sežiganje ter proizvajajo
toploto ali električno energijo,
so najbolj popolno razvili
v skandinavskih državah. Bi-
ološka razgradljivosti polimer
nima večjih perspektiv. Pri
tem umetne mase ne razpadejo
v produkte, ki prav nič ne
obremenjujejo okolja. Pri pi-
rolizi nastanejo produkti po-
dobni kurilnemu olju in tudi
osnovne kemijske spojine.
Vendar so postopki zaenkrat
še neekonomični. Kurilna
vrednost kurulnega olja je ok-
virno 42 MJ/kg, piroliznega
olja iz odpadne plastike pa
npr. 24 MJ/kg.
Nekatere države, predvsem
Nemčija in Avstrija se lotevajo
teh problemov zelo resno pa
tudi učinkovito.
V	Avstriji odpadne poloime-
re vgrajujejo v ograje ob avto-
cestah. Na ta način dvakrat
poskrbijo za okolje. Polimemi
odpadki se ne kopičijo na de-
ponijah, so pa koristni pri
zmanjšanju onesnaženja
s hrupom.
V	Nemčiji je v pripravi za-
kon o zbiranju in recikliranju
odpadkov (ne samo polimer-
nih). Na embalaži, ki jo bo po-
trebno zbirati in reciklirati,
bodo uvedli posebne zelene
oznake. Za zbiranje in recikli-
ranje bodo zadolženi proizva-
jalci embalaže. Tako iščejo no-
ve, okolju prijazne, kvalitetne,
cenene polimere (npr. prozomi
polipropilen). Nadomestili bo-
do PVC, PET in stiropor, ki jih
je težko reciklirati. PVC pa je
v nekaterih državah prepove-
dan za embaliranje hrane (npr.
v Švici).
PiŠ6'
mag.' SILVA KOKLIČ
nnODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNik
Tik pred vstopom v poletje
smo in čeprav so bili majski
dnevi bolj vroči kot kilavo vre-
me zadnjih nekaj tednov, je
zdaj vendarle pravi čas, da si
temeljito ogledamo letošnjo
modo kopalk.
Naša modna svetovalka Vla-
sta Cah-Žerovnik je pripravila
nanizanko najmodernejših in
glede na posamezne tipe po-
stav tudi najprimernejših ko-
palk. Danes so na vrsti kopal-
ke za ženske, s kakšnim kilo-
gramom oziroma centimetrom
preveč preko bokov. Moda j
letos prijazna, saj so kreator
za kopalke namenili nekaj ve
blaga kot prejšnja leta.
V naše uredništvo vabim
nagrajenki meseca maja - Lj
dijo Joži, Ulica Dušana Kve
dr a 24, iz Šentjurja in Ksenij
Kopštomaj, Ulica Frankolov
skih žrtev 15, iz Celja - Lidij
čaka unikaten, ročno plete
pulover oziroma jopica, Kse
nija pa naj se oglasi po svilei
ročno poslikan šal.
Uredništv
Čarovnije s kopalkami
Seveda ni potrebno, da se
prepustite obupu, če so tisti
nebodigatreba kilogrami, ki
so se pretihotapili na vaš
pas, boke in stegna, tik pred
začetkom kopalne sezone še
vedno tam.
Letošnja kopalna moda je,
kot smo že zadnjič ugotovili,
nadvse naklonjena tudi vam,
saj je lepa, senzualna, pred-
vsem pa sposobna prikriti
marsikatero nepravilnost na
postavi. Pa si oglejmo, kako
lahko s primemo kopalno
obleko ukrotimo zgoraj ome-
njene nevšečnosti!
Kopalke v stilu tridesetih
let s podaljšanim hlačnii
izrezom niso le super modn
temveč tudi imenitno prikr
jejo zamaščene boke in celi
litna stegna.
Draperije, čeprav diskrel
ne, na tem delu raje odmisli
te! Tudi agresivnim cvetlic
nim vzorcem se na dale
izognite, navdušijo vas lahk
le drobceni cvetlični vzorčk
navpični optični efekti i
stilizirana geometija, seved
le na temni osnovi.
Prihodnjič se bomo s ko
palno modo sprehodili še o<
pasu navzgor!
VLASTi
Nagradno vprašanje tedna:
IMENUJTE VSAJ DVA NAJBOLJ ZNANA SLOVENSKi
PROIZVAJALCA KOPALNIH OBLEK!
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:............................................................
Točen naslov: .............................................................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.:..........
Najljubše barve: .........................................................
Najboljše ne pride samo,
je sad tradicije, snovanja
izkusenosti in trdega dela!
Sad, ki smo ga skupaj zasnovali
hi radi delili z vami, zato
vas prisrčno vabimo na
ODPRTA VRATAPIVOVARNELAŠKOdA
V SOBOTO, 20JUNIJA 1992od 9, do 13, ure.
Veseli bomo
vašega obiska,
da skupajpokramljamo ob vrčku piva!
Št. 24 - 18. junij 1992
25
Subaru SVX: luksus s športom
Preden avto dokončno zape-
lje na cesto in je na voljo ku-
pcem, mora prepeljati dokaj
dolgo pot. To po svoje potrjuje
tudi novi subaru SVX (na sli-
ki, avtomobil, ki je bil kot pro-
totip na ogled že leta 1989 (na
tokijskem avtomobilskem sa-
lonu), sedaj pa je na voljo
drugje in tudi pri nas. Subaru
SCX je s svojo zimanjo podobo
kupe, ki naj bi privabljal ku-
pce predvsem s svojo luksuz-
nostjo, manj pa športnostjo.
Resnica je pač takšna, da avto-
mobil ponuja dovolj enega in
drugega in je to predvsem vo-
zilo, ki omogoča visoke poto-
valne hitrosti ob primernem
udobju. Vsekakor je svojska
potniška kabina, ki jo pri to-
varni imenujejo kar steklena
kupola. Kot je bil SVX še pro-
totip, so bila stekla precej več-
ja kot sedaj. Med preizkuša-
njem pa so ugotovili, da os-
novnih zakonov fizike (trdno-
sti in s tem varnosti) pač ni
mogoče pretentati. Tako so
stranska okna predeljena in
tudi zaradi tega je zunanja po-
doba subaru j a SVX nekoliko
bolj svojska.
Sicer pa je to res pravi kupe.
Dovolj udobnega prostora je
predvsem na prednjih sedežih,
zunanja oblika, delo Italijana
Giorgia Giugiara, je klinasta
(količnik zračnega upora 0,29)
in dovolj ekstravagantna.
Značilne so dokaj ozke pred-
nje in zadnje luči, ki so jih
spretno potegnili čez stranski
rob, pa dovolj opazen spojler
na pokrovu prtljažnika in veli-
ka kolesa z ustreznimi pnev-
matikami (225/50 R 16). Če-
prav športnost pri japonski to-
varni nekako zavestno poti-
skajo v ozadje, te pač ni mogo-
če zgrešiti. Nenazadnje zaradi
motorja, 3319-kubičnega bok-
serskega šestvaljnika z največ-
jo močjo 169kW/230 KM pri
5600 vrtljajih. SVX deluje kot
dovolj trdno in s tem ustrezno
težko vozilo, kar nenazadnje
potrjuje tudi podatek o teži
(1610 kg prazno vozilo), hkrati
pa je tudi primemo hitro. Naj-
višja hitrost je 235 km/h, po-
spešek od O do 100 km/h pa 8,6
sekunde, kar vendarle ni izje-
men podatek. In seveda suba-
ru SVX ne bi bil čisto pravi
subaru, če mu ne bi namenili
stalnega štirikolesnega pogo-
na. Ta je po svoje kljub vsemu
klasičen, kajti z viskozno
sklopko je mogoče (ob pomoči
računalnika) prenašati motor-
no moč na vsa štiri kolesa v ra-
zličnih odstotkih. Če je cesta
običajna, potem se moč s 35
odstotki prenaša na prvi, s 65
odstotki pa na zadnji par ko-
les. Ko račimalnik zazna zdr-
savanje koles, zmore to moč
v razmerju 50:50 razdeliti na
prednjo in zadnjo os, hkrati pa
se vozne lastnosti ustrezno iz-
boljšajo tudi z vgrajeno zaporo
zadnjega diferenciala. Ljub-
ljanska Industrij aimport po-
nuja subaruja SVX za tovarni-
ških 59 tisoč mark, država ho-
če še 55 odstotkov tolarskih
dajatev, dobavni rok za kupe-
ja, ki »dokazuje novo Subaru-
jevo avtomobilsko filozofizo«,
pa je nekako dva do tri me-
sece.
Mercedes Benz
bo obnovil
kombi 100 MB
Nemški Mercedes Benz AG,
avtomobolistična veja koncer-
ria Deimler Benz, se pripravlja
l^a zamenjavo uveljavljenega
Kombija z oznako 100 MB. No-
vo vozilo se bo spogledovalo
s sedanjo oblikovalsko modo
jn bo karoserij sko bolj zaob-
ljeno, značilno pa bo tudi veli-
jo prednje steklo. V novem
kombiju bo prostora za sedem
do devet ljudi, drsna vrata ob
strani pa bodo - tako kot do-
slej - omogočala precej lažji
vstop in izstop iz vozila. Avto-
'^obil bodo opremljali z dose-
daj znanimi bencinskimi mo-
torji, na novo pa so skupaj
z japonskim Mitsubishijem
razvili dizelski motor z direkt-
nim vbrizgavanjem goriva
(motor so nameravali vgraje-
vati tudi v novo večnamensko
vozilo, vendar je skupni pro-
jekt Mitusbishija in MB zaradi
spora propadel). Povsem jasno
je, da bo vozilo kljub kombi-
jevskemu značaju opremljeno
z vsem notranjim udobjem,
primernim za osebni avtomo-
bil, poleg tega pa si bo mogoče
omisliti štiristopenjsko avto-
matiko, servo volan, klimatsko
napravo ipd. Računajo, da naj
bi bil novi kombi nared v za-
četku leta 1995. Na shki: pos-
netek prototipa kombija.
Bo Drnovšek rekel ne?
Nič ne kaže, da bo nova vlada odpravila odlok, ki so ga
sprejeli še pod Peterletovo vladavino in predvideva s 1.
julijem 8,5-odstotno davščino pri tujih avtomobilih. Ta
davek bodo morali namreč plačati vsi tisti zastopniki, ki
uvoza tujih vozil ne bodo pokrili z izvozom slovenskega
blaga. In ker skoraj ne more biti nobenega dvoma, da se
jim to s 1. julijem ne bo posrečilo, je že jasno, da bodo tuji
avtomobilči 8,5 odstotka dražji. To bodo seveda občutili
kupci in tako bodo dajatve pri tujih avtomobilih prav
kmalu takšne, kot so bile v nekdanji Jugoslaviji.
Ford v Celju
Servis, saion in trgovina vozil
Od prejšnjega tedna dalje
smo v Celju bogatejši še za en
servis motornih vozil. Odprli
so ga pri Avtu Celje, vanj pa
vključili še prodajalno in
manjši salon. Na Ipavčevi ulici
so posebej v ta namen general-
•no preuredili objekt in tako
dobili okoli 400 kvadratnih
metrov površin za nove dejav-
nosti.
V podjetju bodo vozila Ford
in rezervne dele prodajali na
podlagi konsignacije in v so-
delovanju z avstrijsko firmo
Ford Reisinger iz Gradca,
predvidevajo pa tudi uvedbo
lastnega leasinga. Pri Avtu
Celje želijo še naprej čim tes-
neje sodelovati s kupci, zato se
bodo trudili vse interesente
kar najbolje obveščati o novo-
stih, izboljšavah in ponudbi.
Poleg prodaje po sistemu
»Staro za novo« bodo avtomo-
bili na prodaj tudi po sistemu
»Staro za staro«, do konca te-
ga leta pa bodo postavili še
specializirani in večji salon
vozil Ford.
Celje ima tako poleg Ljub-
ljane edini pooblaščeni servis
vozil Ford. Ob slavnostni
otvoritvi so se zaposleni v po-
djetju zahvalili sedanjim last-
nikom Fordov, za zaupanje,
hkrati pa jih simbolično na-
gradili z brezplačnim kupo-
nom za servis in pranje avto-
mobila.
PRIMOŽ ŠKERL
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Od Celjskih sejmov tokrat žal nismo prejeli popolnejših podatkov
o poteku sejma rabljenih avtomobilov, zatorej lahko prikažemo le
tabelo (cenik) in na koncu še nekaj primerjav gibanj cen. Te so, kot
običajno, postavljene v nemških markah in so le okvirne, saj ne
odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov.
Glede na pretekli teden so
pri modelih Crvene Zastave
cene ostale na isti ravni, ne-
koliko 80 se podražili nekateri
nriodeli znamke Renault, ce-
neje pa ste lahko kupili Lado
ali Golfa. PRIMOŽ ŠKERL
Št. 24 - 18. junij 1992
26
Št. 24 - 18. junij 1992
27
Št. 24 - 18. junij 1992
28
Št. 24 - 18. junij 1992
29
prireditve
v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bodo jutri,
v petek, 19. junija, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del
akademskega slikarja Janeza Maša Kneza. V programu
bosta sodelovala kitaristka Marija Alatič in violinistka
Sonja Alatič.
V	prostorih Centra za interesne dejavnosti bo v sredo,
24. junija, ob 11. uri lutkovna predstava Vrtiljak,
v izvedbi lutkarja Cvetka Severja.
V	Plesnem forumu v Celju bo v soboto, 20. junija, ob
10.30 Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizorilo pred-
stavo Kdo je napravil Vidku srajčico.
Na zunanjih prostorih ŠRC Golovec bo v soboto, 20.
junija, od 15. do 24. ure, živ-žav za otroke. V primeru
slabega vremena bo prireditev v hali D.
V	kulturnem domu v Tmovljah bo jutri, v petek, 19.
junija, ob 19.30 KUD Zarja iz Tmovelj uprizorilo kome-
dijo Branislava Nušiča Mister Dollar.
Na graščinskem dvorišču v Laškem bo v soboto, 20.
junija, ob 10. uri 6. srečanje pihalnih orkestrov celjske
regije. Sodelovalo bo 11 pihalnih godb in dve mažoretni
skupini. Pred koncertom bo slavnostna povorka godb na
pihala skozi mesto Laško.
V	Zdravilišču Laško bodo danes, v četrtek, 18. junija, ob
19.15 nastopili Lovski pevski zbor iz Škal in tamburaši
Lipa iz Konova.
V	knjižnici Laško bo danes, v četrtek, 18. junija, ob 19.
uri večer s pesnico Pavlo Rovan.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek,
19. junija, ob 20.30 koncert umetnih in narodnih pesmi
Ženskega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška, pod vod-
stvom Mihaele Pihlar. Od ponedeljka, 22. junija do petka,
26. junija bo v istih prostorih mini folklomi festival, na
katerem bo nastopilo 5 folklornih skupin v petih dneh.
V	zdraviliškem parku pa bo v soboto, 20. jimija ob 18. uri
odprtje rogaškega glasbenega poletja, na katerem bodo
nastopili otroci iz VVZ in učenci osnovnih šol iz Rogaške
Slatine.
V	Osrednji knjižnici v Celju sta odprti dve razstavi:
Anton Aškerc ob 80-letnici smrti in Oglejmo si svet.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava Eksotika osmanskega cesarstva na grafič-
nih listih, iz grafičnih zbirk donatorja Kurta Miillerja.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta razstava
V	svetu lutk.
V	galeriji Mozaik v Zidanškovi 3 v Celju razstavlja
likovna dela slikarka Ema Ferjanič Fric.
veterinarska
dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male
živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do
10. ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere organizirana v popoldanskem času in noč-
nem času. Tel.: 34-233f.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled-
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon na vetrinarski postaji: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do nedelje 28. junija, bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, tel.:
841-410, od ponedeljka, 29. junija dalje pa dipl. vet. Marjan Lešnik
tel.: 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na Šentjur-
ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15.
ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne
pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, 26. junija dalje bo dežural
dipl. vet. Franc Kovač, tel.: 741-243.
borza dela
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti Celje,
dne 15. 6. 1992.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija	Poklic__Delovno mesto_
Osnovna šola Dobje pri Planini	šolski pedagog	šolski pedagog
Osnovna šola Dobje pri Planini	PU matematike - fizike	učitelj matematike in fizike
IV. Osnovna šola Celje	PU angl. in slov. jezika	učitelj slov. in angl. jezika
IV. Osnovna šola Celje	PU matematike - fizike	PU matematike in fizike
Osnovna šola Slavko Šlander Pre-	PU glasbene vzgoje	učitelj glasbene vzgoje
bold
Zdravilišče Atomske Toplice Pod-	slaščičar	slaščičar
četrtek
Zdravilišče Atomske Toplice Pod-	kuhar	kuhar pripravnik
četrtek
Zdravilišče Atomske Toplice Pod-	kuhar	kuhar
četrtek
avto BRANCE Laško	kuhar ali natakar	kuhar-natakar
GREMO
v KINO
KINO UNION
18.6.: BUGSY - ameriški film
od 19.6.: DOKTOR - ameriški
film
MALI UNION
18.6.: SEX, LAŽI IN VIDEO-
TRAKOVI - ameriški film
od 19. do 22.6.: DEVET IN POL
TEDNOV - ameriški film
od 23.6.: ZANDALEE - ameri-
ški film
KINO METROPOL
18.6.: ROCKETEER - ameriški
film
KO SREČA POTRKA NA
VRATA - ameriški film
od 19.6.: NEVESTIN OČE
-	ameriški film
KINO ŠENTJUR
20.6.: ROCKETEER - ameriški
film
21.6.: NEVESTIN OČE-ameri-
ški film
KINO ŽALEC
19.6.: GLASBENA SKRINJI-
CA — ameriški film
21.6.: NAPADALE C - ameriški
fUm
KINO PREBOLD
19.6.: NAPADALEC - ameriški
film
KINO ZDRAVIUŠČE ROGAŠKA
SLATINA
18.	IN 19.6.: WARSHAWSKY
-	ameriški film
19.	in 20.6.: KARIN IN BAR-
BARA - ameriški film
20.	in 21.6.: MOJA PUNCA
KINO ŠOŠTANJ
20.6.: MOJE DEKLE - ameriški
film
22.6.: SKODRANA SUZI
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
19.6.: SKODRANA SUZI
-	ameriški film
21.6.: MOJE DEKLE - ameriški
film

Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para in si-
cer: Marko ŽERAK in Andreja
NOVAKOVIČ oba iz Šentjurja
ter Boris POHAJAČ iz Lopace
in Marjana POLŠAK iz Bi-
strice.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Rudolf PUŠIČ
iz Rogaške Slatine in Metka
NEUVIRT iz Rogoze, Franc
DUCMAN iz Strmeča in An-
gela KRALJ iz Grdina, Robert
KITAK iz Rogatca in Snježana
MALEKOVIC iz Krapine ter
Dušan ŠAJIČ iz Blagorodavca
in Dragica ŠTROK iz Bezgo-
vice.
Velenje
Poročili so se: Vincenc SUŠEČ
in Neža KAUČIČ oba iz Šošta-
nja, Franc KOS iz Studenc in
Danica JELEN iz Ponikve pri
Žalcu, Matej KNEZ iz Velenja
in Alenka ME Ž A iz Podkraja
pri Velenju, Silvo PEČOVNIK
in Nataša MEH iz Raven, Ni-
jaz AJANOVIČ in Edita JA-
SARAGIČ oba iz Velenja.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jožef DOBNIK, 56
let iz Dolge gore, Antonija ČO-
KELC, 88 let iz Šentjurja, Jo-
žef KRESNIK, 78 let iz Pleto-
varja in Anton KOKOL, 53 let
iz Loke pri Žusmu.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Terezija HRUP, 77
let iz Podplata, Karlo KA-
MENŠEK, 47 let iz Hromeča,
Ana GRMOVŠEK, 82 let iz
Podsrede, Miroslav BREZ-
NIK, 55 let iz Celja, Janez KO-
VAČIČ, 83 let iz Gorjan, Iztok
KODELIČ, 15 let iz Tuncovca,
Stanislav PIRŠ, 27 let iz Roga-
ške Slatine in Franjo VAHTA-
RIČ, 45 let iz Kunšperka.
Velenje
Umrli so: Miloš VOLK, 90 let
iz Šoštanja, Ivan TAJNŠEK,
61 let iz Andraža nad Polzelo,
Marija GRADIŠNIK, 94 let iz
Črnove, Ignacij \TIBEK, 62 let
iz Dragomila, Jožef OCEPEK,
79 let iz Pongraca in Martin
LENKO, 81 let iz Belih vod.
Žalec
Umrli so: Jakob VODEB, 60
let iz Pongraca, Marija GAJ-
ŠEK, 86 let iz Marija Reke,
Frančišek GOLAVŠEK, 68 let
iz Vranskega in Marija TAV-
ČER, 86 let iz Polzele.
Št. 24 - 18. junij 1992
130
Št. 24 - 18. junij 1992
31
Št. 24 - 18. junij 1992
3J
Pogodba s hudičem
Celjski narodnjaki in krš-
čanski demokrati so bojda
pripravljeni iti v koalicijo
celo z dosedanjimi zakletimi
sovražniki prenovitelji, sa-
mo da bi bili na oblasti. Vsa-
ka primerjava s Faustom, ki
je šel v španovijo s hudičem,
da bi mu bilo že na tem svetu
lepo, je seveda navadno na-
tolcevanje in levi udar...
Levi udar za
zgodovinarje
Sklepno ugotovitev z ljub-
ljanskega sestanka Demosa
o tem, da gre v Sloveniji za
levi udar, je Janez Lampret
prenesel tudi na celjske raz-
mere. Vdor v slovenski mo-
netarni sistem (nekrita iz-
plačila pokojnin) podpirajo
tudi celjski poslanci, ki se-
stankujejo brez gradiva...
Zato bodo zgodovinarji po
Lampretovo čez 50 let prav
gotovo za levi udar označili
tudi trenutne razmere
v Celju.
Verbalni dvoboj
Celjska strankarska kole-
ga - predsednik SKD Janez
Lampret in član stranke Sil-
vester Drevenšek - vse bolj
javno merita moči. Če se
Lampret ogreva za boj zoper
levico, Drevenšek odločno
nasprotuje »dvigovanju pra-
porov za boj zoper novo levi-
co ali desnico...«
Popravljena napaka
če celjski župan Anton
Roječ med zasedanjem DPZ
ni vedel, da mu je kot po-
slancu mesto ob mizi in je
skromno sedel na sedeže za
goste, je napako popravil ta-
koj zatem, med zasedanjem
zbora KS. Le, da prisotni
spet niso bili zadovoljni, saj
je tokrat kot gost odločno (in
glede na razpravo tudi glas-
no) zasedel mesto med po-
slanci.
Hinavščlna pa taka
Na zadnji seji celjske
skupščine so nekateri po-
slanci tako glasno hvalili
predsednika IS Mirka
Krajnca, da je bilo le-temu
že prav nerodno. Manjkalo je
samo še to, da bi bruhnili
v jok in ga na kolenih prosili,
naj ostane. Če bi hinavščina
gorela...
(Ne)preklicomanija
Po seriji nepreklicnih od-
stopov v celjski skupščini
smo zdaj doživeli še enega:
skupina poslancev je nepre-
klicno odstopila od zahteve
za razrešitev župana Antona
Rojca. Ne bomo se čudili, če
bodo funkcionarji skupšči-
ne, ki so nepreklicno odsto-
pili, zdaj preklicali svoje od-
ločitve in ostali na funk-
cijah ...
Uspeh
socialdemokratov
Največji uspeh celjskih so-
cialdemokratov doslej je bil
po besedah Mirka Frica
Krajnca dosežen takrat, ko
so iz stranke izključili Silve-
stra Drevenška. Podobno
ravnanje je sicer svetoval tu-
di krščanskim demokratom,
vseeno pa bi bilo primerneje,
če bi stranka, ki se s politi-
kantstvom ne ukvarja, svoje
uspehe nizala kako drugače.
Brez Drevenška pa
le ne gre...
Le čemu so se poslanci
v celjski skupščinski dvorani
ob vsakem glasovanju bolj
glasno nasmihali? Morda za-
to, ker je bilo potrebno vsa-
kič znova v občinski hiši
iskati manjkajočega poslan-
ca DPZ Silvestra Dreven-
ška? Jim torej še vedno ni
jasno, da v Celju brez Dre-
venška resnično nič ne gre...
lile bev, ne mev...
Hiša slovenske ekonomije
na Kidričevi cesti. Nogomet-
ni klub Olimp in stadion za
25 tisoč ljudi, projekti
v skupni vrednosti 3 milijar-
de DEM. Vse to je Celju ob-
ljubil podjetnik novega kova
Fausto Brandalise in tudi
pokazal, kako se rečem stre-
že. Iz žepa prenekaterega
Celjana je že zvabil konver-
tibilnega jurja, da lahko po-
krije tekoče stroške. O tistih
milijardah pa ne bev, ne
mcv.
Politika je kurba!
če te besede slišiš iz ust dr.
Aleša Demšarja, gre gotovo
za resno zadevo. In je tudi
šlo... Dr. Demšar je namreč
tako pojasnjeval vprašanje,
zakaj je odstopil z mesta
podpredsednika celjske ob-
činske skupščine — odstop je
legitimna stvar, kaj stoji za
njim pa ni važno, saj vselej
nekaj stoji zadaj. Zato bo tu-
di držala naslovna trditev...
Foto včasih ne pove
vsega...
žalski župan in griški pris(
Ijenec Milan Dobnik je r.
Miš-Mašu v Grižah v nedelj
ves dan pekel palačinke. S(
deč po gneči, ki je bila pre
njegovo stojnico, so bile i;
vrstne. Iz zaupnih virov ;
smo izvedeli, da je Mila
Dobnik tudi sicer - kadi
utegne - dober kuhar. Ve[
to pravilo tudi za izvršnil
Boris Krajnca, ki je v Griža
točil pijačo?
Vse bolj glasne so govo-
rice, ki pravijo, da je
»ostro pero,« ki se skri-
va za psevdonimom Jo-
že Kovač in se vse bolj
redno pojavlja v različ-
nih, tudi našem časopi-
su, nihče drug kot naj-
večkrat omenjeni celjski
minister v današnji, so-
sednji rubriki. Le kaj
mu bo psevdonim, ko ga
izdaja (ne)stil.
Ugotovitev tedna
šele zdaj nam je jasno, zakaj je celjske-
mu županu Antonu Rojcu tako všeč delo
občinske skupščine - ko bi morala glaso-
vati o nezaupnici županu, postane nes-
klepčna.
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
stran(ka) saljivcev
Konec tedna bodo Slovensko primorje za-
sedli sodelavci Stranke šaljivcev. Obširno
reportažo bomo pripravili v naslednji šte-
vilki Novega tednika in v Petici. Vabimo pa
vas, da nam tudi vi pošljete šalo, ki kroži
med ljudmi. Podobnih veselih izletov bo še
več, nagrada, kakršne bo deležnih kakih 50
naših sodelavcev, čaka vse zveste in pridne
prijatelje rumene strani NT&RC.
Domov
Pijanec gre na poti domov preko pokopa-
lišča in pade v skopano jamo. Mimo pride
mož ter sliši obupne klice na pomoč in tožbe
zaradi mraza. Mož pogleda v jamo in reče:
»Ubožec, saj ni čudno, da te tako zebe, ko so
ti pa trugo ukradli.«
REZKA PADER, Laško
Starost
starejši moški pride na pregled k zdrav-
niku. Koga ta pogleda, mu takoj pove: »Ja,
gospod, saj vi imate pa bolj umazane noge
kot vaš brat.«
»Razumljivo,« pravi možakar, »saj sem
tudi veliko starejši kot on.«
SAVO VRECAR, Košnica pri Celju
Pijanska
»Oprostite, kje sem?« vpraša pijanec ne-
kega človeka, ki gre mimo.
»Na križišču Ljubljanske in Gledališke
ulice«, odgovori ta.^
»Podrobnosti me ne zanimajo,« reče pija-
nec. »V katerem mestu sem?«
MARIJA KRONOVŠEK, Braslovče
Fotografska
Fotograf pride v kmečko hišo in na steni
zagleda sliko družine.
Stopi h gospodarju in ga vpraša: »Vam
lahko povečam družino?«
Gospodar pa odločno nazaj: »Če bo po-
trebno, jo bom že sam.«
LOJZKA ŠTRAUS, Laško
naj muzikanti povedo
Ko le Karli pameten postal
»Sedem ali osem let sem
imel, ko mi je oče iz Avstrije
poslal staro harmoniko, ki
sem jo tako želel. Takrat sem
bil že pravi »frajer«, čeravno
tista harmonika ni nič kaj
lepo igrala. Ampak pameten
sem postal šele takrat, ko sva
šla z bratom po moko v mlin.
Kar stenmilo se mi je pred
očmi, ko sem na mlinarjevi
mizi zagledal lepo pečen, ni-
zek kruh. Takrat sem začel
jokati in gospodinja me je
vprašala, kaj mi je. »Brat mi
je kruh pojedel,« sem rekel.
Brat je seveda debelo gledal,
gospodinja pa si ni mogla
kaj, da ne bi odrezala vsake-
mu velik kos kruha. Ko sva
si lajšala žejo v bližnjem na-
pajalniku, mi je starejši re-
kel: Od kdaj si pa ti tako
pameten »gratal«?«, pripove-
duje svojo življenjsko zgod-
bo Karel Kumer iz Trobnega
dola pri Laškem.
Sam se niti ne spominja
več, koliko ohceti je za njim,
številka pa je gotovo okrog
400. Se pa spominja časov,
ko so iz hriba na hrib peli.
Ko se je zaslišala pesem, je
že bil zraven svoje harmoni-
ke in so na enem hribu eno
zapeli, pa so jim na drugem
z lepšo pesmijo vrnili. En-
krat je bil pri enih, drugič
pri drugih.
»Včasih je bilo lepo, pa tu-
di težko. Saj je bilo v teh
krajih pomanjkanje. Ko sva
se z ženo poročila, je jokala
in vprašal sem jo, kaj ji je?
Pa je rekla: »Skrbi me, ker
ne bom znala kruha speči.«
In sem rekel: »Nič ne skrbi,
saj ne bo treba, če ne bo mo-
ke. No vse se je uredilo, le
hlače si moram še vedno sam
likati. Enkrat nisem bil za-
dovoljen z robom in od ta-
krat si jih moram sam »pe-
glati«. Ima pa ona »varžeti«
čez. Tiste polne mislim, ko
pridem z gostije. Sicer pa j
likalnik nasploh moj dob;
prijatelj, saj ga uporabljli
tudi taktat, ko po kakšne'
igranju k sebi pridem. T<
krat si likam denar, ki mi j
družba stlači v žepe.«
EDI MASNE
Ena iz Karlijevega rokava
Janezek je prihitel na Komunalo, naravnost k direktor}
ki je seveda radovedno poslušal naročilo.
»Popravilo, popravilo,« je zadihano ponavljal Janezek.
»Pa dobro, kakšno popravilo?« je zanimalo direktorja.
»Prosim, če bi mi lahko izkaz popravili.«
NOVA SERIJA RAČUNALNIKOV ACER - dostopna tudi vam
V prodaji je nova serija računalnikov Acer, ki zaradi tehnoloških novostih, ki jih vsebuje,
zbuja povsod obilo zanimanja in pozornosti. Priporočamo vam :
AcerPower 386SX ChipUp - razširljiv na 486DX
AcerPower 486SX ChipUp - razširljiv na 486/66
Ter poslastica
AcerMate 386SX . trenutni hit prodaje !!!
Generalni distributer za Slovenijo:
TREND Računalniški inženiring, d.o.o.
Efenkova 61, yeler)je Tel. 063- 851610, Fax. 063- 856794
Št. 24 - 18. junij 1992