GozdVestn 75 (2017) 7-8344
Slika 1: Popis vzorčnih ploskev ob reki Krki v sklopu projekta RivLaBob (foto: G. Senegačnik)
Gozdarstvo v času in prostoru
V okviru Javnega razpisa Projektno delo z nego-
spodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski 
inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 
2018, ki ga financira Javni štipendijski, razvojni, 
invalidski in preživninski sklad Republike Slo-
venije, smo se študentje Oddelka za gozdarstvo 
in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete 
UL povezali s študenti hortikulture (Oddelek za 
agronomijo BF UL), študenti biologije (Oddelek 
za biologijo BF UL) ter s študenti mednarodnih 
odnosov (Fakultete za družbene vede UL). Rezul-
tat sodelovanja študentov gozdarstva, študentov 
drugih študijskih smeri ter negospodarskim in 
neprofitnim sektorjem (Društvo inženirjev in 
tehnikov gozdarstva Novo mesto, društvo Dinari-
cum) je projekt RivLaBob: Odnos človek – bober 
v obvodni krajini na porečju Krke.
Slovenija je z vodami bogata država, različni 
tipi vodotokov so posledica pestre geološke sestave 
tal in razgibanega reliefa. Velik del vodotokov 
obdajajo gozdovi, obvodna vegetacija in številne 
mejice. Zaradi dolgoletne tradicije sonaravnega 
urejanja vodotokov je velika večina rek in potokov 
ohranjenih, rečni koridorji  so pomemben biotop 
in tvorijo primeren življenjski prostor za številne 
RivLaBob: Odnos človek – bober v obvodni krajini na porečju 
Krke
GDK 149Castor+156(497.4Novo mesto)(045)=163.6
rastlinske in živalske vrste. Na nekdanje območje 
razširjenosti se v obvodno krajino porečja reke 
Krke vrača tudi avtohtona slovenska vrsta – evrazij-
ski bober (Castor fiber L.). V Sloveniji je bil nekdaj 
bober splošno razširjena vrsta, zadnji zanesljivi 
podatki o pojavljanju bobrov v Sloveniji segajo v 
18. stoletje, vse od tedaj pa je veljal za izumrlo vrsto. 
V Slovenijo se je vrsta ponovno vrnila leta 1998 
na reko Krko po uspešni umetni naselitvi vrste na 
Hrvaškem. Slabih dvajset let po prvih opažanjih 
bobrov na Slovenskem zdaj že lahko zaznamo 
razširitev vrste in vplive na obrečne habitate in 
krajino. Ker je bober nepoznana vrsta v našem 
prostoru in za ljudi, s katerimi si deli prostor,  je 
nov izziv, smo se študentje odločili za izvedbo 
projekta z namenom omilitve in zmanjšanja 
konfliktnih situacij,  ki jih vrsta lahko povzroči. 
Miha Robar, Gregor Senegačnik, Lea Hrasto-
všek, Luka Jernejčič, Blaž Rekanje, Klavdija 
Zupančič, Klemen Juršič, Miha Ogorelec, Rudi 
Kraševec, Rok Medved, Urša Fležar (Dina-
ricum), mag. Marija Černe (DIT gozdarstva 
Novo mesto), doc. dr. Milan Kobal (Oddelek za 
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF UL)