Belec grad
'         .-¦'*¦¦-                                   (1708.)
»®agodi  nam  godec,  zagodi,  zapoj,                 SpogleJa   se  plemstvo,  začudi,  molči,
Grajščakova  hčerka goduje  nocoj!                     Iz  dola  otožno  se  zvon  oglasi.
Iz treh dežela plemeniti je stan                        Blešči se grajščina, žari se nebo,
Nocoj  na gostijo bogato pozvan.                       Še bolj  kot opoldne je v dolu svetlo.
Vse v svili, šktiatu in zlatu blišči,                    Razlega kričanje, razlega se jok,
V srebrnih   posodah, glej, vince žari.                Do grada glasi se ihtenje otrok.
Zagodi nam, godec, zagodi. zapoj,                    Bori se s plamenom ubogi seljak,
Grajščakova hčerka godaje noc<f|!''                   Ob  oknu  smeji se pijani grajščak.
Razlega po gradu  bogatem se  hrup,                  Zabliska se žarno,  strašno  zagromi,
A v  dolu  ubornem glasi  se obup.                    Pečina se strese,  ves grad  zaihti.
Grajščak  izza  mize ustane rekoč:                     Zidovje  mogočno  v  dolino  bobnf,
,,Gospoda mogočna! — pretemna je noč!           Po strmih pečinah  navzdol se valf.       (
Zapaliti rekel najlepšo sem  vas,                         Kjer grad se preširno je dvigal nekdaj,
Stopite sčm k oknu, poglejte ta kras!"            V nebo tam  moli  razvalina sedaj.
In zre po dolini s  samotnih pečin, Kot časov nekdanjih otožen spotnin.         *     l
. ¦ i                                                                                                                            J. Lovšin