Stev. 97^
Izfiaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72'—
V Ljubljani, sobota, 30. aprila 1921.
PoStnlna platana v gotovini.
Leto L
v, 'i ?
Uredništvo in upraunlštvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon ■== upravništva štev. 328 s=
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
V	OPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSKI LIST
POSAMEZNA ŠTEVILKA S® VIN
f Dr. Jan. Ev. Krek:
tein
Ravno pred 20 leti, l. 1901., ie cir, Krek izdal svoj »Socijahzem«, Tedaj sc je že mogočno širilo krščansko socialno gibanje. Ker pa jih je lo in onstran naših načelnih mejnikov še mnogo, ki našega gibanja ne umejo ali nočejo umeti, naj v sledečem podamo iz dr. Krekovega. »Socijalizmac sklepne misli. Kdor ne verjame nam, ki smo nevredni prevzeli dediščino njegovega duha in srca, ta bo morda verjel našemu učeniku. Naj bi te sklepne misli odpirale na majniški dan srca in razum vsem, ki so zatirani.
Krščansko socialno gibanje se ne da ločiti od drugega krščanskega javnega življenja. To gibanje ne ustvarja kake nove stranke, marveč samo pod krščanskim praporom poudarja v prvi vrsti socialne zahteve. Naravno in ovčjemu namenu primerno je torej, da se obstoječe katoliške stranke dvignejo do zmisla za socialno Preosnavljajoče delovanje. Tam, k er tega ne marajo, kjer jim manjka zato znanja m volje, je seveda umljiv razpor. A sedaj, ko imamo izjave najvišje cerkvene oblasti pred seboj, se da pač sklepati, da so vsi resnični katoličani voljni napredovati tudi
V	socialnem delovanju,
To mora obsegati organizacijo vseh Zatiranih slojev in vedno poudarjati vzajemnost delavskih stanov. Kjer je potreba večja, tam mora biti tudi delovanje tem krepkejše.
Jasnosti v tem oziru pa more dati ie temeljito poznanje raznih misli in razvoja, kakor so se javi ale v socialnem gibanju.
Socialno življenje se je vedno gibalo jcrog dveh osi: svobode in avtoritete. Najti pravo razmerje med njima je prva socialna naloga. Svoboda in avtoriteta! Kdor je bral samo prvo, je hotel pravzaprav iz človeka napraviti bo-£at pa je napravil zver, krvoločno in surovo, brez razuma, brez srca. Kdor je pa Poudarjal le drugo, jo zlorabljal v ško-ao ljudstvu, ji je snel njen sijaj in jo pokazal z madeži krivic in tiranstva.
Uglasiti svobodo in avtoriteto v človeškem srcu in v vsi človeški družbi v en, soglasen, vzvišen akord, je mogoče le tistemu, kdor pozna človeko naturo do dobra, In zato ne zadostuje le umrljivo oko. Treba je razodetja, ki ga varuje v svojem krilu katoliška cerkev.
Kakor neutolaženi ogromni izdihi po rešitvi teh zagonetk se glase vsi s o c i -ališki in anarhiški programi. Ker je toliko zla v dejanskem življenju, toliko nesorazmerja med željo po svobodi in med silami, ki jo duše, zato se pa tudi vedno več trpečih ljudi združuje s temi zdihi. Iz skrajnih zmot komuniškega socializma in individuališkega anarhizma doni orjaška prošnja po rešitvi, zdravo, sveto jedro človeške nature, koprneče po sreči. To resno koprnenje ne more ostati brez sadu.
Čim dakne duh krščanstva, duh Kristusove cerkve v uboga srca, pa dobe odgovor vse razumne smeri komunizma, socializma in tudi anarhizma. Komunizem ljubezni odmeva iz vseh naukov Jezusove vere in večno nihalo pravičnosti v silovitih tak lih razbija vsako sled ode-ruštva in zatiranja. Tu ne vlada teorija marveč resnica! In ta resnica je že od prvega nastopa sem obsojala bistvo oderu-štva v boju proti plodovitosti kapitala neprimerno jasneje nego tavajoči poskusi socialiških velmož naše dobe.
In anarhizem! Svoboda uma in srca blesti nasproti iz vsega cerkvenega živi enja. Nebrojno individualnosti, ki so se razvile ob ti svobodi, opisuje sveta po-vestnica in svetu nerazložljivo spričuje, kako so otroci in slabotniki, reveži in bolniki, deve in žene svoje individualnosti razvcle do neumljivega sijaja, do bajnega veličastva. Boj za to svobodo je zgodovina katoliške cerkve. Boj za cerkveno svobodo se imenuje, a v resnici je boj za osebno svobodo, boj za svoboden razvoj cele človeške individualnosti; boj proti knezom in vladarjem sveta, boj proti bogatinom in veljakom, boj pa tudi proti sleparjem in zmotnim hujskačem! Kar je resničnega jedra v socializmu in anarhizmu, najde le v katoliški cerkvi svojo obrambo.
Kako svobodno doni čuvaju resnice
—	Leonu XIII. — tudi v naših dneh moška beseda: »Ne sme ti biti všeč
Jože Piber:
Majska pesem.
Vse naše roke v solncu žare — kot pred altarji luči v zlatu.
Iz naših oči ogenj gori — kot diademi v škrlatu.
V	dušah nam pesem ognjena žari, nam — vekomaj bednim, ubogim:
Mi smo proletarci...
In težko je nam, ko orjemo zemljo in temne gore, ko v ognju gorijo nam črne roke in v znoju se vijemo v srce zemlje, da vaši domovi se v zlatu blešče, vi — veliki, kronani, modri možje.
Oj — težko je nam, ko bijemo boj nad gospodstvom sveta, nad peklenskim duhom pod soncem z neba, da otaremo težke bolesti solza otrokom in ženam —: vsem ljudsvom sveta, mi — lačni, žejni in polni gorja.
Oj — težko je nam, ko v vaših srcih človeka — ni, ko ljubezni si naša roka želi; a v dušah nam ogenj uporov gori, ker prokletstva pijani hočete naše krvi, slabotni, najnižji, o — vi... —
Anatema — vam ...!
Odeli smo bojno božjo opravo nase, mi — slabi in vedno ubogi.
Mi — sončni bratje, vedno svatje v proletarski boli, postavljamo miaj, ki od vekomaj na njem so Krista simboli.
hlapčevski molk pri duhovniku, všeč pa ti mora biti njegova svoboda; zakaj tudi tebe zadeva nevarnost molka, rešuje te pa blažena svoboda.# Tako je zaklical najmogočnejšemu cesarju Teodoziju, milanski škol Ambrož pred več nego 1400 leti. Veljavno je še dandanes.
In čim vzbujajo ljudstvo nove teorije, tem mogočneje se glasi tudi njen glas in v strah liberalcem in polovičarskim lice-mercem se budi verski duh in med vsemi velikimi zmotami stoji tudi v socialnem giban;u na dnevnem redu — versko vprašanje.
Italija in JiigosMjs*
LDU Split, 29. aprila. (ZNU) Iz Rima poročajo, da potekajo pogajanja med italijanskim delegatom Salato in jugoslovenski-ma delegatoma Antonijevičem in dr. Ry-bafem glede evakuacije drugega pasu Dalmacije povoljno. Po vesteh iz Šibenika se italijanske čete pripravljajo na odhod. Evakuacija se bo izvršila po nekaj dneh.
Stau^a angleških ru-darjeu.
LDU London, 29. aprila. (Reuter.) Poslanska zbornica. Predsednik trgovinskega urada sir Robert Horne je izjavil, da so se pogajanja z rudarji navzlic velikodušni ponudbi vlade izjalovila. Ne more upati, da začno delavci zopet delati, ker je stvar, kakor se je sedaj dognalo, v zvezi s političnimi cilji.
BIVŠI CESAR KAROL.
LDU Ženeva, 29. aprila. (DKU) Kakor poroča »Journal de Genžve«, preiskava doslej še ni dognala, na kak način je bivši cesar Karel zapustil Švico. Na vsak način ni imel ponarejenega potnega lista, tako da je ta očitek brezpredmeten. Odločitev, ali ostane bivši cesar še nadalje v Švici, pade v junijskem zasedanju zvezne skupščine.
Širite ..H9VI tHS“
K 1.sna?nfi?B.
S kakšnimi čustvi bo delavsko ljudstvo po celem svetu praznovalo jutri svoj praznik, svoj prvi maj v letošnjem letu? Ali se bo spomnilo vseh svojih zmag od početka, ali se bo zamislilo v svoje poraze? Bo li prevladalo veselje nad dosedanjimi uspehi delavskega gibanja ali pa bo zatemnil to sliko pogled na današnje skoro brezupne razmere?
Ali je to svet, kar vidimo pred seboj, ali je norišnica? Eni slavijo svojo zmago, jo izkoriščajo tako brezobzirno, kakor da ne živimo več v krščanski Evropi, ampak v časih, ko so cele narode odpeljali v suž-nost in obsodili na siromaštvo milijone, in diktirajo svojo absolutno voljo vsemu svetu — drugi pa v onemogli jezi stiskajo pest in čakajo na grozni dan maščevanja* Eni in drugi kopljejo grob krščanski omiki, pripravljajo splošni polom kulture in se uda ajo eni nasilju, drugi upanju, da povrnejo slabo s še hujšim, da krivico povrnejo stotero in tisočero. Nikjer ni človeka, ki bi klical k pameti, k ljubezni in prizanašanju, k odkritosrčnemu sporazumu in trajnemu miru, k izbrisanju razlike med zmagovalci in premaganimi, ki bi človeštvo opominjal, da so res bratje vsi narodi. Svet vlada slejkoprej kapital in sirova moč, denar in bajonet.
Vsi kopljejo grob ne le drugim, ampak tudi sebi. V vseh državah brez razlike pada produkcija, raste brezposelnost, se širi delomržnost in se razrašča liki rak špekulacija, neusmiljeno izkoriščanje, gonja za lahkim prislužkom na škodo splošnega blagostanja. Tako vsi izpodkopujejo korenine kulturi, ki sloni na poštenem delu, na požrtvovalnosti, na solidarnosti vseh za vsakega in vsakega za vse, na smislu za nravstvene dobrine, katerim morajo materialne služiti kot sredstvo za cilj in ne narobe.
Kljub temu ne smemo obupati. Dc» lavstvo se mora danes zavedati, da vsa prihodnjost sloni na njem, na idealizmu, ki prešinja mase, katere je kapitalizem zasužnjil gmotno, ni jih pa še ugonobil duševno, da more nova kultura, ki naj preporodi današnjo gnjilobo, vznikniti le iz zatiranih, iz teh, ki res iz srca molijo: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh, ki se zanj trudimo in ga plačujemo s trpljenjem in solzami.«
Mi se ne borimo zase, mi se borimo za vse, za zmago dobrega na zemlji, Mf7 nočemo kapitalizem sedanjih trotov človeške družbe zameniti z novim kapitalizmom, sedanje diktature izkoriščevalcev z novo diktaturo. Nam ni zato, da en družabni red prosto le zamenimo z drugim, ne da bi zamenili tudi duha, ki danes vlada nad človeštvom, z novim. Ta duh je tisti, ki nas ga je naučil oni, ki je človeštvo res ljubil tako, da je dal zanj svoje življenje, ki ni svojih izdal, marveč jih je ljubil do konca, ki ni trpečega človeštva varal z neizpolnjivimi obljubami, marveč mu je pokazal pot, po kateri pride vsak dr resnične sreče tudi na zemlji, če je le dobre volje.
Prvi maj naj nas spomni na boj, ki ga je bojeval On, kateri si je priboril z njim tudi zmago. Tudi mi ne smemo kloniti duha, se ne smemo dati zasužnjiti od duha krivičnosti, nasilja in brezmejnega pohlepa, moramo do konca ohraniti vero v vse-gamogočnost dobrega, in če gledamo naš boj s tega stališča, moramo priznati, da smo kljub vsemu veliko dosegli. Kapitalizem sicer še vlada, toda moralična zavest tistih, katerih je bodočnost človeštva, ga obsoja, ga je spoznala za zlo, boj zoper njega je postal boj dobrega zoper slabo sploh. On si ne more odevati več nobene krinke, da bi ga ne spoznali,
Zgodovina zadnjih desetletij pa nas jfc tudi naučila, da je boj zoper zlo uspešen le, če se Dobro organizira, Posameznik, naj bo moralno še tako popoln, proti zlu malo pomore. Treba je, da se ta borba izvojuje skupno, v organizaciji, da se zavest dobrega utrdi v družbi, koje člani so sami na sebi nepopolni, slabotni, omahljivi, organizirani pa pomenijo neodolivo silo. S pomočjo malih, slabotnih, preziranih se je svojčas svet premagal:	bili so
močni vsled svoje organizacije, po medsebojni ljubezni, po skupnem delu. Praznik prvega majnika naj nas še bolj strne v enoto, da premagamo mrak, ki se zgošču-
je nad zemljo in da mi, krščanski delavci, postanemo klicarji nove dobe miru in bratstva, pošetenega dela, zmagujočega Dobra.
Dr. A. Gosar:
Kapilaiizn.
V	listih, na shodih in v agitaciji med delavstvom se pogosto piše in govori, da se kapitalizem in socializem izključujeta. Ta trditev je sama na sebi resnična. Toda pri tem se mnogokrat razume pod kapitalizmom sploh vsak gospodarski red, v katerem igra kapital kot produkcijski faktor važno, odloču očo vlogo. Zato se vse, kar stoji v neposredni zvezi s kapitalom, stav-lja v delavstvu neprijazno luč ter se tako vzbuja v ljudeh misel, da ni le kapitalizem v pravem pomenu besede, marveč, da je že kapital sam na sebi, zlasti ker se množi in raste, navidezno vedno na račun delavstva, kriv nepravičnih socialnih razmer.
Ako hočemo presoditi, ali je to prav ali ne, si moramo predvsem razjasniti, v čem obstoji bistvo kapitalizma in zakaj se je ravno v njegovi dobi tako poostril socialni problem.	*
Kapitalizem pomeni gospodarski red, čigar najvažnejši bistveni znak je ločitev vseh ljudi v dve veliki skupini: na eni strani vidimo znatno manjše število tistih, ki majo v svoji lasti razna produkcijska sredstva ter radi tega bolj ali manj neomejeno odločajo, kaj, koliko in pod kakšnimi pogoji se bo proizvajalo, njim nasproti pa stoji na drugi strani velika masa delovnega 1 udstva, ki ne poseduje poleg svoje delovne moči ničesar ter je zaradi tega primorana vdinjati svoje sile tistim, ki razpolagajo s produkcijskimi sredstvi. Ti dve skupini ljudi spaja gospodarski trg, na katerem se menjava, to je prodaja in kupuje razno blago ter delovne sile, v gospodarsko enoto, koje daljni potezi sta moderna menjalna in prometna organizacija ter splošno in dosledno uveljavljeno načelo stremljenja po čim večjem dobičku ter racionalizmu ali smotrnosti v vsem gospodarstvu.
Kapitalizem se torej opira na ločitev 'človeškega rodu v dva glavna sloja: v posedujoče kapitaliste, ki so vsled tvoje neomejene pravice, po kateri sme o svobodno razpolagati v svojimi produkcijskimi sredstvi, dejanski gospodarji produkcijskega procesa ter sloj nema-n t če v , ki morajo v mezdnem ali službenem razmerju do kapitalistov iskati prilike za zaslužek.
Istočasno pa kapitalizem to razdelitev človeštva tudi pospešuje ter veča in poglablja prepad med obema slojema. Zaradi tega je s socialnega vidika prav, ako se trdi, da so produkcijska sredstva kapital (v smislu modernega kapitalizma) edino le v zvezi z mezdnim (službenim) delom. Zemljišče, ki ga kmet sam obdeluje, ni kapital v tem smislu besede, pač pa postane to tedaj, če ga da kmet, ali recimo veleposestnik, obdelovati po delavcih ali najemnikih. Kapitalizem in kapital pome-njata torej v tej obliki ne samo določen gospodarski red, odnosno gospodarski faktor, marveč značita tudi čisto določen socialni, družabni red ter temelj, na ka-
terega je oprt. Zato je sicer netočno, vendar pa se vsaj v bistvu strinja z resnico, če se ne razlikuje med kapitalizmom in kapitalom v tem smislu besede. Pač pa je treba od kapitalizma strogo ločiti kapital v narodnogospodarskem pomenu besede, kjer pomenja le določeno vrsto produkcijskih sredstev brez ozira na delo, ki se z njihovo pomočjo oziroma na njih opravlja in brez ozira na njihov socialni pomen.
Kapitalizem se dalje ozira na široko razpleteno prometno organizacijo ter je, kot rečeno, prežet stremljenja po čim večjem dobičku in čim popolnejšem izkoriščanju vseh prilik in možnosti, kjer se da kaj pridobiti.
Vpredkapitalističnidobi se je produkcia ravnala neposredno po potrebah. Srednjeveški rokodelec je delal vedno le po naročilu in še na misel mu ni prišlo, da bi spravil na trg nove, prej nepoznane izdelke ter bi delal zanje reklamo. Moderni kapitalizem se ne meni za potrebe same na sebi. Zanj je merodajno edino le, kje se obeta večji dobiček, ne glede na to, ali bo potem zadoščeno vsaj najvažnejšim potrebam ali ne. Ako se obeta pri produkciji nepotrebnih, ali morda celo kvarljivih in škodl ivih stvari večji prebitek, tedaj proizvaja to in dela za to reklamo, pa naj si še tako primankuje drugih mnogo važnejših stvari.
Prej je vladala v gospodarskem življenju tradicija, kakor smo jo do zadnjega lahko opažali še pri nas na kmetih. Kakor je delal oče, tako je delal tudi sin, brez bistvenih sprememb in brez novotarij. Kapitalizem ne pozna tradicije. On išče vedno nova pota in nova sredstva, da preuredi produkcijo, prodajo in kon-sum kar najbolj ekonomično, tako, da so stroški čim manjši, dohodki pa čim večji.
To stremljen e po dobičku in ta racionalistični duh modernega kapitalizma sta sama na sebi gotovo dobra, zlasti dokler gre zato, da se razna produkcijska sredstva, razne potrebščine, kakor tudi delovne sile zares kar na bolj smotreno, gospodarsko izrabijo. Nevaren pa postane ta duh in to, lahko rečemo, brezmejno stremljenje po dobičku tedaj, kadar skuša kapitalist na ta način povečati svoj dobiček, da proizvaja nepotrebne ali celo škodljive stvari, kadar dela na to, da vzbudi med ljudstvom nove nepotrebne »potrebe«, ali pa da poslabša svoje izdelke ter tako oškoduje konsumente. Prav tako je še z gospodarskega vidika škodljivo, če izkorišča podjetnik delavstvo s tem, da ga sili k preteškemu in prenapornemu, ali predolgo dobo trajajočemu delu, oziroma ako ga preslabo plača ter na ta način uničuje njegovo delovno silo.
S socialnega stališča je seveda škodljivost te neurejene in neomejene kapitalistične dobičkaželjnosti še mnogo večia, kajti tu moramp poleg gospodarske škode, ki jo trpi družba kot celota, upoštevati zlasti še dejstvo, da je uprav iz tega vzroka večini človeškega rodu onemogočeno človeka vredno življenje. Pravi materielni cilj vsega človeškega produktivnega delovanja je, ali bi vsaj moralo biti, splošno blagostanje — moderni, kapitalistični, gospodarski red, ki hoče iz zasebne dobičkaželjnosti produkcijo povečati do skrajnih meja, pa uničuje slednjo možnost, da bi kdaj dosegli ta cilj.
SsciilM densskrsc>fa o faram kapitalistične
demokracije.
Belgrad, 29. aprila. Semkaj je bila do-šla vest, da nameravajo opozicijske stranke v novoizvoljenem ljubljanskem občinskem svetu sklenili blok proti demokratom in onemogočiti, da bi ohranili župansko mesto, V tem bloku da bodo sodelovali tudi socialni demokrati. Na to vest sta nenadoma odpotovala v Ljubljano Tone Kristan in dr. Korun, da preprečita nameravani blok in dosežeta najmanj to, da ostanejo socialisti zunaj njega in glasujejo za demokratskega župana.
Kakor se tukaj govori, se je Tone Kristan že pred volitvami zavezal demokratom, da bodo izvoljeni socialistični zastopniki v vseh štirih glavnih mestih Slovenije: Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju pri županskih volitvah glasovali za demokratske županske kandidate. V tukajšnjih poučenih krogih smatrajo to kot ob sebi umljivo, kajti že same obveznosti, ki jih ima socialno demokratična stranka nasproti Jadranski banki, zadostujejo, da socialističnim zastopnikom v občinskih svetih — zlasti v mestih — nasproti demokratom popolnoma vežejo roke. Razen tega pa tudi imenovanje Toneta Kristana za sekve-stra Friderikovih posestev še ni izvršeno in je zelo verjetno, da bo moral Kristan za
to imenovanje končno doslužiti s tem, da bo porabil ves svoj vpliv, da se socialisti v novoizvoljenih občinskih odborih v Sloveniji ne bodo vezali z nasprotniki demokratov.
Kar tiče komunistov, sem zvedel it krogov komunističnega vodstva toliko, da pojdejo komunisti v novoizvoljenih občinskih odborih v Sloveniji povsodi brezpogojno proti demokratom in bodo najstrožje pobijali stranke, ki bi se vezale z njimi, ker smatrajo demokratsko stranko za najmočnejši steber in prave nositelje kapitalistične misli v Jugoslaviji.
* • •
Tako poročilo iz Belgrada. Da ni brez temelja, prav dobro vemo. Kristan in dr. Korun sta v resnici prišla te dni v Ljubljano in njun vpliv na politiko socialistične stranke v gori navedenem zmislu se že čuti. Vnedar je le težko verjeti, da bi si socialistično delavstvo in tudi nekateri voditelji brez ugovora dali prizadeti to sramoto, da bi njihova stranka tako očito nosila kapitalistični jarem. In to zaradi Kristanovega imenovanja za upravitelja habsburških veleposestev in njegovih starih in tesnih zvez z bankokratskimi krogil
J. P.:
L ntfstoo ss mi im lil.
Ideje človečanstva, svetovnega bratstva, duhovnega komunizma, socializma in demokracije so že davnaj pred Ruso;em, Kantom, Marksom in Lasalom imele v prvoborcih krščanstva svoje teoretično in praktično zastopstvo. Zavedati se namreč moramo dejstva, da so skoro vsi novi preroki s svojimi mejami — v kolikor so dobre in prave — imeli že pred sabo delavce krščanstva in verne može, ki so že pred njimi orali razor teoretičnih in praktičnih socialnih reform na globoko in široko.
Ljudstvo se mi smili — ta Kristova misel je bila vodilo mlade revolucionarne krščanske občine, ko so možje — kot apostol vseh ljudstev sv. Pavel — oznanjevali v ognju dela in ljubezni poganskemu svetu nauk človekoljubja, nauk enakosti vseh ljudi, ki so ženo ustvarili iz nevredne sužnje za enakovredno spremljevalko možu in ko so dvignili sužnja v prostega in svobodnega človeka.
Ljudstvo se mi smili — je bila temeljna misel onega misijonstva, ki je v 16. in 17. stoletju dalo svetu na bregovih Paname in Uragvaja prvi veliki vzgled popolnoma komunistične države, mogočne in cvetoče državne enote, ki je bila vseobsež-nejša od Francije in Nemčije.
Ljudstvo se mi smili — je bila gonilna sila francoskega politika in filozofa J. B. Bucherja, mogočne luči katoliške znanosti, ki je leta 1831. prvi razvil idejo produkcijskih zadrug kot sredstva za osvoboditev proletarskega, delavskega razreda. In tako Zadrugo je tudi sam uspešno ustanovil, da je delavstvo želo obilo blagostanja.
Ljudstvo se mi smili — je bila gonilna moč škofa Kettelerja, ki je socialističnemu voditelju Ferd. Lasdlu sam ponudil 50.000 gld. in svojo pomoč v enak namen. Prav ista misel je bila povod encikliki papeža Leona XIII., ki je kakor z gromovitimi uda-
ri lastnike in kapitaliste opomnil na njihove dolžnosti do delavcev itd.
Že to nam zadostuje; že samo ta borni žar dokazuje, da so očitki proti Cerkvi —■ češ, da^ je sama in da so njeni predstavniki principielni nasprotniki »nižjih« in ubogih in prijatelji kapitalizma — le laž in kot taki le sredstva za najbolj nepoštene namene. — Morda se je manj storilo kot bi se lahko, morda zamudilo tisočero prilik; in če to potrjujemo, potem je obenem tudi jasno, da niso ljudje v toku kapitalistične dobe mogli doseči niti popolne zmage sami nad seboj, kaj šele nad valom, ki je padel nanje. Zato je danes potrebno, da se zavedamo, da ne gremo in ne smemo na delo za izvršitev krščanskega socializma s korakom posnemovalca in papig, ampak z jasnostjo, da nadaljujemo delo onih, ki se besedam Kristovim: Ljudstvo se mi smili
—	resnično in v dejanju sledili — in da ga udejstvimo v imenu Boga in za svojega bližnjega.
Proti Nemilii.	30n5hri
-
LDU Rim, 29. aprila. (Radio Grič) Ll*
sti poročajo, da bo imel delegat Zedinjenih držav, ki se bo udeležil prihodnje konference zaveznikov, navodila, naj se pridruži mnenju zaveznikov, zlasti kar se tiče odgovornosti za vojno in obveznosti, ki naj jih plača Nemčija v mejah svoje plačilne možnosti,
LDU Rim, 29. aprila. (Radio Grič.) I* Pariza poročajo, da je zbornica pooblastila vlado za slučaj sankcij proti Nemčiji in da je sprejela predlog Lefevra, ki je zahteval, naj se v polni meri vzpostavijo krediti za topništvo, ki jih je senat reduciral na 20 milijonov,
LDU Belgrad, 29. aprila. Presbiro po-* roča iz Pariza: Po brzojavki iz Bazla bo nemški zunanji minister poslal v soboto vrhovnemu svetu v Londonu nove predloge, v katerih bo priznal vsoto 206 milijard ter
E. Bulwer:
67
Poslednji dneo! o tapelih.
»Oj, čarovnica, ne več služabnica ampak sestra Arbaka, enako velika kot on — koliko bistrejši je ženski razum od našega celo pri maščevanju! Koliko bolj izbrana je taka usoda kakor smrt!«
»In,« je nadaljevala babura, pasoč se nad svojim naklepom, »v tem je le malo nevarnosti, kajti najina žrtev lahko zblazni na desettisoč načinov, ki jih ljudje ne morejo preiskati. Lahko je bil v vinogradih, pa je ugledal vilo,* ali pa je trta sama utegnila imeti tak učinek, ha, ha, hal Takih stvari nikdar prevestno ne preiskujejo — kjer morejo tudi bogovi sodelovati. Pa naj se zgodi najhujše, naj se zazna, da je to lju-bavni čar — saj blaznost je navaden učinek teh pijač — potem najde celo ona lepotica, ki ga je dala, milost s svojim izgovorom. Mogočni Hermes, ali ti nisem spretno pomagala?«
»Dvajset let daljše življenje dobiš za to,« je odvrnil Arbak, »iznova hočem napisati razdobje tvoje usode na obličje bledih zvezd — ne boš zaman služila gospodu Plamtečega Pasu. Na tukaj, čarovnica, izdolbi si — s tem zlatim orodjem — toplejšo celico v tej mračni votlini — ena usluga meni naj odtehta tisoč prerokb s pomočjo sita in striženja pri zijalastih kmetih.« Tako rekoč je vrgel po tleh težak mošnjiček, ki ni neprijetno zazvenel starki v ušesih,
•	Videti nimfo ali vilo je pomenilo zblar.neti l*e starodavnem praznoverja.
ki je rada živela v zavesti, da ima sredstva, t ki si ž njimi kupi udobnost, katero je zaničevala. »Zdravstvujk je rekel Arbak, »ne zanemari — bdi dlje kot zvezde pri I kuhanju svoje pijače — prva boš med svo- ; jimi sestrami pri osehu,* ko jim poveš, da je Egipčan Hermes tvoj zaščitnik in tvoj prijatelj. Jutri zvečer se zopet vidimo!«
Ni počakal, da bi slišal slovo in hvalo čarovnice; hitrih korakov je odšel v mesečino in prosti zrak in odhitel po gori navzdol.
Čarovnica, ki je sledila njegovim stopinjam do praga, je dolgo časa stala ob vhodu v votlino in upirala oči v oddaljujočo se postavo; in ko se je otožna mesečina razlivala po njeni pošastni postavi in mrtvaškem obrazu, je bilo videti, kakor da je v resnici z nadnaravno čarovnijo obdarjena stvar prišla iz temnega Orka in da je prva od vseh stala ob črnem njegovem vhodu zaman ga pozivajoč, da se vrne, ali zaman vzdihujoč, da se mu pridruži. Starka se je zatem vrnila počasi v votlino, pobrala stokajoč težko denarnico, vzela svetilnico z njenega mesta ter odšla proti najbolj oddaljenemu koncu svoje votline, kjer je pred njo zazijal teman, strm hodnik, ki je bil viden šele, če je človek prišel čisto blizu, ker je bil okoli in okoli obdan od štrlečih, ostrih skal. Po tej temni poti, ki se je postopno zniževala, kakor da bi držala v zemeljsko osrčje, je stopala nekoliko korakov dalje, privzdignila neki kamen in položila svoj zaklad v jamo pod njim, kjer je bilo, ko je svetilka razkrila njne tajne, že
ventu.
•	R» »lovitem ebiraliiču copmle pri Beno-
precej kovanega denarja različne vrednosti, izžetega iz lahkovernosti ali hvaležnosti njenih obiskovalcev.
>Rada vas gledam,« je rekla in ogovorila denarce, »zakaj ko vas vidim, čutim, da imam v resnici moč. In sedaj dobim še dvajset let daljše življenje, da povečam to zalogo! Oj, ti veliki Hermes!«
Nato je postavila kamen nazaj in stopala še nekoliko korakov dalje, kar se je ustavila pred globoko, neredovito razpok-lino v zemlji. Ko se je nagnila naprej, je slišala bobneče, hripave, oddaljene glasove, med tem ko so se iz nje zdajpazdaj vzdigovali z glasnim sikajočim glasom oblaki kadečega se, črnega dima in plavali po votlini.
»Duhovi so bolj glasni kakor je njihova navada,« je rekla starka in stresla svoje sive kodre. In ko je zrla v razpoklino, je opazila daleč spodaj dolgo progo živo temnordeče svetlobe. »Čudno!« je rekla zdrznivši se nazaj, »ta temna svetloba je videti šele zadnja dva dni — kaj neki pomeni?^
Lisica, ki je spremljevala svojo nečloveško gospodarico, je strašno zalajala in zbežala nazaj v notranjo votlino; starko je mrzlo spreletelo ob glasu živali, ki je bil navidezno brez vzroka, ki pa so ga v praznoverju onih časov smatrali silno uso-depolnega. Zašepetala je svoj čarovni zagovor in je odklecala nazaj v svojo votlino, kjer se je ob zagovorih in z zelišči pripravljala, da izvrši Egipčanovo naročilo.
»Zaljubljena starka mi je rekel,« je dejala, ko se je dvigal dim iznad sikajočega kotla; »kadar se čeljusti nagnejo in
kočniki izpadejo, pa srce komaj bije, je res nekaj žalostnega, biti zaljubljen; ampak,« je pristavila in se divje radostno zarežala, »kadar mlade, lepe in močne ljudi udari bebavost —- oj, to je grozno! Gori plamen — kuhajte se, zelišča — posuši se krola — proklela sem ga in proklet naj bok
^ Tisto noč in ob isti uri, ko smo bili
priča temnega, brezbožnega razgovora med Arbakom in čarovnico — je bil Apecid krščen.
ENAJSTO POGLAVJE.
Dogodki napredujejo. — Vozel se zavor* ljuje. — Mreža je gotova, a menja roke.
»Torej imaš pogum, Julija, da obiščeš drevi čarovnico z Vezuva, in to v družbi tistega strašnega človeka?«
»Ej, Nidija?« je Julija odvrnila boječe; »ali res misliš, da 6e je kaj bati? Tele stare, babnice s svojimi čarobnimi zrcali« tresočimi siti in ob mesečini nabranimi zelišči so po mojih mislih zgolj navihane sle-parke, ki nemara ne znajo drugega kakor ravno oni čar, ki se glede njega obračanj do njihove veščosti in ki je povzet samo ij poznanja poljskih rastlin in zdravilnih zelišč. Cernu bi me bilo strah?«
»Ali nimaš strahu pred svojim tovarišem?«
»Kaj, Arbakom? Pri Diani, nikdar nisem videla ljubimca, ki bi bil bolj priljuden od tega Čarovnika! In da ne bi bil tak*1 temne polti, bi bil celo zal.«
Ce tudi je bila Nidija slepa, je vseeno mogla razbrati, da Julija ni bila takega duha, da bi jo Arbakova vljudnost mogla v strah pripraviti. Zbok tega ji ni več od-
ponudil nove zaloge dohodkov od železnic, carin in gotovih davkov. Ako je ta vest resnična, potem pomenja, da je Nemčija spoznala odločnost zaveznikov, da ne popuste.
LDU Belgrad, 29. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: Kakor poroča »Journalov« dopisnik iz Rima, izgleda, da se je Italija obvezala napram Kemalovi vladi, da bo podpirala turške aspiracije v Smirni in Traciji. Kot kompenzacijo dobi Italija ugodnosti v Anatoliji, zlasti v pasu Herakleje. Iz tega bi se moglo sklepati, da smatra Italija sevreško mirovno pogodbo za neveljavno.
LDU Belgrad, 29. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: Po brzojavki iz Berlina, je nemški zunanji minister podal v državnem zboru ekspoze o predlogih, ki jih je Nemčija izročila ameriški vladi. Francoski listi Poudarjajo iz njegovega govora zlasti nastopni odstavek, naslovljen na Francijo-Ako Francija okupira ruhrsko kotlino ter nadaljuje svojo politiko nasilja, potem bodo imele njene odredbe za uspeh splošno komplikacijo v bodočnosti Evrope, ker ima >trpeljenje naroda, pa najsi tudi premaganega svoje meje. Kljub besedam, ki so bile namenjene, izzvati odobravanje, se zdi, da 10 stališče zunanjega ministra omajano. Ako bo ameriški odgovor negativen, je njegov padec neizogiben.
Fašisti vladalo Molilo.
LDU Milan, dne 29. aprila. (DunKU) >Corriere della Sera« javlja z Reke: Provizorična vlada fašistov je izročila oblast generalnemu komisarju Belasichu, ki ga je priznala italijanska vlada in ki nudi resna jamstva za ohranitev italijanstva na Reki. Tržaški fašisti zapuste Reko v petek.
LDU Milan, 29. aprila. (DunKU) Kakor javljajo listi, se je ponoči od četrtka na petek dogodil nov spopad, ki se je razvil v pravcato bitko. Poročajo, da je pet mrtvih in sedem ranjenih. Kakih 40 oseb, pri katerih so našli orožje, je bilo aretiranih.
Hi pot.
Kot ne ustvarja kafpitalizem iz svoje lastne moči kapitalistov, ampak jih mišljenje, tako tudi ne bo sam socializem rodil socialistov, ampak edino pravo mišljenje: vseobsežna ljubezen do sočloveka, zmisel za pravičnost in za žrtve, zavest dolžnosti in soodgovornosti — nas more peljati na Pot krščanskega socializma.
    — -----------------------------
Jolitični dogodki. .
+ Tržič. V nekaj dneh bo padla odločitev, kdo bo vodil občino trško bodoča tri leta. Pametnim in treznim možem ne
bo težko izbirati. Na eni strani kapitalisti in socialni patrioti, na drugi krščanski delavci. Dvomimo, da se bo delavstvo tako spozabilo in volilo ljudi, ki niso delavci, kot n. pr. Lajovica, ki je vse prej nego naš prijatelj ali Snoja, posestnika dveh hiš, ki zna sladko govoriti svojemu gospodarju-to-vamarju, ki ga zato dobro plača. Ta dva gotovo ne spadata v delavsko listo, četudi sta zasedla prvi mesti in s tem izpodjedla pravim delavcem dva gotova mandata. Delavstvo, spreglej pravočasno in obrni socialistični stranki, ki te izkorišča, hrbet in voli pristaše Delavske zveze.
-f- Boje se. Demokrati čutijo, da so danes stranka, proti kateri je brezpogojno vse, kar ni njihove žlahte, da so naj-obsovraženejša stranka v Jugoslaviji, a najbolj v Sloveniji. Oni vedo, da se do kosti razgali in osramoti vsaka stranka, ki gre z njimi v zvezo, kakor se je to zgodilo z muslimani in slovenskimi samostojneži. Oni dobro vedo, da bi se zlasti vsaka izmed strank, ki so šle v teL občinskih volitvah v Sloveniji v boj s socialnim programom, za vedno onemogočila med svojimi volivci, ako bi z njimi sklenila pakt. Oni dobro vedo, da so bili prav vsi drugi glasovi po mestih — a teh je bilo 8041 proti 8875 njihovim — oddani izrečno in naravnost proti njim, da slovenska mesta njihovo nadaljnje gospodstvo kratko in malo odklanjajo. Vse to demokrati dobro vedo in strah jih začenja biti: Kaj pa, ako bi res nobena stranka ne hotela z nami v zvezo, kaj pa, ako v mestnih zbornicah res ostanemo osamljeni? Potem postane konec resnica. V tem bledem strahu si skušajo demokrati pomagati na ta način, da druge strašijo, in s čim drugim nego s — klerikalizmom! Klerikalizem, klerikalizem, klerikalizem gre — bojte se, bežite! Tako kličejo in > Jutro c roti socialiste in narodne socialiste: >Ali niste naši bratje po svojem kulturnem programu, ali boste šli proti nam, ki >držimo v šahu klerikalizem«, ali nas boste res zapustili v tej zadnji uri?« Če ta obupni krik ne bo ganil tistih, katerim je namenjen, bo pač treba reči, da imajo trdo — hrbtenico.
-f- Nove avstrijanske metode na vidiku? Mi že davno vemo, da so se s Pri-bičevičem in njegovo kliko starega avstro-madjarskega liberalizma naselile v Bel-gradu tudi stare avstrijanske in madjarske politične metode, ki nastopajo v belgrajski izdaji v toliko pogoršane, v kolikor je Belgrad oddaljenejši od zapadne Evrope. Vendar smo mislili, da si bo vladajoča banko-kratska takozvana demokracija vsaj v Sloveniji, ki je bliža ostalemu kulturnemu svetu, prizadevala še nadalje varovati vsai videz zakonitega režima. Pa smo se menda tudi v tem varali. Kajti demokrati pripovedujejo na vsa usta, da Belgrad nikdar ne bo potrdil županov slovenskih mest: Ljubljane, Maribora Celja in Ptuja, ki ne bi bili vzeti iz vrst demokratske stranke.
govarjala, pač pa je v svojem razvnetem srcu gojila vedno naraščajočo željo doznati, ali ima čarovništvo v resnici čar, ki pričara 'ljubezen za ljubezen.
>Dovoli, da grem s teboj, plemenita Julija,« je rekla naposled; »moja prisotnost ti sicer ne bo v zaščito, a vseeno bi bila do zadnjega rada pri tebi.«
>Tvoja ponudba mi je prav všeč,« je odvrnila Dijomedova hči. >Ampak kako ti je mogoče — prejkone se vrnem šele pozno v noč — pogrešili te bodo.«
»Jona je potrpežljiva,« je odgovorila Nidija. >Ako mi dovoliš, da prenočim pod tvojo streho, bom rekla, da si me ti, poprejšnja zaščitnica in prijateljica, povabila, da ostanem čez dan pri tebi ter ti popevam tesalske pesmi. V svoji vljudnosti ti bo radevolje izkazala tako neznatno uslugo.«
>Nak, zaprosi sama,« je rekla prevzetna Julija; »jaz se ne ponižam, da bi prosila Napolitanko kake usluge.«
»No, pa bodi; sedaj se poslovim, da povem svojo prošnjo, ki vem, da bo uslišana, in potem se kmalu vrnem.«
»Stori tako; v moji lastni sobi ti bo pripravljena postelja.«
Ob teh besedah je Nidija odšla od lepe Pompejke.
Na potu do Jone je namerila na Glav-fcov voz, ki so na njegove iskre konje bile Uprte oči cele živahne ulice.
Prijazno se je ustavil za trenutek, da hagovori cvetličarico.
»Cvetoča si kakor tvoje rože, dobra mi Nidija; kako pa se počuti tvoja zala gospodinja? Okrevala je že, bi dejal, od učinkov viharja.«
»Danes dopoldne je še nisem videla,« je odgovorila Nidija. »Ampak —c
»Ampak, kaj? Stopi nazaj — konji so ti preblizu.«
»Ampak, ali misliš, da mi Jona dovoli prebiti dan pri Juliji, Dijomedovi hčeri — njena želja je, in bila mi je dobra, ko sem imela malo prijateljev.«	\
Pogačnik Jos.:
Brase.
i
Vsak dan
grabimo v prsa črnim goram in kopljemo hlastno demant teman.
Zvečer
gonimo bruse naprej venomer,
sklanjamo čeznje ude napete in krešemo, bičamo živce razgrete -
dokler
se v naših rokah demant ne zaiskri, dragocenost življenja za jalove dni.
Vlada bo marveč vse take uporne novoizvoljene občinske odbore razpustila in za vodstvo občinske uprave imenovala komisarje. Kakor znano, so taki vladni komisarji najzloglasnejši kos iz starih političnih orožarnic absolutističnih policijskih držav. Da se hočejo tega sredstva poslužiti sedaj naši demokrati tudi v Sloveniji, je več nego bi celo od njih pričakovali. No, oa tudi s tem bodo poleg kratkega podaljšanja svoje oblasti dosegli le to, da jih bo ljudstvo še bolj spoznalo, še bolj zasovražilo. Ko pride nov dan obračuna, bo odgovor- ! nost zanje tem težja. Ljudske volje tudi komisarji ne bodo upognili. To demokratom že danes z vso gotovostjo povemo.
jBnevni dogodki
— Prvi maj. Ljubljansko delavsko okrožje JSZ priredi dne 1. maja t. 1. izlet na Šmarno goro. Spored je sledeči: Zbirališče za one. ki odhajajo z vlakom, ob četrt na sedmo uro na južnem kolodvoru, in za one, ki gredo peš, ob tri četrt na šesto uro pred kavarno »Evropo« na Gosposvetski cesti. V Vižmarjih se oboji snidejo na kolodvoru, zatem skupen odhod na Šmarno goro, kjer se vrši sveta maša in velik tabor. Po taboru odhod v Tacen, kjer bo veselica, ki bo nudila vsakomur razvedrila in okrepčila, kajti za oboje je prav dobro poskrbljeno. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Člani JSZ, katoliški delavci in prijatelji, udeležite se tega izleta v kar naj-obilnejšem številu.
— Oproščen je od carine. Gospodarsko fanančni odbor ministrov je sklenil, da se oprosti plačevanja carine transit stvari onih oseb, ki se naseljujejo in prinašajo s seboj svoje hišne potrebščine, ako so dobile dovoljenje, da se smejo naseliti v naši državi.
— Vozni red na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Ker brzovlaki Dunaj—Trst, odnosno Dunaj—Zagreb in Praga—Trst odnosno Praga—Zagreb utrpijo v Mariboru radi carinske revizije večurne zamude, je Avstrija ukinila promet teh brzovlakov. Zadnjikrat vozi vlak št. 3 z Dunaja odnosno vlak 7/505 iz Prage v nedeljo, dne 1. maja. V obratni smeri vozi vlak št. 4 iz Ljubljane odnosno vlak št. 506/8 iz Zagreba v torek, 3. maja.
— Črna. Pred kratkim smo imeli tukaj zopet nesrečo, ki je zahtevala človeško žrtev. Ponesrečil se je Viktor Kuzjan pri izvrševanju svojega poklica. Pogreb je bil veličasten. Rajnemu se je izkazala zadnja čast na res dostojen način. — Pri tem bi vprašali rudniško upravo: Zakaj rudniška uprava ne izkazuje zadnje časti vsem delavcem? Ko se je namreč ponesrečil Anton Račnik, tedaj nismo videli pri pogrebu uniformiranih delavcev in tudi ne rudniške godbe. Upamo, da bo imela uprava v prihodnje v takih slučajih do vseh svojih delavcev, ki postanejo žrtev svojega poklica, enako mero pietete.
— Nemarnost in zanikrnost vojaški intendanci za Slovenijo je očital v nekem dopisu Alojzij Mauser iz Gradca. Pri deželnem sodišču v Ljubljani so ga zato obsodili v 48urni strogi zapor.
— Zdravilišče za bolne na pljučih Topolšica. Z dovoljenjem ministrstva za narodno zdravje se oskrbovalnina v zdravilišču od 1, junija 1921 dalje zviša v I. razredu na 150 K in v II. razredu na 120 K na dan. V zdravilišče se sprejemajo edino le pacijenti z lahko in začetno tuberkulozo, ki so sposobni za klimatično zdravljenje v srednjegorskem podnebju. Vsak pacijent mora prinesti dvoje garnitur telesnega perila s seboj. Oskrbovalnino je plačati vsem pacijentom brez izjeme 14 dnevno naprej, Z vstopom v zdravilišče se vsak pacijent obveže, da se bo ravnal po predpisih zdraviliškega hišnega reda in posebnih zdravnikovih navodil, V nasprotnem slučaju se pacijent brezpogojno odpusti iz zdravilišča. Prošnje za sprejem je nasloviti na »Upra-viteljstvo zdravilišča za bolne na pljučih Topolšica pri Šoštanju.« Prošnji je priložiti zdravn. spričevalo po vzorcu, ki se dobi pri upraviteljstvu zdravilišča ali pa pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. Pacijenti, ki žele, da se jim oskrbovalnina primerno zniža, morajo svoji prošnji priložiti tudi natančen, uradno potrjen izkaz o svojih premoženjskih in pridobninskih razmerah. Na podlagi prošenj obvesti upravi-
teljstvo zdravilišča pacijente, ali so sprejeti ali ne in kdaj naj se zglase v zdravilišču. Radi občutnega pomanjkanja prostorov se nesprejeti, oziroma nepozvani pacijenti načeloma ne morejo sprejemati v zdravilišče.
ljubljanski dogodki.
lj Umrla je sinoči po kratki mučni bolezni gospa Alojzija Podreberšek, soproga policijskega nadzornika. Pogreb bo jutri dne 1. maja ob pol 5. uri iz mrtvašnice deželne bolnice. N. p. v m.!
Ij Kinematograf in invalidi. Včeraj smo žigosali, ker vlada dopušča, da liberalni milijonar vleče milijonske dobičke iz svojega kinematografskega podjetja, mesto da bi se to izročilo invalidom. Točno se je oglasilo »Jutro«, glasilo ljubljanskih milijonarjev, ter se norčuje iz te zahteve, češ, kako more »Novi čas« priporočati demo-raliziranje, ki se širi iz kinematografov. Mi smo v položaju, čisto resno odgovoriti, da bo treba kinematografe postaviti pod najstrožjo kontrolo, da se prepreči demorali-zacija mladih in odraščenih. Ne gre pa, da bi kinematografsko podjetje bilo monopol jedeesarskega milijonarja, ki je na račun moralne vzgoje naše mladine postal milijonar. Rečeno je bilo, da se kinematografi podržavijo. Nič! Rečeno je bilo, da se dajo invalidom. Nič! Milijonar dela »kšefte« naprej in njegov kinematograf se ne ozira pri tem ne na invalide, ne na moralno vzgojo mladine, ampak le na svoj lastni dobiček.
To grajamo in bomo grajali, najsi je to mi- ’ lijonarskim zaščitnikom v stranki JDS ljubo ali ne!
lj Ljubljanski trg. Trg je bil pretečeni teden založen z najboljšim govejim mesom. Cena 28 in 32 K se je mogla samo deloma vzdrževati, ker so prišli voli najboljše kvalitete iz Hrvatskega vsled dragih transportnih sredstev predrago. Eksportne firme Predovič in Popovič bodo vzdrževale v lastni režiji, vsaka po eno dobro založeno stojnico za volovsko meso po 28 in 32 K. Firme; Jesih, Marčan, Toni in Košenina bodo skupno vzdrževale tudi eno, enako stojnico. Na ta način bo krit velik del uporabe govejega mesa po nizki ceni. Glede cirugih mesarjev se bo določilo v sredo, dne 4. maja t. 1. komisijonelno podlago za maksimiranje cen. Ostalega mesa vseh vrst je na trgu dovolj. — Moka po 17.50 K kg št. 0, Zadnje čase se pojavlja v prometu zopet sumljiva krušna moka in sicer je navadno primešana ječmenova moka in mokug* • stročnic. Stranke se prosi, naj vsak nakup.„s, količkaj slabe moke takoj javijo. — Pi^ei n skrba Ljubljane z mlekom se bo v prihodnjih mesecih preuredila, ker dosedanji sistem v higijeničnem in kakovostnem oziru absolutno ne odgovarja in je uspešna kom trola silno otežkočena.
lj' Javna prošnja. Stolna Vincencijev« konferenca bo oskrbela nekaterim revnim otrokom potrebno obleko za sv. birmo, ker jim jo starši ne morejo kupiti in bi drugače ne mogli k sv. birmi. Ker se je oglasilo preveč otrok, jih Vincencijeva konferenca sama ne more z vsem potrebnim oskrbeti, zato se obrača na vso javnost, da ji pomaga v ta namen s prispevki. Upamo, da se bo našlo dovolj usmiljenih src, ki bodo pomagali, da se tem otrokom omogoči sv. birma. Prispevke sprejema Stolna Vincencijeva konferenca, Poljanski nasip št. 10 (Dobrodelnost).
lj Vsi ▼ Ljudski dom! Kdaj? Nocoj ob 20. url k telovadni akademiji in družabnemu večeru, ki nam ga prirede dijakinje Orlice. Ne čakajte na večerno blagajno, temveč si takoj preskrbite vstopnico v trgovini Katol. tiskovnega društva v Kopitarjevi ulici, kjer jo dobite brez truda in nevolje, dočim bo zvečer — kot navadno — velik naval.
lj Z bičem udaril proti mitniškemu pazniku Vekoslavu Zabukovcu je Ignacij Zaman, ko je vozil premog po Resljevi cesti in mu je izbil čepico z glave. Pokor;" se bo 48 ur v strogem zaporu.
lj Rjuhe je kradel na vTtu Ivana Cela rc a Janez Fajgelj, kupila jih je pa od Ivane Fajgelj Neža Ecker. Fajglja so obsodili na deželnem sodišču na 5 mesecev težke ječe, Eckerjevi pa naložili 100 kron globe.
lj Železniškega vratarja je žalil dne 6. marca na državnem kolodvoru Andrej Cebakin, rekoč mu, ko je zahteval od njega, da naj se legitimira: »Tega mi ni treba, tako službo, kakor jo opravljate Vi, jo lahko opravlja vsaka čotasta baraba!« Po koril se bo zato 24 ur v strogem zaporu.
Vsak zaveden krščanski socialec je član
delavskega konsumn
Proletarci, zavedajte se, da tiči moč kapitalizma v gospodarstvu. če hočemo bili močni, podpirajmo svoje lastne gospodarske organizacije! Vse svoje potrebščine kupujte samo v konsumtiih proda ainah; pridobivajte nove Člane in jih priglasujte v prodajalnah! Vsak krščanski proletarec greši nad samim seboj in nnd delavnim ljudstvom, če kupuje drugje in podpira kapitaliste. — Zadruga sprejema tudi hranilne vloge č»anov in jih obrestuje po ti1lz 0o.
Elelauslta zusza.
Stepanja vas — Hrušica — Bizovik! Delavska zveza priredi za tukajšnjo okolico v nedeljo dne 1. maja ob pol 6. uri popoldne javen shod v »Domus v Hrušici. Delavci, združite vse svoje moči, da nastopite enotni v predstoječem volilnem boju. Čas je, da tudi vi dobite besedo v občinskem odboru. Zato vsi za kandidatno listo Delavske zveze! Vsi na shod!
Trgees&i in zasebni szstaeifenci.
Kočevje, Tukajšnjim trgovcem tudi ne gre v glavo, da velja zakon o osemurnem delavniku tudi za trgovskega nastavljenem. Zato silijo svoje nastavljence k 12-, celo 13urnemu delu na dan brez vsakeg apovi-.ška na plačo, katera je pa tako sramotna, da presega že vse meje potrpežljivosti. Seveda krivda leži pa tudi na trgovskih na-stavljencih, ker se premalo zanimajo za svojo stanovsko organizacijo. Tovariši in tovarišice! Konec izkoriščanja in zboljšanje našega gmotnega položaja leži edinole v naši stanovski organizaciji, zato združimo v njej svoje vrste in zmaga bo gotova! T-! Trgovski nastavljenec.
Tabačiii etsisisec.
IZJAVA.
Podpisane zastopnice organizacij tobačnega delavstva in tobačnih vpokoje-n-cev izjavljamo z oziram na vesti, ki jih je pred volitvami trosilo liberalno časopisje o našem shodu v Ljudskem domu in o uredniku Kremžarju, sledeče:
1, Nepobitna resnica je, da se od gotove strani pripravlja na naše interese in pokojnine napad,
2, Ko smo za to izvedele, smo obvestile svojo osrednjo zvezo, JSZ, in njenega podnačelnika tov, Kremžarja, Zahtevale smo protestni shod, ki naj se vrši v Ljudskem domu. Na ta shod smo izrecno povabile! tov. Kremžarja, da na shodu govori.
3, Na shodu ni bilo govora o volitvah, pač pa je tov. Kremžar na podlagi informacij, ki jih je dobil pri ravnateljstvu tobačne tovarne in pri delegatu g. dr. Šavniku, celo pomirjeval navzoče razburjeno delavstvo. Da pa nas je poživljal na strumno organizacijo, to pa menda ni noben zločin.
Da liberalno kapitalistično časopisje napada nas, naše organizacije in naše organizatorje, je le znamenje, da smo vsi skupaj na pravem potu.
V	Ljubljani, 29, aprila 1921.
Za kršč. tobačno delavstvo:
Polona Zor.	Ivanka	Simončič,
Za tobačne vpokojence in vpokojenke: Ana Simončič,	Helena	Kopriva.
Služkinja.
Zveza služkinj Ljubljana »e udeleži delavskega praznika na Šmarni gori, ki se obhaja v nedeljo, dne 1. maja. Vse skupine se zbirajo pred kavarno »Evropa« ob tri četrt na dve popoldne, odhod peš točno
2.	uri v Tacen, kjer se udeleže praznovanja delavskega praznika. Dolžnost vsake služkinje je skrbeti, da bo polnoštevilna udeležba in da pokažete svojo krščansko solidarnost in društveno disciplino in to v času, ko se borite za svoje pravice in posel-ski red. Pričakujemo obilne udeležbe. —
Pripeljite svoje še neorganizirane tovarišice seboj.	(H)
StaoMiisi deiassc.
Zagrizena demokrata »Jutro« in »Slovenski Narod« pišeta, da stavbinsko delavstvo zahteva 200% poviška. To pa je nesramna laž in beganje hišnih posestnikov. Da tako nesramno pišejo demokrati, je znamenje, kaki ljubitelji delavstva so. Stavbinsko delavstvo zahteva le to od podjetnikov, da se vsedejo skupno k razgovoru, ter da vzamejo podjetniki svinčnik v roko ter sami izračunajo, koliko potrebuje ena družina petih članov: mož, žena in 2 ali 3 otroci, da se prežive človeka vredno. Izračunajo naj, koliko rabi taka družina na dan, na teden, na mesec, na leto živeža in obleke, koliko moke, fižola, krompirja, špeha, mesa, soli, jesiha, kave, sladkorja, petroleja, div, koliko za stanovanje, mleko itd. To naj izračunajo, pa bodo prišli do lahkega zaključka, koliko je treba plačati delavcu na uro ali na dan, da se preživi in obleče on in družina. Stavbinsko delavstvo si mora tudi za zimo kaj prihraniti, da se živi, če dela nima. Stavbinsko delavstvo stoji trdno na svojem stališču ter se ne da oplašiti po »Slovenskem Narodu« ali »Jutru«, ki ne ljubita delavstva. — T.
J(aša društva.
d Telovadna akademija dijakinj-Orlic
nocoj v Ljudskem domu obeta biti ena naj-ljubkejših orliških prireditev v tej sezoni. Precizno izvajane nalašč za to akademijo prirejene točke, izvrstna scenerija, rakov-niška godba, prosta zabava itd., vse to bo brez dvoma prineslo našim dijakinjam hvalo, občinstvu pa obilo resnega užitka in dobre volje.
d Pri XXIII. rednem zborovanju Razora,
ki se vrši danes — v soboto, 30. aprila — točno ob 7. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne, govori poslanec dr. Andrej Gosar: O kapitalizmu v socializmu. — Člani: vsi k — vsem!	J.	P.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
OD	F. BRUMAT	
03 CD	LJUBLJANA	=3
03 KD C- 03 k-	taStmlm Hlilro in liiine	ec O =>
03	po konkurenčni ceni.	C3 CD
	Mestni trg 25. 1.	CD
tftoovrstna
Ss-ka kolesa
| Najfinejše predvojno j kvalitetno blago.
3«Sorec,£jubljana
Sosposvefska cesta 14
Kdor ne veruje, naj se prepriča, da je
Zlatorog
mil©
ZLATOROG-MILO
po svoji kakovosti izdatno in v pralni zmožnosti nedosegljivo.
Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: Et. Bunc in drug,
Ljubijana, Gosposvetska cesta 7.
Zlatorog
te
m
m
■
■
■
■
■
GOSPODARSKA ZVEZA
LJIIIILJHI1II, Dmiaiska cesfia štev. 29.
Prvovrstno češko letno
po izredno nizkih cenah.
Perilno blago v vseh vrstah na zalogi.
Ila debeli)!	Ha	drobno!
1
n
m
m
m
m
m
81
m
m
m
m
Sčlirti slonenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
v Cjubljani ® Dunajska cesla štev. If.
Sprejema v svojem žmljensl^em oHčUll^u:
2>it>ljensl*a zavat>arot>anja v vseli l^ombi* nacijalt. Najugodnejši pogoji za otroške člofo in pogrebne stroške.
cenike!	Posredovalci	se	sprejemajo
N
N
m
m
N
m
s*
Jugoslovanski kreditni zavod r.z.zo.z.
Marijin trg štev. 8.
v Ljubljani.
WalIova ulica štev. I.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54.	Brzojavni	naslov:	Jugoslovanski	kredit	Ljubljana.
SPREJEMA hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
41
Hranilne vloge se Izplačujejo brez odpovedi.
0
0
Hranilna vloge z odpovednim rokom sa obrestujejo po dogovoru.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Denarni promet v lanskem letn: 128,000.000 E. Jamstvena glavnica 2 in pol milijona kron.
Izdaja čeke, nakaznice In akreditive na vsa tu- in inozemska mesfa. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v Javnih skladiščih,
'	j
^ Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.	Zavod	je	neposredno pod državnim nadzorstvom. ^
^xaxnxnzxnxzznniizaDnnnnxzznznxznnK