z drugim i pacienti. Našla je tudi pismo, ki ga je pisatelj v tem času pisal d irek to rju zavarovalnice, kjer je bil zaposlen. Iz vsebine v češčini nap isanega p ism a lahko sklepam o, d a Kafka n ikakor ni imel tako od ­ klonilnega odnosa do svoje zapo­ slitve, kot bi lahko sklepali n a p o d ­ lagi drug ih izjav in pisem in na podlagi B rodove monografije. Tudi zadnji poglavji sta polni po ­ datkov, ki p rinašajo m arsikaj nove­ ga v naša spoznanja o pisateljevem boju z boleznijo. Še posebej raz­ burljivo se berejo vrstice v pod p o ­ glavju K afkovi zadnji dnevi zadnje­ ga poglavja. Ugotovila je, d a n em ­ ško časopisje v Pragi in Nemčiji tako rekoč ni registrira lo sm rti enega največjih nem ških pisateljev našega časa, šele 6. jun ija so izšli prvi nekrologi, m ed njimi češki nekrolog njegove prijateljice Mile­ ne Jesenske v N arodnih Lystih. R o trau t H ackenm iiller opozarja tud i na kom em orativn i večer, ki ga je v pisateljev spom in pripravil 25. jun ija njegov prijatelj Ludvvig H ard t v veliki dvoran i dunajske G ospodarske zbornice, pod ro b n o pa opisuje tudi pričevanja o pisate ­ ljevem pogrebu na s ta rem židov­ skem p raškem pokopališču (11. ju ­ nija). D okum entacija o zadnjih letih življenja in de la F ranza Kafke seve­ da ne m o re b istveno sprem eniti naših spoznanj o pisateljevem o p u ­ su, o v rednosti in p o m en u tega opusa za razvoj evropske ro m a ­ neskne in novelistične proze. V en­ d a r p a z doslednostjo in n a tan č ­ nostjo, ki jo bo m arsikdo označil kot »pozitivistično«, b istveno os­ vetli Kafkovo življenje, še posebej tiste njegove točke, na katere sam pisatelj v doslej znani in dostopni ko respondenci ali dnevnik ih sam o nam iguje. Ko je H ackenm lillerjeva sprem ljala njegovo pot, je s svojo dokum entac ijo neho te razkrila u sodo neštetih evropskih p isa te ­ ljev, pesnikov in drug ih um e tn i­ kov, ki so v beganju po kon tinen tu iskali uteho, bežali p red zlo usodo, boleznim i, revščino in nesrečn im i ljubeznimi. Skozi njene opise, ki jim le redkokdaj dodaja svoj ko­ m en tar, največkrat pa p ušča grad i­ vu, d a sam o govori o času, ko se je s koncem prve svetovne vojne d o ­ končno sesul sta ri svet, iz njega pa je v k rčih vstajal novi, se na izviren način dopolnjuje pisateljeva po ­ doba. Denis Poniž Zoran Konstantinovič UVOD U UPOREDNO PROUČA- VANJE KNJIŽEVNOSTI Srpska književna zadruga, Beograd 1984 (Književna misao, 14) Raznim uvodom v prim erja lno književnost, ki danes obstajajo po svetu, se s to knjigo p ridružuje že tretje delo, ki g a je o tej vedi nap i­ sal kak jugoslovanski kom p ara ti ­ vist. Poleg obeh p redvojn ih m o ­ nografij - d ro b n e H ergešičeve iz leta 1932 in nato obsežnejše Ocvir­ kove iz leta 1936 - im am o torej p red seboj knjigo, ki jo je tok ra t na ­ pisal srbsk i literarn i znanstvenik, pro fesor p rim erja lne književnosti v Innsbrucku , k am o r je leta 1970 preše l z beograjske univerze. Gle­ de n a evropski položaj p rim erja lne li terarne vede v tr idesetih letih je jugoslovanska kom parativ istična dejavnost na področju teoretično- m etodoloških del naravnost ed in ­ stveno bogata, zato seveda nem alo p reseneča dejstvo, da K onstan ti­ novič svojo knjigo, ki jo je po last­ n ih b esedah sestavil tako, da je vr­ sto svojih spisov povezal v celoto, razglaša za prvi celovit uvod v p ri­ m erjalno književnost »na našem jeziku« (str. 6). Ne sm e nas begati spoznanje, d a av tor v tej zvezi ni upošteval Ocvirkove knjige, ki je p isana v slovenščini, pač pa ugoto ­ vitev, d a je p rezrl H ergešičevo knji­ žico, kajti njegova Poredbena M komparativna književnost, k ije izšla sam o leto dni po znam eniti fran ­ coski m onografiji Paula Van Tieg- hem a,1 je bila sicer objavljena v Za­ grebu, p isana pa je konec koncev vendarle v s rbskohrva tskem jezi­ ku. Vse tako kaže, da za K onstan ti- noviča obe p redhodn ic i njegovega celovitega uvoda v prim erja lno raziskovanje književnosti sp loh ne obstajata, saj priča o tem okolnost, da tud i n jun ih avtorjev nikoli ne om eni - niti im ensko niti biblio ­ grafsko - celo n e tedaj, ko v zadnjih dvanajstih vrsticah drugega po ­ glavja bežno začrtuje, kako se d ru ­ gi jugoslovanski narod i vključujejo v kom para tivna raziskovanja. Po­ tem takem ne gre za to, d a bi Kon- stantinovič takrat, ko je svojo knji­ go označil kot abso lu tn i novum , imel v m islih le področje s rbske li­ te ra rn e vede, m arveč se n am nje­ govo zatrdilo pokaže bržkone kot očitna posledica skoraj neverjetne neinform iranosti, ki p o v rh u kar k repko p rem akne akcente v strn je ­ nem izročilu p rim erja lne književ­ nosti na jugoslovanskih tleh. Bo treba nepoučenega b ralca slej ko prej napotiti na d ruge vire? Za p r i­ m er vzem im o Ulricha W eissteina, k ije am eriško izdajo svoje teo re tič ­ ne knjige o prim erja ln i književno­ sti leta 1973 v predgovoru uvrstil m ed priročnike, ki so natisn jeni v desetih jezikih sveta, m ed katerim i sta izrečno im enovana tud i srbsko- hrvatski in slovenski jezik; še več, H ergešičevo in Ocvirkovo knjigo najdem o tudi v izbirnem seznam u znanstvenih del, k jer sta obe m o ­ nografiji navedeni v bibliografsko povsem korek tn i obliki. Prvo poglavje svoje knjige po ­ sveča K onstantinovič različnim opredelitvam nalog in delovnih področij p rim erja lne književnosti. Ko razgrinja poglavitne znanstve­ ne težnje v tej vedi, opozarja kajpa­ da na tri velike raziskovalne sklo­ pe: n a genetske ali kon tak tne zve­ ze, na in terd iscip lina rne povezave in na tipološke analogije. To so pa seveda hk ra ti značilnosti raznih smeri p rim erja lne književnosti, ki jih po ustaljeni navadi označujem o kot posam ezne nacionalne šole, čeprav je to po im enovanje spričo notranje neeno tnosti up rav ičeno samo do neke m ere. Raziskovanje dejanskih zvez m ed literarn im i p o ­ javi je po tem takem p o m e m b n o za francosko šolo, povezanost litera ­ tu re z d rug im i področji, p redvsem um etnostm i, je značilnost am eriš ­ ke, m ed tem ko so tipološke ana lo ­ gije opazna raziskovalna poseb ­ nost sovjetske šole. K onstan tino ­ vič pa se ne om ejuje le n a ustaljeno trojico, kajti število šol razširi za še eno - in s icer nem ško. K er pa teo ­ re tična m isel m o d e m e nem ške p rim erja lne li te rarne vede ne m ore postreči s tako izrazitimi no ­ vostmi in načeli, k ak ršna so uvelja­ vili n eka te ri znanstveniki om enje­ n ih treh narodnosti, se nam avtor­ jeva odločitev ne zdi prepričljiva. K onec koncev p a nam pisec sam po sred n o razkrije n ep rim ernost svojega ravnanja: k er nem ške p ri­ m erjalne književnosti ni m ogoče povezati s kakim posebn im razis­ kovalnim sklopom ali tipom , kot to lahko s torim o z ustaljenim i trem i sm erm i, je K onstantinovič seveda ne m ore postaviti enakovredno ob te tr i karak teristične šole, m arveč jo vloži v sred o m ed dvem a šola­ ma, nam reč francosko in am eriš ­ ko. Zategadelj se nam ob tem p o ­ četju rezko oglaša pomislek, ali bo poslej lahko vsakdo, ki deluje n a p r im e r n a nizozemskem, šp an ­ skem ali tu ršk em jezikovnem p o d ­ ročju, p rim erja lno književnost ti­ ste dežele razglasil za nizozemsko, špansko ali tu rško šolo? Ne bodo tako že brez tega precej sp o rn e oz­ nake nac ionaln ih šol izgubile k ra t­ ko in m alo s lehern i smisel? Po inform aciji O primerjalnem raziskovanju književnosti pri Srbih, k jer je nanizanih okoli petdese t m onografij in obsežnejših študij s polnim i bibliografskim i podatki, av tor v tre tjem poglavju ponovno spregovori o značilnostih treh kom parativ ističn ih šol, le d a sedaj ta tr i različna raziskovalna priza­ devanja poveže v eno ten sistem , ki ga razum e kot del večjega sistem a - lite rarne vede. In ravno tem u o b ­ širnejšem u sis tem u je predvsem posvečen ta razdelek knjige, pa čeprav je naslovljen Komparativis­ tika v sedanjem trenutku literarne vede. K onstantinovič govori o raz­ ličnih znanstvenih paradigm ah, ki jih opredelju je kot sklope načel, s katerim i se skušam o približati res ­ nici: o pozitivizmu, ki je tako rekoč obšel l i terarno delo, in o fenom e­ nologiji, ki je l i terarno delo sicer konstitu ira la ko t estetski p redm et, a g a je hkrati izločila iz d ružbenega in zgodovinskega konteksta . V naj­ novejšem času p a odkriva Kon- stantinovič novo paradigm o, ki da je nastala iz celega niza p o m em b ­ nih sp o d b u d s p od roč ja fenom e­ nologije, lingvistike, s truk tu raliz ­ ma, k ibernetike , semiotike, pa m o ­ d e rn e herm enev tike in postfreu- dovske psihoanalize. Ko je p o te m ­ takem naslikal pan o ram o vseh p o ­ m em bnejših idej, ki so v zadnjih desetletjih vznem irjale in zazna­ m ovale raziskovanje literature , ugotovi, d a razum e li te ra rn a veda svoj p red m e t kot d iah ron ičn i in s inhroničn i p roces m ed avtorjem, tekstom in bralcem . Seveda je v o sp red ju zanim anja tud i tok ra t li­ te ra rn o delo, le d a sedaj kot prvina kom unikacijskega procesa, kot ko- m unikat. In kakšno vlogo prip isuje K onstantinovič p rim erja ln i knji­ ževnosti, ki je sam o poseben sis­ tem v širšem sis tem u literarne vede? K om unikacijska teorija d o ­ ločuje seveda tud i p rim erja lno književnost, le da so n jene naloge k ar se d a specifične, saj se ukvarja (1) z in terlite rarn im i in (2) in terd is ­ cip linarnim i pojavi. Na d n u te sp re tn e in u p o ra b ­ ne K onstantinovičeve opredelitve p rim erja lne književnosti pa kljub m oderne jšem u besedn jaku z lah ­ koto p repoznam o obrise znane Re- m akove dvočlenske definicije, ki govori o raziskovanju (1) li te ra tu re p reko m eja ene dežele te r (2) o d ­ nosov m ed li te ra tu ro in drugim i področji človekovega delovanja, p redvsem različnim i um etnostm i. Čeprav oprem i K onstantinovič o ba dela te opredelitve, pač v skla­ du z ak tualnejšo term inologijo, z novim a im enom a, nas zavoljo im ­ plicitnih vsebinskih prem ikov za­ n im a p redvsem prvi člen. Avtor ga, kajpada v naspro tju z in tra literar- nostjo, ki označuje odnose znotraj sam o ene nacionalne literature , p re im enu je v in terlite rarnost, ki pa je značilna po tem, d a zaobjem ­ lje obe tem eljni obliki m edliterar- nih pojavov, se pravi tako rappo rts de fait kot tud i tipološke analogije. S to potezo m u je uspelo združiti v eno tno oznako dve neenaki priza­ devanji, izm ed katerih prvo običaj­ no p rip isu jem o francoski, d rugo pa sovjetski šoli p rim erja lne knji­ ževnosti. K onstantinovičevo tol- m alčenje je po tem takem toliko novo, k er Remakova, v resnici ožja definicija p rim erja lne književnos­ ti, ki jo lahko v prvem razdelku te knjige p reb e re m o v angleščini in p revedeno v srbskohrvatsk i jezik, takšno razlago kvečjem u dopušča, je p a n ikakor ne m ore izreči. Pričakovali bi, d a se bosta n a ­ slednja razdelka knjige obširneje ukvarjala p rav s sestav inam a K on­ stantinovičeve definicije, ki bi ju lahko še natančneje opredelila. V endar eksplic ira enega izmed o beh segm entov v nadaljevanju le en spis, n am reč Interliterarnost lite­ rarnega dela, k je r obravnava avtor tiste e lem en te pojm ovnega ap a ra ­ ta p rim erja lne književnosti, ki nam om ogočajo opisati, kako in v ko­ likšni m eri so v li te ra rnem delu na ­ vzoči elem enti tujih literatur. Iz­ m ed t. i. dejansk ih zvez razlaga av­ to r lite ra rne rem iniscence, im pul­ ze, kongruence (teh pozna več vrst) in filiacije, s pod roč ja tipološ­ kih analogij pa takšne, ki so d ruž ­ b eno pogojene (te so pom em b n e j­ še) in poleg njih še tipologije, ki so do ločene bodisi z li te ra rno zvrstjo ozirom a vrsto ali p a so psihološko ozirom a klim atsko pogojene. Spis z naslovom Interdiscipli­ narne zveze, ki bi gotovo soc^il v ne ­ p o sred n o soseščino tega četrtega razdelka, p a je dislociran, saj je uvrščen v knjigo šele kot deseta enota. Najbrž ni p o tfeb n o posebej poudariti, d a se K onstantinovič v tem spisu, ki je sicer natlačen z bibliografskim i navedki, izrečno navdušuje za Rem akovo koncepci­ jo raziskovanja li te ra tu re p reko njenih lastnih meja. V endar zapuš­ ča av tor t rd n a tla p rim erja lne knji­ ževnosti kot vede, ko se p reda ja razglabljanju o tem, kako nujno je s pom očjo književnosti in njenih povezav z d rug im i področji člove­ kove dejavnosti in manifestacijam i človekovega d u h a bolje osvetliti trenutek , ki ga živimo, ker se bom o tako bolje zavedali sam ih sebe (str. 155). Tri razdelke lahko im enujem o srbske, saj nas njihovi podnaslovi poučijo o tem, da gre za prispevke k raziskovanju s rbske književnosti, in sicer v sistem ih (ne: obdobjih) rom antike in avantgarde te r o raz­ voju estetskih meril srbskega b ra l­ nega občinstva. V slednjem preiz­ kuša K onstantinovič n a številnih p rim erih iz zgodovine srbske knji­ ževnosti m ožnost, kako uporab iti recepcijsko estetiko, zlasti n jeno t. i. obzorje pričakovanja (Erwar- tungshorizont, horizon d ’attente). Avtor razlaga, kako so se v 19. in 20. stoletju sprem injala pričakovanja srbskih bralcev in kaj je vplivalo na vedno nove razširitve tega obzorja. Spis je inform ativno zanimiv, saj opiše poglavitne postaje srbske li­ te ra rn e pre tek losti z u p o rab o m o­ derne literarnozgodovinske kate­ gorije. Spričo teore tičnega značaja knjige pa vendarle pogrešam o raz­ jasnitev načelnega vprašanja, n am ­ reč natančnejšo razmejitev m ed mlajšo recepcijsko estetiko in po ­ dobnim i prizadevanji prim erja lne književnosti. Zakaj ta veda se je z recepcijo, kajpada tuje literature, ukvarjala že sto let, ne da bi dolgo casa sploh uporab lja la ta pojem, ki ga ni najti ne p ri Van Tieghemu (1931) ne p ri G uyardu (1951) ne pri Jeuneu (1968).2 Izraz se je v kompa- rativistični vedi, v endar sedaj vse­ binsko razširjen, prav zares uvelja­ vil šele na 9. kongresu M e dnarod ­ ne zveze za p rim erja lno književ­ nost leta 1979 v Innsbrucku , k jer je H ans R obert Jauss, ki je nekoč žolčno napadel p rim erja lno lite­ ra rno vedo, postal ena osrednjih znanstvenih figur. Je m ogoče razli­ ko m ed obem a p ris topom a vsaj d e ­ loma razložiti s sk lepno ugotovitvi­ jo iz področnega poročila Yvesa Chevrela na tem kongresu, češ da P rim erjalna književnost in recep- C1jska estetika ne m erita na popo l­ nom a isto bralčevo dejavnost? Zanimiv je esej, ki ga je K on­ stantinovič posvetil vprašanju kom parativistika o prevajanju. Pre- Pričan je nam reč, da kom parativ i­ sta ne zanim ajo sam o p revedena dela in prevajalci, am p ak tudi p r in ­ cipi prevajanja. Potem ko nam raz­ grne široko paleto teh vprašanj, sklene svoje razpravljanje z ugoto ­ vitvijo, da o d p ira raziskovanje p re ­ vodov prim erja ln i književnosti dve veliki področji, kjer gre na eni s tra ­ ni za vlogo prevoda v m ednarodn i literarn i komunikaciji, se pravi za pom en p revoda kot posrednika , in na drug i stran i za analizo p revo ­ dov, ki bi naj pripeljala do teorije prevajanja. Naslov devetega spisa O pri­ merjalni metodologiji n e označuje m etodologije p rim erja lne književ­ nosti ali metodologije prim erjanja, pač pa p rim erja lno proučevanje različnih m etod literarne vede, se pravi to, k ar im enujejo v anglosaš­ kem svetu com parative criticism. Na šestih s tran eh so našteti glavni m etodološki pristopi, povezani po sorodnosti v skupine, in niz znan ­ stvenih publikacij, ki se ukvarjajo z m etodološkim i vprašanji literarne vede. Ob koncu spisa zopet naleti­ m o n a eno izmed avtorjevih izjav o zunajliterarnem in zunajznanstve- nem poslanstvu prim erja lne knji­ ževnosti. G ovoreč o tem, da raz­ um ejo nekateri filozofi in znan ­ stveniki l i terarno delo kot estetski predm et, ki je s tru k tu r iran v naši zavesti, K onstantinovič ugotavlja, da se n a to »navezuje tudi vpraša ­ nje o s tru k tu r iran o s ti naše zavesti v širših s truk tu rah . Ko se dok o p ­ ljemo do spoznanja o um etn iškem delu, spoznavam o čedalje več tudi o sebi. Prim erjalna m etodologija nam odkriva po ta do tega. Če knji­ ževnost vsebuje vso človeško iz­ kušnjo, je kom parativ istika ob ­ enem tud i m ožnost, da p r idem o do te izkušnje« (str. 152). Knjigo skleneta dva krajša se ­ stavka. M edtem ko v. predzadnjem K onstantinovič razmišlja o mož­ nostih, kako se lotiti svetovne knji­ ževnosti, govori sklepni esej O neo- gibnosti komparativističnih razisko­ vanj. Ta p rogram atičn i naslov raz­ kriva avtorjev pogled na p rim erja l­ no književnost, ki ni ne veda o p ri­ m erjan ju ne veda o vplivih, am pak disciplina, ki odkriva v vsakem lite­ ra rn em pojavu štiri elem ente. Lite­ ra rn i pojavi so p o tem takem (1) kom pleksne enote, ki se redkokdaj razvijejo iz ene književnosti; (2) nji­ hova bistvena lastnost je m obil­ nost, se pravi, d a redkokdaj o s ta ­ nejo znotraj ene književnosti; (3) p ri tem gibanju se zavoljo sp rem e ­ njenega konteksta še sam i sp rem i­ njajo; (4) v kaki d rug i litera tu ri pa se lahko pojavijo šele tedaj, ko v njej obstajajo za to p rik ladne raz ­ mere: ta k ra t tista l i te ra tu ra pojav sprejme in ga vključi v svoje ob­ zorje. P rim erjalna književnost pa je poslej p o tre b n a tud i nacionalnim literaturam , ker tudi v monolite- r a m ih sistem ih p r ip ad a vsak pojav še d rug im sistem om , bodisi zvrst­ n em u ozirom a v rs tnem u sis tem u bodisi sis tem u kakega gibanja ali pa kakem u reg ionalnem u sistem u. S icer pa se je pokazalo, d a je p ri­ m erja lna književnost tista veda, p reko katere peljejo po ta tako k li­ te ra rn i teoriji kot tudi k zgodovini svetovne književnosti. K onstantinoviču je uspelo, in to je bila tud i njegova nam era , n a ­ pisati nekonvencionalno knjigo o p rim erja ln i književnosti, ki se raz­ likuje od drug ih tovrstn ih p osku ­ sov m o rd a najbolj po tem, da je to znanstveno disciplino tesno pove­ zal z vznemirljivim sočasn im doga­ jan jem v li terarn i vedi. Kot živa in žilava stroka, ali p ro s to po K on­ stantinoviču, kot m anjši sistem v obsežnejšem sistem u, je p rim erja l­ na književnost seveda sprejem ala vase tiste p rvine lite rarne vede, ki so zanjo p rim erne , koristne in d ra ­ gocene. Pričujoča knjiga je oprem ljena z ustrezn im znanstvenim ap a ra ­ tom: vsebuje izčrpne opom be, ki so včasih že kar m onografske mi- n ia turke, bibliografijo knjig, študij, kongresn ih zborn ikov in revij s področja p rim erja lne književnosti (kjer s icer pogrešam o našo revijo P rim erjalna književnost), p a še stvarno kazalo (nekateri pojm i so celo razloženi) in seveda im ensko kazalo. Žal p a naletim o v knjigi na (pre)številne napake, nezanesljive podatke in površne navedbe,3 m ed katerim i so tudi takšne, ki jih je zelo težko opravičiti. S icer pa je pričujoči uvod v p rim erja lno knji­ ževnost po svoji zgradbi ohlapen tekst, ki nosi izrazit pečat svojega nastanka, saj daje s treh o nizu dva­ najstih sestavkov, ki so m ed sabo večkrat šibko povezani, se pravi, da n iso zliti v celoto, ki bi b ila nato sm iselno členjena n a so razm erna poglavja. Takšnega bralčevega p ri­ čakovanja knjiga ne izpolnjuje, pa čeprav im am o konec koncev o p ra ­ viti z delom, ki ga je o eni tem i na ­ pisal en sam avtor. OPOMBE 1 V knjigi je sicer om enjeno , d a je bila Van T ieghem ova La Litterature compa- ree p rev ed en a v več jezikov (str. 13), ni pa zabeležen obsto j srbskohrvaškega p re ­ voda, k i je izšel 1. 1955 v posebn i zbirki beograjske (!) založbe N aučna knjiga. Sicer pa kaže opozoriti še na zm edo v bibliografski eno ti Van T ieghem na str. 205: (1) ni razloga, da je če tr ta izdaja njegove knjige uvrščena v p o sebno geslo, če takšno geslo zavoljo prejšnjih izdaj že obstoji; (2) Paul Van Tieghem je zapisan kot av tor knjige o tujih vplivih n a francosko književnost, ki pa je bila prvič objavljena že 1. 1961, in n e šele 1967. leta, kajti tak ra t je izšla že drugič. S icer p a te študije ni napisal Paul Van T ieghem (+1948), pač pa jo je dolgo po očetovi sm rti objavil njegov sin Philippe. Seveda sm o presenečen i spričo ugotovitve, d a K onstantinovič n ikakor ne loči m ed ob em a Van Tieghem om a, v im enskem kazalu p a se oba pojavita celo izrečno kot en a sam a oseba, ki je p o e n o te n o im enovana kar Philippe Paul Van T ieghem (str. 229). 2 Prim. Yves Chevrel: De 1'influence d la reception critique (v: La recherche en litterature generale et comparee, Pariš 1983, str. 89-109). 3 (A) Avtor povesti R ene ni Alphonse de C h a teaubrian t (+1951), pač p a Fran- Cois-Rene C ha teau b rian d (+1848) - str. 75 in 230; pravilno 2. Vajsžerbe (Weisger- ber) nam . Ž. Vajsžerber (v cirilici) - str. 120, G u n te r (nam. Reinhold) G rim m - str. 185 in 223, V iktor (nam. Vladimir) Z irm unski - str. 224. (B) Pravilni naslov Levinovega č lanka je La litterature comparee. Point de vue d'outre-Atlantique - str. 19; pravilno A lj (nam. Alfa) laila va laila (v cir.) - str. 133, Reallexikon der (nam. zur) deutschen Literaturgeschichte - str. 6 in 155, Primerjalna književnost nam. Revija za p rim erja lno književnost - str. 41 in 201, Theorien (nam. Theorie) u n d Modelle - str. 185, Selbstreproduktion (nam. S e lbstp roduktion) als Verjahren - str. 191; sestavek v ustreznem leksikonu se glasi Philosophie u n d Dich- lung, ne pa Literatur u n d Philosophie - str. 139. D urišinova študija o ak tua ln ih p ro ­ blem ih m arksis tično-leninistične teorije p rim erja lne književnosti, ki je navedena v o p o m b ah n a str. 182, ni objavljena v reviji Slavistik 1976, str. 469-481, m arveč v W eim arer Beitrage 1975, 2, str. 5^22, k a r je v bibliografiji na str. 198 pravilno za­ pisano; v neprav ilno citirani reviji Slavistik (prav. Zeitschrift fiir Slawistik) p a je na istih straneh natisnjena sorodna študija R. Rosenberga Marxistische Lileralur- theorie und Komparatistik. (C) W ellekova misel, ki je navedena v op. 11, ni n a tisn jena v Proceedings o j the Second Congress o j the ICLA, m arveč v Theory o j Literature VVelleka in W arren a - str. 176; Rem akov sestavek o prim erjaln i književnosti, ki je v nem škem prevodu ponatisn jen v Riidigerjevem zborn iku Komparatistik (1973), ni za to priliko »neka­ ko razširjen« spis iz 1.1961, m arveč p revod druge, širše inačice, natisn jene že 1.1971 v popravljeni izdaji am eriškega zborn ika Comparative Literature - M ethod and Per- spective; z ibelka (francoskega) univerzite tnega p o u k a ni Sorbona, pač pa Lyon (1897) - str. 15; Sh ak esp eara je prevajal tud i Ludvvig Tieck, ne sam o njegova hčer­ ka D oroteja - str. 134; pravilno tipološke analogije nam. anom alije - str. 209. (D) V bibliografiji in o p o m b ah so u red n ik i oz. sestavljalci publikacij, v katerih so objavljeni teksti več piscev, predstavljeni pogosto kar kot avtorji, saj o b im enu ni zabeležena njihova u red n išk a funkcija. Tako npr. Ulrich VVeisstein ni naveden sam o kot a v to r svoje knjige o p rim erja ln i književnosti, m arveč tudi kot av tor zbor­ nika o ekspresion izm u kot m ed n a ro d n em pojavu, čep rav ob njem sodeluje v knji­ gi dvajseterica d rug ih piscev. In form ativnost tega gesla bi bila k o rek tn a šele tak ­ rat, če bi K onstantinovič tud i ob W eissteinovo im e v oklepaju pristavil besedo urednik, oz irom a ustrezno s rb skohrva tsko besedo (izd.), kar je storil v nekate rih drugih bibliografskih geslih. Evald K oren POETICS TODAY I, II (1979-1981) Sedemdeseta leta veljajo za čas ek ­ stenzivnega razvoja lite ra rne vede, ki je sledil ponovnem u odkritju kontinu ite te ruskega form alizm a *n praškega funkcionalizm a s fran ­ coskim struk tu ralizm om , post- s truk tu ralizm om te r današn jo ru s ­ ko in am eriško semiotiko. Pobude, ki so prihajale iz lingvistike in iz ar>glosaške neopozitivistične filo- z°fije, so zaznam ovale glavne toko- Ve m o d e m e lite rarne teorije v smeri formalizacije n jenih m eto ­ doloških izhodišč, sistem atizacije osrednjih p rob lem ov litera tu re in konceptualizacije n jenega jezika. Tako im enovani individualni kriti- cizem vse bolj izginja, številne revi- Jf* ki nastanejo v tem času, p a se deklarativno opredelju je jo zoper O seb n i jezik kritike, saj celotni svetovni k u ltu rn i p ro s to r lahko JjT REVIJ p osrka le kakšn ih deset ali petnajs t takšn ih avtorjev. T endenca k uni- verzalizaciji jezika lite rarne vede ob istočasni zavesti o neizogibni m etodološki in p rob lem sk i dife­ renciaciji s troke p o stan e razvidna p o treb a zlasti še v luči poda tka (po PMLA Bibliography o f Periodicals), d a je v začetku osem dese tih let iz­ hajalo že okrog 3500 časopisov s pod ročja raziskav m o d ern ih litera ­ tu r in jezikov. S troka in n jena glasila dobiva­ jo in ternac ionaln i k a rak te r in tak ­ šna opredelitev je p oudarjena v podnaslovu cele vrste revij, npr. 1971 ustanovljene m e d n aro d n e re ­ vije za teorijo l i te ra tu re Poetics. Njen prvi u red n ik Teun A. van Dijk in (po letu 1980, ko ta ustanovi re ­ vijo Text), njegov naslednik Sieg­ fried J. S chm idt sta s svojimi u re d ­ niškimi koncepcijam i in kriteriji iz