8 Didakta februar-marec 2016
KAKO SE LAHKO IGRAMO BREZ IGRAČ / dipl. vzg. Irena Mušič / Vrtec Antona Medveda, Kamnik
UVOD
Že grški filozof Platon je dejal, da je 
»dovolj, da otrok skače, teka, se igra s 
čimerkoli, kar mu pride pod roke. Nikoli 
v svojem življenju ne bo tako čudovito 
zaposlen.«
Otrok ima rad vse tisto, s čimer se lah-
ko igra oz. vse kar mu pride pod roko. 
Ravno v tem je smisel igre kot otrokove 
potrebe. Ko so otroci majhni, se igra-
jo s tem, kar imajo na razpolago – s 
svojimi prstki, z lesom, s kamenčki ... 
Otroku je dovolj, da se ob igri veseli, 
uživa in smeji. Svobodna otrokova igra 
je tista, ki mu daje veliko možnosti 
za samoodločanje. Pomembno je, da 
otrok nekaj hoče narediti, da vztraja in 
preizkuša. Če je otrok sooudeležen pri 
nastajanju igrače, sam daje zamisli in 
odkriva nove igralne možnosti. Otrok 
si pri tem razvije občutek samostoj-
nosti, samoodločanja, razmišljanja in 
zavzetosti.
Igra je svobodna, spontana dejavnost, 
v kateri je otrok čustveno udeležen. 
V otrokovi igri se sprosti domišlji-
ja, kar mu omogoči zadovoljstvo. V 
igri otrok doseže samostojnost, izživi 
svoje napetosti in se nazadnje umiri. 
Če odrasli posegajo v otroško igro, 
otrok ni več spontan, ustvarjalen in 
izviren. Domišljijska igra je izredno 
pomembna za otrokov intelektual-
ni razvoj. Otrok v igri izraža sebe in 
prihaja do lastnega potrjevanja. Ob 
tem pa si razvija zaznavne, mentalne 
sposobnosti, ustvarjalnost, delovne, 
moralne in čustvene navade. Otrokova 
igra ima velik družbeni pomen. Otrok 
se ob igri uči družbene vloge raznih 
ljudi, se preizkuša v raznih spretnostih 
in spoznava zakonitosti in zveze. Otrok 
v igri posnema odrasle in okolje, ki ga 
obdaja, kar je pomembno v procesu 
socializacije. 
Igra vpliva na vsa področja otrokovega 
razvoja (Batistič Zorec 2002):
- na razvoj gibalnih sposobnosti;
- kognitivni razvoj tj. razvoj občute-
nja in zaznavanja, razvoj govora, 
spoznavanje in raziskovanje okolja, 
reševanje problemov, razvijanje do-
mišljije in ustvarjalnosti, socialno 
kognicijo;
- emocionalni razvoj – sproščanje in 
izživljanje čustev (doživljanje za-
dovoljstva, premagovanje strahu), 
premagovanje težav in konfliktov, 
uresničevanje želja;
- socialni in moralni razvoj – razvoj 
socialne kompetentnosti (sodelo-
vanje, razumevanje in upoštevanje 
drugih), razvoj samokontrole (pri 
impulzivnosti, agresivnosti); usva-
jaje družbenih pravil in norm;
- osebnostni razvoj – razvoja vtono-
mnosti, spoznavanje sebe (obliko-
vanje samopodobe, samozaupanja) 
in sveta.
PROJEKT, KAKO SE LAHKO IGRAMO 
BREZ IGRAČ
Sama se že nekaj let skupaj z otroki 
in njihovimi starši preizkušam v pro-
jektu, ki smo ga poimenovali Kako se 
lahko igramo brez igrač. Projekt sem 
uvedla sprva v najstarejši skupini, na-
daljevala pa tudi v ostalih starostnih 
obdobjih. Ta projekt nudi možnost, 
da se otroci zaposlijo ustrezno svoji 
starosti, sposobnosti, razvoju in veselju. 
Vsako leto v obdobju enega meseca 
umaknemo iz igralnice vse izdelane 
igrače in jih nadomestimo z nestruk-
turiranim materialom. Seveda že na 
uvodnem roditeljskem sestanku s pro-
jektom seznanim starše in pridobim 
njihovo zaupanje in dovoljenje za iz-
peljavo. Starši potem tudi sodelujejo 
pri zbiranju odpadnega, naravnega in 
nestrukturiranega materiala. Seveda 
moramo potem pridobiti tudi otro-
ke, da že v samem startu sodelujejo 
z nami. Mi smo se tega lotili tako, da 
smo razmišljali skupaj z otroki, kako bi 
igrače poslali za nekaj časa na počitni-
ce, da si malo oddahnejo. Izglasovali 
smo kraj počitnic, igrače spakirali v 
škatle in ko je pripeljal kombi, smo jih 
skupaj naložili, jim pomahali in jim 
zaželeli lepe počitnice. In igra brez 
igrač se je pričela ...
REZULTATI NAŠEGA PROJEKTA PO PO-
DROČJIH RAZVOJA
Gibanje
- Otroci so razvijali koordinacijo, 
ravnotežje, gibljivost, vztrajnost, 
finomotoriko.
- Iskali so lastne poti pri reševanju 
gibalnih problemov in bili ves čas 
v gibanju.
- Spoznavali so pomen sodelovanja 
v igralni skupini in medsebojne 
pomoči.
Jezik
- Vključevali so se v komunikacijo 
med seboj in razvijali jezikovno 
zmožnost v različnih položajih in 
situacijah.
- Vživljali so se v vloge otrok – do-
jenčkov, mamic, očijev, zdravnikov, 
kuharjev.
- Razvijali so kritično mišljenje 
in domišljijo – različne stvari in 
predmeti, materiali so dobili nov 
pomen: karton – leteča preproga, 
volna – špageti, pajkova mreža, luč-
ke, pesek – valovi, pokalice (polivi-
nil) – veter, trakovi – omaka, ajda 
postane – torta, sladoled; iz nje 
naredijo zdravila, škatla – čelada, 
zaklad, škatla in kartoni – morje, 
ribe, konjički, iz lesenih materialov 
nastane grajski stolp, ob igri s škro-
bom postaneš čarovnik ali narediš 
žerjavko, iz tulcev narediš tovarno 
z dvema dimnikoma.
Umetnost
- Razvijali so spretnost in 
ustvarjalnost.
- Znašli so se v različnih situacijah in 
reagirali, kot se jim je zdelo prav.
- Igrali so na bobne, škatle, tudi lese-
ni materiali so postali instrumenti.
- Ob igri z materiali so si izmišljali 
pesmice – izmišljarije ali pa se spo-
mnili že znanih pesmi.
- Uživali so ob svobodnem doživlja-
nju umetnosti, kjer jih ni nihče 
omejeval.
- Razvijali so umetniško predstavlji-
vost in domišljijo z zamišljanjem 
in ustvarjanjem.

Didakta februar-marec 2016 9
- Spoznavali, raziskovali in eksperi-
mentirali so z umetniškimi sredstvi 
(telesom, glasom, peno, instrumen-
ti in drugimi materiali).
Narava 
- Otroci so odkrivali in spoznavali 
lastnosti materialov, vode, snovi, 
jih med seboj primerjali.
- Odkrivali so, kako se materiali 
spreminjajo, s tem pa tudi njiho-
ve lastnosti.
- Opazovali so drug drugega in se 
posnemali.
- Zamišljali so si različna gibanja 
živali, predmetov.
- Ob lastnem gibanju so razvijali ob-
čutek prostora.
- Sami so oblikovali in urejali prostor, 
kotiček.
- Odkrivali in spoznavali so lastno-
sti zvoka, njihovo nastajanje in 
potovanje.
- Spoznavali so, da snovi prilagodi-
jo obliko posodi in da zavzemajo 
prostor.
Družba
- Otroci so se učili socialnih veščin 
– komunikacije, sodelovanja, do-
govarjanja, strpnosti, upoštevanje 
potreb drugih, razumevanja čustev 
drugih, empatije, pomoči.
- Manj konfliktnih situacij.
- Otroci so sami reševali težave, pro-
bleme in konflikte.
- Igra je v večini sodelovalna – skupin-
ska ali v parih, redko individualna.
- Veliko menjavanja vlog.
- Več socialnih iger, uživanje v pri-
jateljskih odnosih.
- Otroci so pridobili na samozavesti 
in samozaupanju.
Matematika
- Otroci so sestavljali in razstavljali 
škatlice, delali stolp, šteli spontano.
- Spoznavali so geometrijska telesa 
in njihove lastnosti.
- Spoznavali so prostor, njegove 
meje, zunanjost, notranjost.
- Rabili so izraze za opisovanje polo-
žaja predmetov v, pod, nad, zgoraj, 
spodaj.
- Spontano so se učili orientacije v 
prostoru ob premagovanju ovir.
- Material so razvrščali po skupnih la-
stnostih, jih primerjali, razlikovali.
- Seznanjali so se z merjenjem pro-
stornine in tehtanjem.
- Seznanjali so se z matematiko v 
vsakdanjem življenju.
- Rabili so izraze več, manj, enako, 
težji, večji.
Spremenjena vloga vzgojitelja
- Je opazovalec, moderator.
- Omogoči sredstva, različne mate-
riale in prostor.
- Ne omejuje otrok, otrokom zaupa.
- Skrbi za varnost.
- V igro poseže le, če je nujno 
potrebno.
- Otrokom pusti svobodo pri odloča-
nju, s katerim materialom se bodo 
igrali in razvijali igro in reševali 
probleme, jih k temu spodbuja.
- Vedno je na voljo za komunikacijo 
in pomoč ter crkljanje.
- Skrbi, da se upoštevajo dogovorjena 
in že ustaljena pravila v skupini.
Sodelovanje s starši
- Prinašanje odpadnega in naravne-
ga materiala (volna, blago, tulci, 
vejice, škatle, karton, gumbi, sti-
ropor, storži ...)
- Podpora vzgojitelju pri realizaciji 
projekta.
- Pogovori z otroki o igri v vrtcu.
Gledališče (foto: Irena Sabljakovič)
Hoja po tulcih (foto: Irena Sabljakovič)

10 Didakta februar-marec 2016
- Upoštevanje dogovora, da se igrače 
ne prinašajov vrtec.
- Starši so seznanjeni s projektom in 
podajo povratno informacijo.
Dobre strani projekta
- Razvijanje socialnih veščin, manj 
konfliktnih situacij.
- Razvijanje pozitivnih interakcij, 
medsebojnega sodelovanja in 
komunikacije.
- Izražanje svojih čustev.
- Razvijanje domišljije, 
predstavljivosti.
- Razvijanje kreativnosti in 
ustvarjalnosti.
- Razvijanje pozitivne samopodobe 
in samozaupanja.
- Reševanje konfliktov in negativnih 
čustev, soočanje s frustracijami.
- Otroci se sami učijo in spoznavajo, 
preizkušajo in odkrivajo – aktivno 
učenje.
- Uživanje ob igri s prijatelji.
Slabe strani projekta
- Majhen prostor, mogoče bi morali 
odstraniti še kakšen kos pohištva 
(omaro).
- Včasih je bilo precej hrupno, če je 
nekdo od zunanjih prišel v igral-
nico, se je znašel v kaosu.
- Igralnica je bila precej razmeta-
na; pojavile so setežave pri pospra-
vljanju – otroci bi se še kar naprej 
igrali. Omejeni smo bili s časom, 
če smo hoteli na prosto ali kadar je 
bil čas za obroke. Zaradi tega kar 
nekajkrat nismo uspeli biti zunaj, 
saj je bilo otrokom v interesu, da 
še naprej razvijajo svojo igro.
- Imeli smo tudi težavo, kam varno 
pospraviti izdelane igrače.
- Glede na interes otrok in pozitivne 
strani projekta bi lahko projekt po-
daljšali za več kot mesec dni.
ZAKLJUČEK
Bruce (1996) je igro opredelil kot kon-
cept učenja predšolskega otroka, ki jo 
sestavljajo lastne izkušnje. Otrok pri-
dobiva stvarne izkušnje prek interak-
cije z ljudmi in prek aktivne uporabe 
predmetov in materialov.
Vrtec brez igrač nudi otrokom okvir, 
kjer imajo otroci svoboden prostor, 
kjer ni zunanjega pritiska in kjer otroci 
sami skozi ustvarjalno in domišljijsko 
igro razvijajo svoje sposobnosti. S tem, 
ko otroku damo na razpolago različ-
ne materiale, mu omogočimo lastno 
izbiro zanje, s tem pa omogočimo 
tudi lastne odločitve in mu tako tudi 
kritično in avtonomno razmišljanje v 
odrasli dobi ne bo tuje. Če otrok za 
svojo igro uporabi odpadno embala-
žo in nestrukturiran material, se bo 
učil, kako lahko vsako stvar, predmet, 
tudi tistega, ki ga odvržemo, koristno 
uporabi. Vse, kar lahko najdemo doma 
ali v naravi, otroku pomeni sredstvo za 
ustvarjanje in domišljijo. Tako je igra 
ustvarjalna, enkratna, vsakič drugačna 
in neponovljiva. Otrok v svoji domišlji-
ji oživi vsa sredstva in materiale. In 
nenazadnje ima taka igra terapevtski 
pomen, saj otrok sam išče, si ustvarja 
igre, s katerimi premaguje svoje stra-
hove in težave. Otroci si spreminjajo 
realnost v prijetnejši fantazijski svet. In 
naj zaključim z mislijo L. K. Francka: 
»Razumeti jezik igre pomeni razumeti 
misli in srce otroka«.
Film Kako se lahko igramo brez igrač, 
ki sem ga pripravila v skupini otrok, 
starih 1–2 leti, si lahko pogledate na 
https://www.youtube.com/watch
?v=z6kqc8E5WCs&feature=youtu.be.
Literatura
Kašnik-Janet Marijana, Janet Evgen in 
Senica Miram (2011) Da sije sonce: 
didaktične igre za razvoj otrokovih 
kompetenc na področju preprečevanja 
zasvojenosti. Ljubljana: Zavod RS 
zašolstvo.
Zbirka cicibanovih uric: Igrača otroko-
va potreba (1978). Ljubljana: ZPMS, 
ČGP Delo.
Zbirka cicibanovih uric: Igra in igrače 
(1981) Ljubljana: ZPMS, ČGP Delo.
Garderobne omare  
s poševnim vrhom
Vse garderobne omare lahko 
imajo kovinski podstavek višine 
100 mm ali kovinski podstavek  
s sedežno klopjo višine 350mm. 
Poševni vrh preprečuje 
odlaganje odpadkov  
na vrh omare. 
KLasi Čne  
Garderobne  
omare »KiT«
Izdelujemo enodelne, 
dvodelne in tridelne 
omare. Opremljene 
so z odlagalno polico 
in obesnim drogom, 
cilindrično ključavnico  
na ključ, šifro ali obešanko.
Garderobne omare Za šoLe
Omare so predeljene po višini, 
opremljene z odlagalno polico, obesno 
kljukico, pleksi napisno ploščico na 
vratih ter zračnimi linami. Zaklepajo se 
s cilindrično ključavnico na ključ, šifro 
ali obešanko. Na voljo so v različnih 
barvnih kombinacijah in dimenzij.
arhivsKe omare
Namenjene so za arhiviranje in 
hranjenje raznih dokumentov in drugih 
predmetov. Vrata omare so dvokrilna 
in se zaklepajo s 
tritočkovno 
ključavnico na 
ključ. Na voljo so 
različne velikosti 
omar s poljubnim 
številom polic  
v notranjosti.
 Zaupa nam  
 veČ K o T 
 40 % 
 osnovnih in
 srednjih šoL v
 sL oveniji. 
   _
www.kit-zizki.com
s veT ujemo, p rojeKT iramo, iZdeL ujemo in monT iramo Za vas.
Žižki 48/c, 9232 Črenšovci   + 386 (2) 573 71 37