— 27 — Razlogi.
Zasebni obtožitelj se pritožuje zarad tega, ker državnega pravd-ništva opravitelj ni tožil zarad prestopkov po §§ 468 in 431 k. z., katere je on ovadil, obtoženec pa se pritožuje zarad krivde po §§ 491 in 495 k. z. in zarad kazni.
Kar se tiče vzkliea obtožitelj evega, mu pritožba zarad tega,. ker državnega pravdniitva opravitelj zarad prestopkov po §§ 468 in 431 k. z. tožil ni, ne pristoja. Zarad tega je opravitelj odgovoren le državnemu pravdniku.
Sicer pa je djanje, katero je on za pi^estopek po § 431 k. z. smatral, vsled njegove zasebne obtožbe v razpravo in obsojo prišlo kot prestopek po § 496 k. z. Ravno tako mu je bilo mogoče tudi hudobno poškodovanje svojega merila v razsodbo spraviti, če bi se bil pravice zasebnega vdeleženca po §§ 48 št. 1 in 449 r. k. p. poslužil.
Glede vzkliea obtoženčevega je omeniti, da je bil po pravici krivim spoznan, da je 10. septembra 1887 1. sunil z roko v navzočnost več oseb Franceta N. in da je pri tistej priliki stavljal prednike Franceta N. z obdolženjem, da so nosili eno hlačnico črno eno pa belo, v javno sramoto, ker je djanje dokazano.
Prvo djanje je sodnik praviloma za prestopek po § 496 k. z. znacil.
Ničeva pa je sodba, kar se tiče krivde zarad prestopka po §§ 491 in 495 k. z,, v smislu     281 št. 9 črka c in 468 št. 3 r. k. p.
Po § 495 k z. gre tam imenovanim osebam pravica tožbe zavoljo razžaljenja kakega ranjkega le tedaj, če je ranjki s tožnikom v sorodnih ali družinskih razmerah bil, ki so tam navedene. Prvi sodnik smatral je za dokazano, da je obtoženec pravil, da so predniki Franceta N. nosili eno hlačnico belo, eno črno. Kdo da so bili ti predniki in kateri prednik je take hlače nosil, ni dognano. Ker pa je mogoče, da je to očitanje merilo na prednike, ki niso bili z obto-žiteljem v lazmerah v § 495. k. z. v misel vzetih, tudi ni dognano, ¦ da bi on imel pravico, zarad tega očitanja tožiti. Prvi sodnik obsodil je toraj obtoženca zarad v §§ 491 in 495 k. z. označenega prestopka, da-si ni bilo po postavi potrebne obtožbe opravičenega obtožitelja. Kazenska postava bila je obtožencu na škodo napačno obrnena, na kar se je moralo vzklicno sodišče po § 477 r. k. p. uradoma ozirati, akoravno se obtoženec glede tega ni pritožil. Iz ničnostnih razlogov §§ 281 št. 9 črka c in 468 št. 3 r. k. p. se je vsled tega sodba prvega sodnika vničila in obtoženec oprostil. __0__