Gospodarske stvari. Kako se mladi konji voziti vadijo! M. Mnogi kmetovavci mislijo, da 8i žrebe, brž ko je drugo leto dopolnilo, more že aamo svoj živež služiti. Po jedni plati je to resnica, ker mladega kouja do polnoletosti brez dela rediti, to zamorejo le bogataši. Ce se pa inlad konj, kakor je to pri večjidel inalib posesfuikib navada, iz aoparnega bleva, kjer se ne ruore ne prosto gibati, ne udov in pluč prav razvijati, brž za težka kmetijska dela porabi, se mlado živin5e doatikrat pretegue in škodo trpi, zlasti 5e .se pri vsein teru še slabo krmi in oskrbuje. Mar8iktcri celo zahteva, da mlado, nedoraslo živinče ravno tisto delo opravi, ktero popolnem dorasli konj. Kakoršni so pa nasledki tako zelo napačnega ravnanja? Ali ao da od živinčet, ki so bila pred popoluo godnostjo z delom presiljena tako, da so v rasti in telesnem razvitku zaostala, tudi dober zarod priSakovati? Gotovo ne. Naaledke te napačne varčnoati bodo ae lezanamci trpeli, ker bodo njihovi konji z večma slabotni, sprideni in za de!o 5edalje menj sposobni. Vsi razurani konjerejci obraSajo vso svojo pozornoat na to, da žrebeta do dopolnjenega četrtega leta ne le obilno, ampak tudi krepko in zdravo krrao dobivajo. Kajti le zadostna in zdrava krma v zvezi z primernim gibanjem vzreja za delo, rejo, in pleme spoaobna živinčeta. Vaak kmetovavec, ki boce, da se mu trud za vzrejevanje konj kolikor toliko najbolje poplača, mora na to gledati, da zdiava, krepka pohlevna in lepa žrebeta na sejm postavi, da more tako kolikor mogo5e najviso ceno za nje tirjati. Ker niali posestniki konje le bolj za vožnjo pa ne toliko za ježo odrejajo, hočemo tukaj nekoje besede povedati, kako ae zamorejo mladi konji labko voziti navaditi in da pri vsem tem še zdravi in lepi ostanejo. Zrebe se mora veckrat iz hlevne soparice na pašo ali vaaj na kratek sprehod spuatiti. Tako dobi živinče priložnost svoje ude po prostem gibanju uriti in pluča po dihanju 5vratega zraka naravno razvijati. Brž ko je diugo leto dopolnilo, se mora z konjsko opravo soznaniti in sprijazniti. To se pa najleži zgodi, 5e se mu oprava pokaže in se žrebe v njo opravi in v njej okoli vodi. Pri teb vajab se inora skrbno na to ozir jemati, da oprava mlademu konju tudi dobro stoji in prilega. Za prvi poduk od atarih konj opravo jeiuati ni dobro, ker se nedoraslim živinčetom ne more nikakor oprava prilegati, ki je le atarim odraalim živalim prav. Najbolj se ptiporoča oprsna oprava (Brustgescbirr), ker so ta po telesu vsakega kouja da pripinjati. Pa tudi pri prsni opravi se mora paziti, da oprava prsua in jena ploaica (Brnstplatte) konja ne tiači in prsnib aklepov na prednjib nogah ne piitiaka. Plošica pa se tudi ne ame pregloboko polagati, da konja pri hoji preveč ne utrudi ali do krvavega odrga. Ako pa prana plošica previaoko leži, to tudi ui bvale vredno. Tako prevee nasapnik pritiaka in oddihovanje močno opovira. Ce oprava mladega konja rani, potem se lahko primeri, da ne5e več potegniti. Zato gre pred vaem akrbeti, da je oprava konju kolikor mogo5e dobro priležna. Po vsaki vaji naj ae konju prsa pregledajo in preiščejo. Ako je konju pod jeruienjem kje kaka oteklina nastala, se konj ne siiie zopet vpre5i, predno je oteklina popolnem odpravljena. Da se krvavo odrgDJenje kože zabraui, je dobro, 5e se konjska oprava za mlade konje z kožubovino ali jiibovino podvleče, da bolj mebka postane. Nasvetuje 8e tndi raesta na konju, kjer pri vožnji oprava leži, po izpregi z mrzlo vodo umivati. Ko se je žrebe z opravo popolnem soznanilo in sprijaznilo, da jo voljno in rado na se vzame in v njej roirno bodi, se gre labko za korak dalje. Zdaj pride vrsta ua V|)reganje v voz. Pri prvib vajab se morajo štrange, za nekoliko podaljaane, po 2 krepkih možakih nategnoti in uekoliko zadej vsaksebi držati. Še le, ko se je konj, kterega je treba za uzdo voditi, mirnega koraka privadil, se začenjajo štrange po malem bolj vkup vle5i. Kakor bitro pa žival ritne ali bincne, se morajo brž od ategen zopet pro5 potegniti in to tolikokrat, da se konj štrang ob stegnih privadi in za nje krepko potegne. Take vaje po 2—3 krat ponovIjene iinajo najboljši vapeh. Ko se je žrebe pritiaku oprave na prsa in drganju atrang ob stegna privadilo, se najpreje nekterekrati v prazen iu pozneje v zmerno obložen voz vpreže. Žrebeta za vajo pred plug ali celo pred brano vpregatije strašansko nespametno, ker silno nevarno. Štrange Iež6 preglobo, konj takega drganja ni vajen, začue bincati, se pri obračanju rad splaši, sko5i 5rez štrango, kar ga le še bolj zdivja in slednji5 na vrat na no8 vzdirja. Tako neprevidno ravnanje je že mnogo nesreS vzroSilo, ali vsaj žrebe za dalj 5asa plaaljivo naredilo. Kdor ima živo, iakreno žrebe, ta ga mora poleg 8taiega, pohlevnega, že dobro privajenega konja vpre5i. Tisti , ki konja vadi , 8e mora ali na voz postaviti ali pa na starem, vajenem konju jezdariti in tako poljubno preobiluo mo5 mladega konja brzdati. Nepotrebno mu5ijo mnogi konjerejci svoje mlade konje z tem, da preživim mladiin konjem glavo preve5 v stran k že privajenemu konju privezujejo, kar niladega konja sili, že pri prvem delu nekoliko poprečno boditi. Neizogibni naaledek tega je, da sklepi ali jedne ali druge sprednjih nog za zmirom nekaj zakrivljeni poatanejo. Vse skoraj, kar ae ima pri konjih za hudobnost, je večjidel po napačnih in neumnih vajah zakrivljeno. Ce se mlademu konju delo pretežavno ne naredi in 5e se mu vaje ne raztegnejo preve5, pač pa ve5krat ponavljajo, 5e ga vprežna oprava ne tis5i in ne drga in 5e mu pro8te in povoljne noše glave ni5 ne zavira, se mu kmalu zaupnost in veselje do dela vzbudi in se brez vaega upiranja in obotavljanja na delo privadi. Vaje mladih konj se smejo le zanealjivim možakom zaupati in ti se morajo pri teui delu skrbno veSkrat nadzurovati. Nikdar in nikakor pa se ne sme dopuščati, da bi se mlada živineeta na kakoršni koli na5in dražila, ker se tako lehko razvadijo in dostikrat budobna postanejo. Šest zlatih naukov glede gozdarstva. Kamorkoli po deželi pridemo, povsod slišimo, da naši gozdi (borati, hoste, Ie8ovje, logi) gred6 rakovo pot in ae tako že kapital aam (gozd) pokonSuje namesto da bi ae samo obresti ali činži (gozdovi pridelki) od njega jemali. Gozd je namre5 neizmeren kapital v deželi, o katerem velja resnica: niiživaj le obresti (pridelke) njegove, kapitala (gozda) 8amega pa 8e ne dotakni! Nedavno so ,,Novicea o tej prevažni stroki našega gospodarstva objavile šest zlatih naukov, katere tukaj tudi našim bralcem kmetovalakim podajamo in priporočnjemo v dober premialek! Prvi zlati nauk gozduega gospodarstva je ta, naj Ijudatvo sploh ¦/. gozdi tako ravna, da niu neprenehoma donaaajo najve5ji dobi5ek. Če ae ž njimi drngače ravna, trpijo gozdi aami akodo, gospodar pa ne vleče iz gozda najve5ji dobiSek, ampak le majhno korist ali hasek. O5e, ki je zasadil gozd, ne doživi 5asa, tudi ain ne, da bi ga smel sekati; to bo ae le smel vnuk ali vnukov vnuk. če oče pokvari gozd, pokvari jedeu del lastnine svojim naslednikom. Če Ijudatvo oakoduje gozde po svoji deželi, poškoduje deželo piibodnjirn rodovoin. Poljedelatvo je osebno, laatuikovo ali posestnikovo gospodarstvo leto za letom. Drugače je pri gozdarstvu; to je goapodarstvo celega l.judstva od stoletja do stoletja. Ce kdo polje zanemari, ne sega ta nemarnost dalej, kakor njiva, toda pokvarenje gozdov sega na vse stiaui daleč naprej v prihodnje 5ase. Zato je polje popolna lastnina gospodarjeva, da stori ž njo, kakor mu drago. Ali brezobzirno aamosvojno gospodarenje z gozdom kaže, da gospodar nima ue Ijubezni ne previdnosti za blagor svojih potemcev ! Gozd vsako leto raste, vendar ta vsakoletna raat gozdova ue donasa goapodarju na ravuost dobi5ka. Le kaj malega sme vsako leto porabiti iz njega. Pravi pridelek v gozdu je les in ce ae ta poseka o pravem 5asu, 86 gospodarju zemlja tako malo oalabi, da je komaj crez 1000 let poznati! (Konec prih.) Letina in tržne novosti. Toplo vreme do 8red junija je po slani^ storjeno škodo še velja kako popravilo. Na Štajerakem upamo srednje dobro letino. Trs je v drugič mo5no pognal, a kabrnkov novih ni; stare pa ve5ni dež v cvetenju moti. Branje ali trgatev bo sploh slaba. Sadja bo na inestih precej, na mestih pa nič. Mnogo travnikov je poblatilo, spravljanje sena oviia slabo vreme. Na Kranjskem sploh budo kaže. Ziinino so deloma nalivi uničili. Jarino so po dvakrat sejali in krompir po trikrat sadili, ker je prvi in drugi 8ejež in aadež slana, povodenj ali to5a pokončala. Na Koroškem je pšenica alaba, rž redka; travniki dajo pa mnogo in lepega sena. Ker vse na kesno bodi, se bojijo, da uebi zamogli letoa ajde sejati. Na Tirolskem je rž prav lepa in tudi vina bo veliko. Na Goriakem alana ni akodila, pac pa grozdiči na pecljih gnjijejo in odpadajo. V Iatriji in Dalmaciji letina dobro kaže, oljke obetajo mnogo olja, vinogradi pa obilo vina; tudi zimine in jarine so lepe. Bolj žalostno je na Hrvatskem in Slavonakem, kder je nekaj slana, največ pa 8trahovita ploba in deževje neizmerno akodilo. Na Ogerskem je le v nekateiih krajib boljše, kuruza si je pomogla, krorapir ae pomladil, pšenica, oves in je5men pa na mnogih kra.jih precej dobro kaže. V Bukovini in Gališkem ao ljudje ubogi, zimina je alaba, jarina ni boljša in krompirjev sadež je skoro ves v premokri zemlji zgnjil. Na Ceskem, Moravskem in Slezkem je rž po slani veSjidel uni5ena, jarina je lepa, krompir si je pomogel in pšenica vrlo dobro kaže. Sadja ondi ne bo skoro ni5, bmel je 6lab. Vkljub tem slabiua gospodarskira novicam pa cena pri zrnju in živini že cel mesec leze nazaj, vsa kupčija liiia in stoji. Mogo5e, da jo turška vojska probudi. Vino je zopet padlo nazaj od cene, katero je dobilo bitro po alani, čeravno se zdaj rao5no kaže neizmerna akoda, kojo je slaua trti prizadjala. Avstrija bo 2/3, Laaka */« 'n Francoska '/3 meuj 7ina dobila od lani. V Mariboru 7elja atrtinjak lanskega 7ina 55 — 75 fl., na Ogerskem od 20 — 100 fl., 7 Karlo7cu od 50—60 fl., na Hi7atskem 40—70 fl. V Sejmoyi. 12. julija 7 Soštanju m 7 Rogatcu. 13. julija pri 87. Dubu 7 Lo5ab. 15. julija 7 Zdolab, 7 Dobo^i, 7 Pleterjah in pri 87. Rozaliji pri Celju. —