Lastovki v slovo. (Praktična obravnava 34. ber. v III. Ber. str. 29.) a) Uvod. Naštej mi nekatere ptice! Ali vse te ptice ostajajo vse leto pri nas? Kako imenujemo one ptice, katere zapušcajo jeseni naše kraje ter se selijo v južne, gorkejše? Ali mi veš iraenovati nekatere ptice selilke? Najbolj znana ptica selilka je lastovka. (Učitelj pokaže učencem sedaj natlačeno lastovko ali pa vsaj dobro podobo ter jo z učenci v tem obsegu opiše): Lastovka je ptica. Dolga je 14 cm. Zgoraj je črna, spodaj bela, na čelu in na grlu pa rjava. Repna peresa so razven srednjih dveh belo pikasta. Kljunček je kratek in plošnjat, na koncu raalo prikrivljen. Perotnice so dolge, vrezane kakor kosa; rep pa je škarjast. Lastovka gnezdi, ako je le mogoče, kje pod streho, navadno v vežah, v stajah, kuhinjah in celo v dimnikih. Dvakrat na leto znese samica 4 6 belih, sivo ali rjavo pikastih jajčec, katere izvali v 12 dneh. Lastovka pokonča neizrečeno mnogo nadležnega in škodljivega mrčesa, vsakoršnih muh in mušič, komarjev in žužkov, metuljev in pajkov. Lastovka iina prav mil glas; zlasti kadar samica vali, samec tako zadovoljno in zgovorno žubori, da ga je veselje poslušati. Ko se pa približa rnrzli letni čas, letajo lastovke nekoliko dni v vecjih tropih nernirno okoli; naposled pa neko noč kar zginejo in odlete v južne gorkejše kraje. b) Učitelj pripoveduje vsebino pesmi v prozi, n. pr.: Tinček ogledoval je večkrat lastovko, katera je gnezdila v podstrešji domače hiše. Vse leto ga je razveseljevala in zato je bil jeseni jako žalosten, ko je opazil, da se lastovke zbirajo, da odlete v južne kraje in da je med njimi tudi njegova znanka. Gledal je na stolp vaške cerkvice, kjer so se lastovke zbirale, zraven pa je premišljal in vzdihoval, kakor bi hotel lastovki reči: ,,Kaj ne, mrzlo je postalo pri nas in ta mraz te žene v tuje kraje? Oj, kako je bilo prijetno pomladi in poleti, ko si sedevala na lipi in lepo prepevala ali pa, ko si že na vse zgodaj me s svojo pestnico budila, na večer pa si mi pela, da sem laglje zaspal! Kako pa je bilo še-le prijazno, ko sem gledal, kako si letala iz gnezda v gnezdo k svojim mladičem ter pola lepe pesmice! Zdaj, zdaj pa se poslavljaš od mene in v slovo rai pa še jedenkrat z zvonika donijo tvoji mili glasovi. Oj, kako to raene boli, da me zapuščaš; toda, ker vem, da je zdaj tu prernrzlo za-te, ti kar nič ne branira; le pojdi, kamor te veseli. To pa mi je hudo, da nimam i jaz perja in perotnic, da bi i jaz letel tje v južne, gorkeje kraje. Toda ostati moram tu". Tako si je mislil Tinček, ko je gledal lastovke na zvoniku vaške cerkvice. c) Učenci ponovijo na stavljena prašanja, n. pr. Koga je Tinček večkrat opazoval? Kje je gnezdila tista lastovka? Kako velika je lastovka? Kakošna je po hrbtu, trebuhu? Kakšne ima perutnice? Kakšen rep? S čirn je dečka razveseljevala? itd. (Potera pa naj se nadaljuje nekako tako-le): Glejte otroci, to je bil jako priden deček; vse živali posebno pa ptioice je imel jako rad; nikoli jih ni lovil, še manj pa, da bi jih bil mučil. Poleg tega se je pa tudi v šoli dobro učil; roditelji so ga dali v mostne šole in tudi tam se je vedno pridno učil in postal je gospod, duhovnik. Znal je pa ta gospod spisovati lepe pesmice in ko se je nekdaj spomnil, kako se je poslavljal od lastovke, ko je bil še deček, napisal je hitro o tem lepo pesrnico, katero imate tudi vi v svojih berilih in katero bodemo danes brali. Vzemite knjige in poiščite 34. ber. vajo! č) Učitelj čita sam. 19* d) Iskanje in razlaganje raanj znanih besed. Boljši učenoi boro kitico za kitico, učitelj pa razjasnjuje manj znane besede, kakor: Slovo: Ako gre kdo v tuje kraje in sicer za dlje časa, navadno pred odhodom še jedenkrat obišče svoje znance. Ti pa mu želijo, da bi bil v tujini srečen, da bi se kmalu vrnil itd. 0 takera pravimo, da je prišel po slovo ali, da se poslavlja. — Ljuba: Ljubi pravimo tistemu, katerega iraarao jako radi, n. pr. ljubi roditelji. — Pela kratek čas: Prepevala je in to je dečka kratkočasilo, ko jo je poslušal. — Rano: Zjutraj zgodaj. — Sladko me zazibala: Poslušal je petje ali pa rnislil o njem toliko casa, da je sladko zaspal. — Zapela milo pesem v srčice: Vesel, hudo vesel sem bil; prisrčno me je veselilo. — Line: Velika okna pri zvonikih, tam kjer so zvonovi. — Zeliš: Rada bi šla. — Srce me boli: Žalosten sem. — Kam: Kamor. — Pa v ledovje zakovano moje resno je srce: Jaz pa raoram ostati tu v teh mrzlih krajih. e) Splošno citanje. f) Namen pesrai. Ali nam lastovka kaj koristi? S čim nam koristi? Ali samo lastovke love žužke, metulje itd.? Ali so torej tudi druge ptice koristne? Ali se sraejo pticki loviti, ker nam toliko koristijo? Zakaj pa je dobro, da ptički pokoncujejo mrčese? Zapomnite si torej: Kdor gnezda razdira in ptičke lovi, Si sadne škodljivce na drevji redi. g) Uporaba. 1.) Pesera se memorira. 2.) Pesera se poje. 3.) Napišite nekatere ptice selilke? (Vaja pri samostalniku.) 4.) Prepišito vso zaimke! 5.) Opiše se lastovka na stavljena prašanja ali pa po sledeči osnovi: Ime. — Velikost. — Barva. — Kljun. — Perutnice. — Rep. — Prebivanje. — Razplodba. — Hrana. — Korist. 6.) Zapišito to pesem v nevezanem govoru! J. Novak.