Poštnina plačana v gotovini fcev. 152. V Ljubljani, petek 8. julija 1938. Cena Din 1'-^ Leto lil Bolgarski odnosi do Jugoslavije in balkanskih držav Predsednik bolgarske vlade Kjoselvanov o zunanji in notranji politiki Bolgarije: Vesti 8. julija Sofija, 8. fulija. A A. Bolgarska brzojavna agenda poroča: Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Kjoseivanov je imel snoči v sobranju govor med debato o prestolnem govoru. Kjoseivanov je rekel, da vlada pravično izvaja zakone, dviga avtoriteto oblasti in varuje mir v notranjosti. >Taka politika in rodoljubje bolgarske naroda so mam omogočili, da smo zopet vzpostavili varnost an mir v domovini, vendar pa smo omejili nekatere svoboščine, določene po ustavi. Storili smo pa to v korist bolgarskega naroda. Leta 1935 je vlada izdala proglas, v katerem pravi, da bo preučila možnosti in pogoje za sodelovanje naroda v vladi. Nikdar nismo mislili, da v okviru ustave Uvedemo kak drug kot pa demokratski režim. iVsak drug sistem je namreč nasproten izročilu bolgarskega naroda. Bilo pa je potrebno ustvariti novo obliko demokracije, ki lahko združi vse politične in socialne sile. Predvsem pa je hotela vlada ohraniti vzajemnost in neodvisnost med tre-nii vrstami izvajalcev državne oblasti. V primeru spora med temi tremi oblastmi sodeluje vodja države kot razsodnik tega spora. Prva naloga vlade pa je bila, da zavaruje bol-finrske meje in da zagotovi trajen zunanji mir. Driava se hoče zavarovati pred vsemi mednarodnimi spori. Dasi je bil ugled Zveze narodov zelo omajan, hofe Bolgarija ostati zvesta tej ienevski ustanovi, ker vidi v njej za ščitnico šibkejših driav. Vlada pred nami je dobila nejasno zunanjo politiko. Mi pa smo se podali na pot miroljubnega sodelovanja in sporazumevanja s posameznimi sosednjimi driavami. To politiko ste pravilno razumeli in jo spoštujejo naši balkanski sosedje ter je tudi rodila dobre sadove. Sedaj je zopet zraslo zaupanje v Bolgarijo in njen mednarodni pomen se je dvignil. To je naši vladi omogotilo, da smo sklenili pogodbo o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo. Ta pogodba je odprla nove strani v zgodovini obeh driav, to je strani prisrčnega prijateljstva in miroljubnega sodelovanja. Naši prijateljski odno-šaji s Turčijo so nekaj Sasa nekoliko trpeli, vendar pa se sedaj razvijajo odnosi v duhu pakta pogodbe o večnem prijateljstvu iz leta 1925. — V zadnjih dveh letih smo z Romunijo obnovili pogajanja za razčiščenje vseh spornih vprašanj. Upamo, da se bodo ta pogajanja kmalu zaključila z zadovoljivim sporazumom v vseh vprašanjih in da se bodo naše prijateljske vezi z Romunijo okrepile. Prav tako upamo tudi, da bomo z vzajemnim popuščanjem kmalu zadovoljivo uredili vsa sporna vprašanja z Grčijo. Predsednik grške vlade Meta xas je že izpričal svoje prijateljsko razpoloženje, ko je pristal na to, da naj ee gospodarska vpra- I Sanja izločijo iz ostalih vprašanj. Na ta način se ■vlada lahko sedaj pogaja z Grčijo za trgovinski Sporazum in bolgarski poljedelski pridelki bodo našli nov trg. Bolgarija vzdržuje prijateljske zveze z vsenii velesilami, ker želi povečati izvoz bolgarskih pridelkov. V tem smislu smo že dosegli sijajne uspehe. Pa tudi z vsemi drugimi državami, posebno s Poljsko, Češkoslovaško, Švico, Madžarsko itd. smo v dobrih gospodarskih in kulturnih zvezah, ki se iz dneva v dan širijo. Svečano in iskreno izjavljam, da je politika moje vlade popolnoma neodvisna in da jo vodijo samo vidiki, da je treba bolgarski narod čimbolj zaščititi. S tako politiko bplgarski narod ne bo več tvegal, da bi se boril in prelival svojo kri za tuje koristi. Zunanja bolgarska politika izključuje sleherna presenečenja. Vse to je privedlo do tega, da si je Bolgarija povsod zopet pridobila popolno zaupanje in da so njene meje s sporazumom z balkanskimi državami zajamčene. Tako imamo sedaj vse pogoje za koristno delo v domovini. Državni proračun je dejansko v ravnotežju. Vlada je začela z javnimi deli, ki bodo podprla narodno gospodarstvo in zadostila kulturnim potrebam države.« Svoj govor je Kjoseivanov zaključil s pozivom za edinstvo vsega naroda. Pomembna narodna in prosvetna prireditev onstran Karavank: Slovenski dan na koroški Brnci Ljubljana, 8. julija. Včerajšnji »Koroški Slojne« prinaša zanimivo poročilo o pomembni manifestaciji koroških Slovencev na Brnci, iz katerega povzemamo naslednje: »Pričakovali smo, da bo prva večja naša kulturna prireditev v novi državi privabila stotine Rojakov. In res se je zbralo zadnjo junijsko nedeljo nad 600 Zilanov in Rožanov ter rojakov od Vrbskega jezera do Podjune, da manifestira svo-(Jo slovensko narodno zavest o priliki prireditve »Dobračac pri Prangarju v Zmotičah. Udeležba bi «e bila nemara še pdvojila, če ne bi bila grozila |>opoldanska nevihta. y jedrnatih besedah je zastopnik' »Dobrača« g. Maks r r u n k otvoril slovenski dan s pozdravom vodji države, zbranim rojakom, kraj. vodju nar. soc. stranke in zastopnikom nemških društev. Mehko je nato legla ubrana naša pesem, zapeta Dd Brnčanov pod vodstvom Kropivnika Ivana, ined zbrano občinstvo. Z njo je tekmovala ve-o za zvestobo«, govornik je potem posegel v sodobne politične prilike m izvajal: .... .ZreH «n° stopili v novi Jas. V kolikor smo .l..1 doprinesti svoj del k ureditvi novih pnhk smo to storili 10. aprila 1938. Znak naše zrelosti je, da s1IK> ^ brez izjeme izimj)i novi drzayi popolno lojalnost. S tem smo dokazali, da so zastopniki koroških Slovencev pri mero(iajni)l krogih v Celovcu in na Dunaju ree gavorili v imenu slovenskeKa koroškega na-in s tem smo sl ustvarili podla- * a naše na daljno kulturno in go* lik življenje. Nimamo sicer v ro- “n nobenega zakona, ki m nam v novi državi Ugotavljal pravico narodne samobitnosti. A mi »•no tu in smo ravno 10. aprila dokazali, da smo "Obro organizirana celota. Na drugi etrani imamo ''ec od papirnatih zakonov, r u h r e r sam v 8 v o j i knjigi govori o nar°dnostnein vprašanju in ugotavlja, da narodna pripadnost ni posledica posameznikove volje, marveč posledica rojstva, krvi in miiselnosfi. Če človek svoj občevalni^ jezik tudi spremeni, po krvi in mišljenju ostane Nemec — pri nas Slovenec. To stališče moža, ki odloča o vsem v državi, je za nas možnejše nego vsaka postava. Še eno bi na tem mestu navajal: v vseh evropskih državah živijo milijoni Nemcev kot narodne manjšine v dostikrat nič boljšem položaju nego mi koroški Slovenci. Če nemški na-rpd hoče nuditi svojini rojakom izven nemške države življenjske možnosti, potem bo dal isto pravico narodnim manjšinam v svoji državi, tako nama je z g. dr. Petkom zagotovil 9. majnika t. 1. Ftihrer-jev namestnik v Avstriji Biirckel1.« Angleške bojne ladje p!ove|o z močnimi ojačenjem v Halfo . Palestina pred splošno arabsko vstajo London, 8. julija, o. Zaradi vsebolj rastočih nemirov v Palestini, ki so zadnje dni zahtevali že blizu 100 smrtnih žrtev, med njimi več angleških častnikov m policistov, je angleška vlada v naglici poslala nova ojačen ja iz Egipta. Včeraj sta iz Aleksandrije odšla dva ojačena bataljona motorizirane pehote in več letalskih oddelkov. Včeraj je v Haifo priplulo več angleških bojnih ladij, med njimi veliki križarki »Enterprise« in »Emerald«. Z Malte plove v Haifo admiralska ladja »Repulse« z več enotami. Na ladjah je okrog 5000 mož mornariške pehote, ki jo bodo izkrcali v Haifi in poslali v razne palestinske predele. Razen tega bodo z Malte in iz Londona te dni odšle številne vojaške čete. Z vsemi temi odredbami hoče Anglija zadušiti nemire v Palestini, ki zavzemajo vedno večji obseg. Položaj je nevaren, zlasti zaradi tega, ker so se dvignili arabski in beduinski rodorl v Transjordaniji ter Hoggarthu in se zbirajo ob palestinski meji. Med njimi in angleškimi obmejnimi oddelki je prišlo do več ostrih spopadov. Angleški oddelki so zalotili večjo skupino Beduinov, ki so prekoračili Jordan, jih razpršili, njihovega poglavarja, ki igra važno vlogo v seaanjih nemirih, pa živega ujeli. Zaradi pritiska Arabcev in Beduinov na Palestino Angleži z vso naglico postavljajo žične ovire ob meji proti Transjordaniji in proti Siriji. V žico bodo spustili elektriko visoke napetosti. Angleška vlada je pooblastila visokega komisarja v Palestini, da lahko razglasi vojno stanje kjerkoli in kadarkoli se mu zdi potrebno. Vojno stanje traja zaradi včerajšnjih nemirov v Haifi, v Telavivu in v Jaffi. Boje se, da bi v Palestini izbruhnila splošna krvava vstaja Arabcev, Mednarodna konferenca za begunce iz Avstrije in Nemčije Evion, 8. julija, o. Na včerajšnji seji mednarodne konferbnce za jsomoč političuim beguncem iz bivšeodo hitlerjevski voditelji ob tedanjih slavnostih razodeli kake nove smernice glede zunanje in notranje politike. Madžarske oblasti so dale zapreti voditelja madžarskih narodnih socialistov majorja Szalasya, ki je bil pred kratkim obsojen na 10 mesecev trdnjavske ječe. V erižništvo z živili se je zelo razpaslo po Dih naju, kakor piše »Volkischer Beobachter«, ker Dunajčani niso zadovoljni s »črnim vragomc, ka* kor pravijo enotnemu črnemu kruhu, ki ga morajo jesti skoraj vsi Nemci. (Kakšen je ta kruh, vedo povedati naši sezonski delavci, ki se v trumah vračajo iz Nemčije in prinašajo s seboj tudi kosce kruha za zgled.) Na daljši obisk r nacionalistično Španijo je včeraj dospel predsednik francoske ljudske stranke Do-riot. Na meji so Doriotu Španci priredili navdušen sprejem. Načrt za posebno pomoč angleškim kmetom, ki so letos zelo trpeli zaradi suše, je izdelala angleška vlada in ga bo kmalu uveljavila. Za popolno neodvisnost Indije, zlasti za neodvisnost od angleškega kapitala, se je v svojem govoru v Londonu zavzemal bivši predsednik indijskega narodnega kongresa Pandit Nehru. Angleški načrt za odpoklic prostovoljcev iz Španije ne bo mogel stopiti v veljavo pred jesenjo, piš« nemško hitlerjevsko časopisje. Trgovski razgovori med Francijo in Nemčijo bodo v kratkem končani. O vseh važnih vprašanjih so 6e zastopniki obeh držav že sporazumeli. O novih določilih za plovbo na Donavi se bo z romunskimi oblastmi razgovarjal nemški minister Mar-cius, ki je dospel v Bukarešto. Zakon o obveznem zavarovanju delavcev zoper brezposelnost je sprejela belgijska poslanska zbornica. Pogajanja za trgovsko pogodbo med Bolgarijo in Japonsko 6e začno danes v Sofiji, kamor so japonski zastopniki že dospeli Angleški diplomatski zastopnik pri vladi generala Franca se bo v kratkem vrnil na svoje službeno mesto z novimi navodili, katera je dobil od svoje vlade. Zaradi bega sovjetskega generala Samojloviča k Japoncem so v Sibiriji prijeli večje število visokih rdečih uradnikov, 20 od njih so jih ustrelili brez sodbe, češ da so delali proti socializmu. Politične ujetnike, ki jih ima valencijska vlada zaprte kot talce, so začeli že pošiljati iz Valencije v Barcelono po morju. To kaže, da pričakujejo v kratkem Francovega napada na Valencijo. Pri poplavah na Japonskem je našlo smrt 234 ljudi, 600 jih pogrešajo, ki so najbrž tudi umili, 600 jih je pa hudo ranjenih. Tako se glase najnovejšj podatki. Vojaški oddelki držav Male zveze so nastopili ob prireditvah v Pragi pred 250.000 gledalci, kakor poročajo češki listi. Nastop zavezniških vojakov je bil deležen posebnega navdušenja. O usodi Kitajske piše veliki italijanski list »Cor-fiere della Sera« ob prvi obletnici kitajsko-japonske vojne in pravi, da je kitajska nesreča v tem, ker niso bili Kitajci nikdar svobodni v svojih odločitvah, marveč so bili enkrat pod vplivom Rusije, drugič pod Vplivom evropskih kapitalističnih družb. Organizacija poljskih kemikov je poslala prosvetnemu ministru zahtevo, naj prepove Judom študirati kemijo na poljskih vseučiliščih. Zaradi prihoda turške vojske v Aleksandretto so po vsej Siriji včeraj razglasili »stavko žalosti«. Poskusne polete že* Atlantsko morje bo sredi tega meseca začela nemška letalska družba Lufthansa. Družba ima načrt, urediti redno letalsko zvezo med Evropo in Združenimi državami iu sicer dvakrat tedensko. Mladci in mladenke v sprevodu — naš up in naša nada Načrt za manjšinski statut v CSR bo izdelan 21. julija Praga, 8. julija, o. Iz vladnih krogov poročajo, da bo manjšinski statut z uredbo o uradni rabi manjšinskih jezikov, katero izdelujejo vladni strokovnjaki, pripravljen 21. julija. Vlada namerava manjšinski statut tedaj predloiiti poslanski zbornici, le se bodo pogajanja z zastopniki manjšin in z raznimi opozicionalnimi skupinami ugodno iztekla. Predsednik vlade dr. Hodža je na včerajšnji ministrski seji poročal vladi o razgovorih, ki jih je imel zadnje dni z zastopniki manjšin in opozicijskih strank, predvsem z voditeljem Slovakov Hlin-kom. Popoldne je dr. Hodža sprejel zastopnike čeških Nemcev Hundta, Petersa in Roscheja. Razgovore z njimi bo nadaljeval ves ta teden, tudi v nedeljo, in se zato ne bo mogel udeležiti slavnosti na Slovaškem. Praga, 8. julija, m. Voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein je včeraj odpotoval s svojo ženo v Berlin. Vodstvo te stranke zatrjuje, da ta Heu-leinov obisk nima nikakega političnega značaja. Pravijo, da je Henlein odpotoval v Berlin le na mednarodno obrtno razstavo. Stran % »SLOVENSKI DOM«, dne 8. julija 1938. Štev. 152, Spominjajmo se svojih izseljencev Resničen je stavek, da je bodočnost tistega, kdor ima mladino za seboj. Tega načela se drži tudi Rafaelova družba za izseljence. To je družba, ki se res z vsemi svojimi močmi žrtvuje za blagor našega slovenskega izseljenstva. A zdi se, da se vsi tega ne zavedajo, kor ne znajo ceniti njenega človekoljubnega in narodnega dela. Vzrok tega je naša narodna mlačnost in nezavednost. Če pogledamo po drugih državah, koliko store za svoje izseljence, nas mora hiti ekcro »ram pred samim seboj in toliko bolj pred drugimi naroai. Če hočemo, da bomo svoje ljudi v tujini obdržali, moramo biti v tesnih etikih z njimi. Pokazati jim je treba, da jih nismo pozabili, ampak jih še ved <• ljubimo enako toplo, kot smo jih tedaj, ko so bili še med nami. To bi morali občutiti najbolj otroci naših iz-»eljencev. V namenu, da to izpelje, je Rafaelova družba sklenila, da bo preskrbela, da bodo prišli otroci izseljencev iz vseh naselbin po različnih državah v domovino svojih staršev, da vidijo, odkod •o doma in kam prav za prav spadajo. Država bi morala priskočiti na pomoč, da bi bilo mogočo vsako leto iz različnih naselbin pripeljati nekaj izseljencev v domovino, kjer naj bi bila posebna predavanja in poučevanje v našem narodnem jeziku. Videla bi izseljenska mladina, da j>ri nas ni pekel, kakor pravijo nekateri emigranti-plačanr.i k.i hujskajo proti naši Jugoslaviji, huj-skujo pa celo proti današnji vladi. Viada in država sta dolžni, da pomagata pri tein načrtu, da bo prihajala mladina domov in bo spoznala, kaj je resnica in kaj hujskarija. Mladina je pa tudi najboljša agitacija. Kmalu namreč bodo ti na*i mlr-di Izseijenci stopili v razne poklice, na vplivna mesta v tujih, državah. Zato tudi ni vseeno, kaj je z njo. Kri je tista, ki govori Nemci, Poljaki, Italijani dandanes ne govore več svojega jezika v Ameriki, vendar lahko rečemo, da so bolj navdušeni za svoj narod, kakor tisti, ki prebivajo v svoji lastni narodni državi. Predvsem je treba skrbeti, da ne pride do duševne razdvojenosti. Zato je treba mnogo agitacije in žrtev. Kri je tista, ki govori. Poglejmo primer. Ko so prišli prosit Italijani v .Ameriko posojilo, so njihovi izseijenci dosegli, da so bili pogoji posojila zelo ugodni. Torej od tega ima država največ koristi. Bog-ve, kaj se še vse lahko zgodi. Mogoče bomo še zelo potrebovali pomoči tujih držav. In kdo bo tisti, ki bo lahko največ posredoval, če ne naši izseljenci. Mi se ne zavedamo, kaj lahko jx>meni en sam naš človek. Italijani bodo letos nabrali po svojih naselbinah nad 25.000 otrok in jih bodo pripeljali v Italijo, vse na državne stroške. Muss>olini že ve, zakaj. Poljska da n. pr. poljski materi, ki pride v domovino in ima tu otroka, posebno nagrado, ima prosto vožnjo in druge ugodnosti. Italijani pošljejo za božične praznike otrokom svojih izseljencev darila, ne oziraje se na to, ali so njihovi starši milijonarji ali berači v tujini. Pri nas vsega tega ne opazimo niti v najmanjši meri. Mi smo zadnji med vsemi državami na svetu v tem pogledu. Poleg tega imamo marsikje take uradne zastopnike med našimi izseljenci, ki so nezmožni in ne storijo nič. Seveda dobivajo lepo plačo. Tisti pa, ki mladino uče, duhovniki, nimajo nič in so popolnoma od sebe odvisni. Slovenci smo tudi del države, zato lahko zahtevamo, da se med naše ljudi pošlje naše zastopnike, ki bodo v vseh ozirih pošteni. Globji pomen našega mladinskega tabora Zanimiva seja mestnega sveta Ljubljana, 8. julija. Pred poletnimi počitnicami je imel včeraj mostni »vet plenarno sejo, na kateri je obravnaval razne tekoče in aktualne zadeve in na ikateri je župan dr. Adlešič podal zanimivo poročilo o svojem potovanju v Ameriko k velikim clevelandskim slavnostim, kakor tudi o obisku drugih ameriških mest, kjer so večje slovenske naseljeniške kolonije. 'Župan je otvoril sejo ob 17.30. Za bansko upravo je bil navzoč ban. inšpektor dr. Guštin. Po formalnostih je g. žu-pain podal poročilo o clevelandskih slavnostih V obširnem, preudarno sestavljenem poročilu je g. župan med drugim omenjal izjavo v«deuglednc#a parlamentarca Crosserja v kan-gresu, ko je izrazil veliko občudovanje in spoštovanje do našega naroda, rekoč, da naš narod nima po vrlinah para med narodi. Očrtal je dalje pomen zgodovinskih slavnosti v Clevelandu, odkritja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Prav stiki z Ameriko so velikega pomena za našo tujsko propagando. Soomenik sadfariu Pircu V nadaljnem svojem poročilu je g. župan Omenjal tudi vprašanje postavitve spomenika misijonarju Pircu. Omenil je: »Zato sem tudi z veseljem sprejel pokroviteljstvo odbora za spomenik slovenskega misijonarja Pirca, ki ga postavljajo slovenski vrtnarji in sadjarji očetu našega in ameriškega sadjarstva ter hkratu tu- Franceta Pirca, lahko v Ljubljano povabili predstavnike Amerike k odkritju spomenika tako za Ameriko, kakor- za nas zaslužnemu možu.« Župan mesta Clevelanda je dr. Adlešiču izročil velik ključ mesta kot simbol gostoljubnosti. Ta ključ 1)0 sedaj hranjen v mestnem muzeju. Za propagando so že mnogo storili naši esperantisti in pa fotoprafi-umetniki, ki so si priborili v Ameriki odlično mesto. C. župan je svoj govor končal: 4 »Prinašam Vam pozdrave \r. Amerike s prisrčno željo, da bi tucli v bodoče naša staroslavna Ljubljana v stari domovini in njena posestrima ameriška Ljubljana v novi domovini delale skupno in složno za čim lepši in čim večji pro-cvit in napredek našega naroda in čast domovine!« (Živahno odobravanje!) Kratko je nato g. župan poročal o slavnostih, ko je bila 28. junija krščena in spuščena v morje nova vojna edinica naše mornarice, .velika torpedovka, ki je po najvišjem nalogu dobila nne po našem mestu »Ljubljana«. Zahvala ministra Korošca Župan je nato prečital brzojavno zahvalo notranjega ministra dr. Antona Korošca, ko je bil imenovan za častnega meščana ljubljanskega. Brzojavna zahvala poudarja: »Iskreno se zalival ju jem Vam in vsemu mestnemu svetu za veliko počastitev, ki ste mi jo izkazali z izvolitvijo za častnega meščana mesta Ljubljane. Vedno mi je bil pri srcu napredek in razvoj glavnega mesta slovenskega, tudi v bodoče se bom trudil, da bo bela Ljubljana ponos zadovoljne in srečne Slovenije. S pošto nakazil jem 10.000 din za karitativne namene občine. Dr. Korošec.« (Živahne ovacije!) Vt»rašanFe gradu Bokavce Občinski svet je nato reševal razne, nekatere za širšo javnost zanimive tekoče zadeve, kakor tudi mnoge prošnje in pritožbe. Mestni svetnik dr. Ažman je kot namestnik načelnika finančnega odbora prof Dermastje, ki je bil odsoten, podal kratka poročila najprej finančnega, naito pa Se gradbenega odbora. V prvi vrsti je omenjal vprašanje gradu Bokavce, ki je bil na dražbi kupljen skupno z Vincencijevo družbo za 2.551.000 din. Med občino in družbo je bil sklenjen dogovor glede razdelitve posestva in prispevkov. Mestna občina prispeva 1,138.000, konferenca pa (,4-17 000 din. Razdelilna pogodba je bila sklenjena 10. maja. Občinski sveet je sprejel vse zadevne predloge fin. odbora, tako tudi glede kritja prispevkov. Mrliška veža Vprašanje postavitve mrliške veže je krenilo z mrtve točke. Pred ljubljanskim sodiščem Ljubljana, 8. julija. Prav danes pred enim tednom so se razšle vse tiste velike množice, ki so prisostvovale velikemu mednarodnemu taboru katoliške mladine. Odšli so naši bratje Cehoslovaki, odšli naši prijatelji Francozi in Poljaki, pa tudi desettisoči slovenske katoliške mladine so se spet podali na svoje domove. Spet je postalo v mestu in na Stadionu tiše, potihnili so zvoki fanfar na ljubljanskih ulicah, izzvenele so besede slavnostnih govornikov, ki so na zborovanjih vsadili v mlada srca novo kali za pravilno duhovno rast; v kraju je sprevod, v kraju so akademije, v kraju so tekmovalni dnevi, k' so toliko časa vezali nase pozornost vseh tabornih udeležencev. In slavnostni, glavni nastop je minul. Važen zgodovinski mejnik je vstal, jasno je viden nam in razločen bo ostal tudi vsem poznejšim slovenskim rodovom. Važen zgodovinski mejnik: toliko so nas do nedavnega obrekovali v najgršimi izmišljotinami, tako podlo so nas črnili, toliko so nns preganjali in našim bratom prikazovali v lažni luči! Ti ljudje so jioslali v zatočišča, skrbno odrezana in zavarovana pred stikom z javnostjo naše velike prvo-boritelje ter jih označevali za izdajalce naroda in države, ti bedni, propali, nehvaležni ljudjeI Prilezli so iz svojih skrivališč ob času, ki se jim je zdel ugoden, na beli dan in zatrobili glorijo samo-pašnemu .režimu; na mah so se proglasili za edino državotvorne, za edine prave in zveste državljane ter udarili po vseh resnično pravih državljanih! Taka je v kratkih obrisih kronika početja teh ljudi, ki se danes trkajo na prsa in kriče, da bodo le oni odrešili Jugoslavijo: na cestah vpijejo in se bahajo. In vse to le v en sam »sveti« namen — kakor je sploh vse njihovo dejanje označeno od začetka do danes le z enim indeksom — da bi ugonobili »klerikalnega zmaja«. Svoje slavnosti tudi napihujejo s prozornim namenom, da bi »zabili klerikalce«. Slednja vrstica to jasno razodeva. Ča i, ko so ti ljudje preganjali naše ljudstvo in njega voditelje so končno za vselej minili; ne l>o jih več nazaj. Krmilo državne uprave so prevzeli državniki, ki vedo, kaj hočejo. Z bistrim pogledom in z močno roko so poskrbeli pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika, da je Jugoslavija zablestela pred 6vetom kot urejena in sijajno napredujoča država, ki se ponaša z uspehi na vseh področjih kot nobena druga. Kako neznatno je videti delo ter zunanji in notranji politični kot gospodarski uspehi prejšnjih režimov. In ti državniki, ki kot prvi pri nas svojega programa ni60 izčrpali v obljubah ter v besedičenju, ampak v stvarnem, neumornem delu, ki edino prinaša, resničen, viden uspeh, so končno posvetili vse svoje neomajno zaupanje slovenskemu narodu, njega boljšemu delu, njega resničnemu jedru, njega pretežni, ogromni večini! Posvetili 60 mu svoje zaupanje in narod jim je vrnil zaupanje za zaupanje in se jih oklenil z vso zvestobo. Kako viharnega in pristnega duška si je dalo ljudsko zaupanje na našem mladinskem taboru, ko je te svoje državnike, te svoje vodje in očete zagledalo v svoji sredi! Kakšnih navdušenih ovacij sta bila deležna Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, dr. Milan Stojadinovič, dr. Korošec in_ vsi drugi naši veliki odličniki! Slovenca je težko navdušiti, tokrat pa je bil spontano ft je tekla pravda mestne občine proti posestniku Ivanu Semrajcu. Naposled je bila dosežena poravnava, da Ivan Semrajc odstopi mrliški veži 360 m* za 43.000 din in še proti nekaterim koncesijam Poravnava je bila odobrena. Sledila so nadalje še poročila tehničnega, kulturnega, trošarinsikega in personalnoprav-nega odbora. Vsi predlogi so bili sprejeti. Seja je bila ob 19 končana. O nadaljnih zadevah »e poročamo. V nedeljo, 1Q. julija Velik narodni tabor pri Sv. Trojki v Slovenskih goricah Do 0 dopoldne: zbiranje posameznih skupin na zbirališčih. — Ob četrt na 11: pridiga, nato sveta maša z ljudskim petjem. — Ob 11: zborovanje, na katerem govorijo notranji minister dr. Anton Korošec in zastopniki organizacij, včlanjenih v Narodnem odboru ter zastopnik gasilcev. — Skrbite, da pride na tabor čim več vozil! Vsa vozila naj bodo čim bolj okrašena! Vsako skupino naj spremlja na tabor godba! Fantje in dekleta pridite v krojih in narodnih nošah! — Tabor se vrši ob v s a k e m v r e ni e n u t Narodni odbor CUvJnA«*- Otroci ne morejo v Moskvi v noben živalski vrt, noben park, noben muzej ali drugo zabavišče, če ne plačajo vstopnine. Ta ukrep jemlje seveda skoraj vsem otrokom možnost za take stvari, saj starši nimajo ponavadi niti, da bi jim kupili kruha. Pri stavbi Elektrozavoda je bilo v pritličju urejeno tudi otroško oskr-bovališče, kateremu je pripadalo dvorišče za igre na prostem. Tu je bilo prepuščenih stari, nepismeni kmetici v oskrbo nad šestdeset otrok, katerih •tarši so delali v tovarni. Uradniški otroci niso hodili v to oskrbovališče zaradi mraza in umazanije, ki je vladala tam, in pa zaradi tega, ker je bila hrana preslaba. Prostor je bil mračen in vlažen. Ena sama pečica na petrolej ga ni mogla ogreti. Surovo izdelan konj in nekaj gugalnic, to so bile vse igrače za te otroke. Otrokom so dajali dnevno po enkrat jesti. Za to so starši morali plačevati po deset rubljev na mesec. Tisti obed je bil iz repe, korenja in krompirja, ali pa so jim dajali malo kaše. Poleti so otroci bili bosi. Pozimi so povečini nosili valenke. Veliko fantičkov med njimi je bilo oblečenih v moške obleke, ki so bile krojene za dosti večje postave, kakor pa so bile njihove, dekletca pa spet v umazane, zanje veliko preširoke in prevelike cunje. Ker midva nimava otrok, nisva vedela prav dosti podrobnosti o življenju v tej šoli. Ni pa bilo mogoče, da ne bi bila videla tolpe otrok, ki so se ob vsaki uri potepale po mestu. Najnavadnejši prizor v Moskvi je videti na vsakem uličnem oglu žensko v cunjah, kako sedi na pločniku v blatu ali v snegu, drži na rokah dete, trije ali štirje malčki pa se klatijo blizu nje in prosijo ljudi, ki hodijo mimo, kruha, Te gruče oblegajo vrata pred bolnišnicami, tovarnami in javnimi stavbami. Njihov glavni posel je, beračiti. Beračenje je za te otroke postalo posebnost, kjer tekmujejo v umetnijah, da bi z njimi vzbudili pozornost in sočutje ljudi. Pred najina vrata je prihajalo dnevno povprečno po dve sto teh otrok. Pritiskali so oko na luknjo, ki sem jo izvrtal v vrata, in vpili: »Jesti! Jesti!« Nekega dne je potrkala na vrata deklica kakih deset ali dvanajst let, oblečena v dolg plašč. Ko sem odprl vrata, si je odpela plašč, da bi mi pokazala svojo resnično revščino. Pod plaščem je bila vsa gola. Iztezala je roko, da bi ji dal kopejko. Če smo te siromake izDraševali. odkod so, so nam odgovarjali, da iz Ukrajine, odkoder jih je prignala lakota. Otroci iz Moskve so bili deležni enake usode. Ženske in otroci so ves dan begali od vrat do vrat ter beračili za kruh ali za nekaj kopejk. Člani stranke kakor moj sosed Kaganov so mi hudo očitali, kadar so me videli, da dajem miloščino tem siromakom. »To so otroci popov ali kulakov. Ne smeš imeti usmiljenja z njimil« Tako mi je govoril Kaganov. Toda zapazil sem, da jim je celo on dajal miloščino, kadar je menil, da ga nihče ne vidi. Med temi otroki so se zlasti fantički ponavadi ubadali s prodajanjem cigaret. Prodajali so jih med odmori pred vhodi v tovarne in na trgih. Ker si navadni delavci niso mogli privoščiti, da bi kadili cigarete boljših znamk n. pr. »Moskve«, ki so bile po dva in pol rublja zavoj, so od fanti-• čev kupovali cigarete »Šport« po deset kopejk kos. Vlada je te cigarete prodajala naravnost tem otrokom in je imela pri tem velik dobiček, saj so pri trafikantih veljale »Šport« 75 kopejk 25 kosov. V najsiromašnejših moskovskih predelih in prav za prav po vsej Rusiji, so borne gostilne, ki jim pravijo pivnaja. Te so vladna last. V njih prodajajo kvas, pijačo, ki jo delajo z vodke in iz črnega, vnetega kruha. Množice dekletc in fantičev vseh starosti se gnetejo po njih ter čakajo ostankov piva po kozarcih in odpadkov jedi, za katerimi se plazijo po tleh in jih hlastno požirajo. Potem jih pa človek vidi, kako se potikajo po ulicah popolnoma pijani. Navzlic naporom sovjetske vlade, da bi javne ceste rešila teh žalostnih tolp, njihovo število vedno bolj raste in postajajo otroci vedno nesramnejši. Nekega dne mi je nekdo izmed njih na trgu sunil nalivno pero. To ni nič redkega: če skušate stopiti v nabiti tramvaj, ki vozi po Moskvi, boste pogosto zasačili katerega teh otrok z rokami v svojih žepih. Napadi teh brezprizornih pri belem dnevu sredi ceste na odrasle ljudi so v Moskvi nekaj vsakdanjega. Se hujše pa je to ponoči. Mojo sosedo, madžarsko delavko, je taka tolpa napadla ponoči sredi ceste. Čez glavo so ji vrgli odejo, plašč in torbica sta ji na mah izginila, in če se ne bi bila branila in se jih divje otepala, bi se ji bilo zgodilo še kaj hujšega. V pozni noči se otroci obeh spolov zbirajo pred vhodi in ob podbojih vrat po malih ulicah v mestu. Nenravnost, ki vlada med njimi, prekaša vse, kar si človek more misliti. Fantalini se skušajo obesiti na tramvaje, da bi se zastonj vozili. Nasproti pripelje avto z vso hitrostjo, jih prime ter vrže po tleh. Toda kdo se za take nezgode v Moskvi menil Dan za dnem se ponavljajo. Nikolaj in Kolja. Ko sem se nekega dne proti petim komaj dobro vrnil domov, sem zaslišal, da je nekdo potrkal na vrata. Ko sem jih odprl, sem stal pred otrokoma, fantom in dekletcem, ki sta mogla imeta kakih deset let. Dekletce je bilo skromno, a čisto oblečeno. Fantič je bil bosopet in v cunjah. Dekletce je začelo: »Djadja, jest hlebuška, dedek, ali imaš kruha?n navdušen preko vseh meja, čustva so prestopila vse jezove, srca, trdna in skrbno zaprta slovenska srca so so odprla ter pozdravljala z navdušenjem, ki je bilo prav ekstatično. Vsi ti veliki odličniki so se prepričali, s kakšnim zaupanjem spremlja slovensko ljudstvo njihovo delo, prepričali so se, da boljšim tudi svojega zaupanja ne bi bili mogli nakloniti. 29. junij je še tesneje povezal njihova 6rca s srci slovenskega ljudstva. Obogateni za dragoceno zavest so se vrnilf naši fantje in naša dekleta z mladinskega tabora na svoje domove: lahko je v milijonskem mestu zbrati stotisoč ljudi, ki jih preveva ena misel, težko pa je v majhnem mestu, kakor je Ljubljana, ustvariti kaj tako mogočnega kot je bil naš mla« dinski tabor. Vrnila se je naša mladina na novo delo na« rodu in državi v prid, vrnila s svojega velikega tabora, ponosna na visoko zaupanje, katero ji je bil izkazal naš mladi kralj Peter II., ki je sain prevzel najvišje pokroviteljstvo nad njenim taborom, jx>nosna in vzpodbujena po zaupanju, ki so ji ga poklonili naši državniki, vzpodbujena po zavesti svoje mlade moči in 6voje velike sile. Zdaj bo delala doma s podvojenimi močmi. V slednji, tudi najbolj oddaljeni gorski vasi se bodo organizirali naši fantje in dekleta, povsod se bo zbudilo novo, poživljeno delo! Dragoceni nauki, ki so jih bili deležni ob času tabornih dni, velike in važno izkušnje, ki 60 6i jih pridobili naši fantje in dekleta za časa svojega bivanja v Ljubljani na med« narodnem mladinskem taboru, jim bodo dali nove vzpodbude. Vsa naša katoliška slovenska mladina se mora organizirati v naših telovadnih organizacijah, da bo njena sila porasla tako, da se ji ne bo treba bati nobenega nasprotnika na lastnih tleh, nobenega zapeljivca, nobenega krivega preroka. Če bo poslej vstal kdo z napačnimi naukf, plehek in majhen, bo stal pred to silno armado smešen in brez moči. Zdaj je čas tak, da je organizacija nujna, živ« ljenjska potreba. Le v organizaciji je moč. In v njej dobi ideologija svoje materialno ožjvotvor* jenje, svoje jx>trdilo, ki je vsem jasno, ki vse na« tančno druži v veliko skupnost istih načel in ena« kega gledanja. V strnjenosti je udarnost silnejša* moč prožnejša in porabnejša. Od organizirane mladine ima država največ in tudi naša ponosna ve« lika Jugoslavija bo v tej naši strumni, disciplini« rani mladini dobila svoje najboljše, najzaneslji« vejše sinove in najpožrtvovalnejše hčere. Zlato geslo »Bogu otroci, domovini zvesti sinovi, niko« mur hlapci« bo odslej vodilno geslo slednje slovenske družine in njenih otrok. V tem geslu bo naša mladina zmagovala vse težave, odstranjevala vse zapreke, šla smelo skozi vsa nasprotovanja. Danes ni čas za ležanje na peči, danes je čas, da mladina stopi na plan s pogumnimi srci in jasni« mi čeli! Drzen vlom na Ardfnu pri Celju » Celje, 7. julija. V noči od srede na četrtek je bilo vlomljeno v trgovino trgovca g. Ant loge na Arcli.nu pri Celju. Ifiša trgovca stoji tik ob državni ccsti, zato se ustavljajo tukaj v gostilni številni vozniki, ki vozijo v Celje in se jioz.no zvečer v ra* ea,.TO domov, da.,napo jo in nakrmijo svojo živino. okrepčajo pa tudi sami sebe. Snoči so »II Antlogojevi k počitku zelo pozno. Ko je zjutraj ob pol 6 stopila vajenka v trgovino, je zapazila takoj ob vstopu, da je v trgovini vse popolnoma razmetano. Poklicala je svojega gospodarja, ki je še počival. Ves preplašen je prihitel v trgovino, ki je bila kakor opustošena. Vlom mu jo bil seveda prava uganka, posebno, ker se v trgovini ni opazilo, kje da je vlomilec in tat »pravil blago. Pregledali so nišo in opazili, da se je vlomileec priklatil skozi gostilniško okno, zavil železno mrežo, se pritihotapil v trgovino, odkoder je brez vsakega ropota in šuma odnašal bale manufakturnega blaga, večjo količino tobaka, vžigalic, jestvin, kakor salam, likerjev: in še precej špecerijskega blaga v skupni vrednosti 10.000 din, kar pomeni za podeželskega trgovca ogromno škodo. Vlomilec je moral im Hi pomagača, da sta tako tiho opravila svoj posel* da domači niso prav ničesar slišali. I Z vlaka je skočil V bosanskem Cazimu leta 1909 rojeni Ramo Duratovič je bil nekaj dni s svojimi rojaki zaposlen prt gradbeni tvrdki Popovič iz Belgrada, ki izvršuje razna gradbena dela v Škofji Loki. Tvrdka ga je s tovariši odpustila. Davi je z gorenjskim vlakom krenil proti Ljubljani. Skušal se je »črno in slepo« pripeljati do Ljubljane. Bosanci so si izbrali poseben vagon in se postavili na hodniku tako, da bi se na kak način skrivali pred sprevodnikom. Ta je med vožnjo s postaje Vižmarje proti Ljubljani prišel tudi v vagon, kjer je stal pri vratih Duratovič. Ko ga je sprevodnik povprašal po voanem listku, je zmajal z rameni, hitro skočil k vratom, jih odprl in bliskovito skočil na tir. Močno se je poškodoval. Sprevodnik je potegnil za zasilno zavoro. Vlak se je ustavil v bližini nove remize. Od tu so najprej telefonirali po reševalni avto. Med tem časom so Duratoviča že pobrali, ga spravili v vagon in pripeljali na glavni kolodvor, odkoder ga je pozneje reševalni avto odpeljal v splošno bolnišnico na kirurgičnl oddelek. Kakor so mogli reševalci ugotoviti, si je Duratovič, ki je dobil lažje poškodbe po telesu, zlomil pri skoku %, vlaka levo roko in desno nogo. Zaključek kongresa kurjačev v Mariboru Včeraj — kakor smo že poročali—■ se je pričel v Mariboru vsedržavni kongres železniških in ladijskih kurjačev. Popoldne so bila na dnevnem redu poročila funkcionarjev; med drugimi sta poročala Miloš Čosič in tajnik Svetislav Gjuratič. Organizacija ima 2800 članov, denarnega prometa je imela 400.000 din, premoženja pa izkazuje 50.0000 din. Včerajšnji dan se je zaključil z volitvami. Za predsednika je bil izmoljen Čosič Miloš, I. podpredsednik je Lazar Filipovič, II- podpredsednik Milivoj Kovačevič, tajnik Svetislav Gjura« «ič, njegov namestnik Franc Zupan, blagajnik Milan Markovič, namestnik Jovan Čarapič; odborniki: Mi-hajlo Nedeljkovič, Nikola Dražič, Božidar Živkovič, Vladimir Balan, Svetislav Jankovič. Namestniki odbornikov Mihajlo Rajčič, Ljubomir Jakovljevič, Stevan Milovanovič, Milorad Babič, Rade Vukovljak. — Nadzorni odbor: predsednik Vuk Tosič, člani: Rade Djo-dan, Samuel Herzberger, Milivoj Krstič, Vcseljko Boh landjija, Franc Sonc, Živko Januševič, Lisak Čamin, Josip Drajer. Danes dopoldne se je razpravljalo o izpremembi pravil ter se je izvolil tročlanski odsek, ki bo do prihodnjega kongresa pripravil nova pravila, potem pa so se obravnavale prošnje za podpore. Popoldne se je oficielen del kongresa zaključil s sprejetjem resolucije, jutri pa priredijo udeleženci izlet oa Falo in Rušei ter si bodo ogledali tudi Maribor. Štev. 152. »SLOVENSKI DOM«,* ctne 8. Julija 1933. Stran 8. Od tu in tam 500.000 dinarjev jo ban savske 'banovine 5z banovinskih sredstev podelil odboru za postavitev spomenika prvemu hrvaškemu kralju Tomislavu. Za spomenik so začeli zbirati že 1. 1926. ob tisočletnici kronanja kralja Tomislava, pa kakor ee zdi, do sedaj niso mogli zbrati zadostne vsote denarja za dostojen spomenik prvemu evojemu kralju. Kongres gledaliških fgrnlecv v Splitu Se ved-mo traja. Delo ee je razdelilo med dve komisiji, med finančno in anketno. Prvi načeluje ljubljanski igralec Ivan Jerman. Med tem časom so igralci priredili tudi dve operni predstavi in sicer prvikrat »Giocondoc, v kateri je pel tenorsko partijo Slovenec Josip Gostič, drugikrat pa je zagrebški balet dal predstavo Lhotkovega »Vraga na vasic, s katerim sta slovenska plesalca Pino in Pia Mlakar žela povsod doma in v inozemstvu velik uspeh. Vzporedno z delom kongresa gre tudi akcija Splitčanov, da ee v Splitu ustanovi etalno gledališče. Spor med gostilničarji In njihovimi nameščenci je nastal v Dubrovniku. Nameščenci si hočejo izboljšati svoje bedne pleče, na kar pa lastniki gostinskih podjetij nočejo pristati. Spor se je saostril, da je moral priti po izrečnem nalogu ministra za socialno politko in narodno zdravje posredovat generalni inšpektor tega ministrstva inž. ijohič. Na prvem skupnem sestanku eo začeli gostilničarski zastopniki opletati i izjavami, češ da oni niso pooblaščeni sprejeti in podpisati osnutkov kolektivnih pogodb v imenu gostilničarskega »druženja Eden od gostilničarjev pa je celo hudo napadel nameščence, češ da imajo pretirane in nemogoče zahteve. Sklenjeno je bilo končno, da se bodo oboji zbrali še ponovno 20. t. m. Sef srbske demokratske stranke Ljnba Davi-8ovi6 ee mudi na zdravljenju v Vrnjački banji v družbi svojega namestnika Milana. Grola. Davido-vič bo ostal- v zdravilišču vse do obiska dr. Mačka v Belgradu, za katerega pravijo, da je že eklenje-pa stvar. Spomenik svojemu velikemu rojaku !n velikemu slavistu dr. Vatroslavu Jagiču bi radi postavili za stoletnico njegovega rojstva Varaždinci. Z zbiranjem prispevkov eo začeli že pred nekaj meseci pa so ee pojavile nepričakovane ovire, zaradi katerih je akcija zaspala. Zdaj so vzeli zadevo drugi ljudje v roke. , Hrvatski kulturni dom bodo gradili na SnSaku 5z 12 milijonskega posojila, ki ga je Osrednji urad za zavarovanje delavcev odobril tamkajšnji mestni Občini. Posojilo bodo odplačali v 25 letih s 6% obrestmi. Na Sušaku bodo postavili tudi novo avtomatsko telefonsko centralo. Gradnja je bila svoj Čas že odobrena, le najvažnejšega je zmanjkalo, namreč kreditov. Ker v državnem proračunu niso predvideni potrebni zneski, bodo najeli posojilo. 25.200 vžigalnikov in 365.000 kresilnih kamenčkov so včeraj uničili v Belgradu finančni organi. Vso to blago so zaplenili v teku preteklega leta pri raznih zasebnikih in pri poklicnih tihotapcih. Vsak finančni organ, ki zapleni vžigalnik, dobi precejšnjo nagrado od ^lobe,1 ki 'jo mora-plačati imetnik nežigosauega vžigalnika. Globa znaia 630 dinarjev. • m • >■"> “ i 7 odkupom svilenih kokonov je začela državna direkcija svilarstva v Novem Sadu. Kakovost Hetošnjih kokonov je veliko boljša kakor lani, ko eo nabrali vsega okrog 6000 kg. Za letos mislijo, da jih bodo nabrali 150.000 kg. To je pa še vse premalo, da bi mogla novosadska svilna tovarna obratovati v polnem obsegu Ker rabi tovarna okrog 500.000 kg svilenih kokonov, bodo razliko dokupili od gojiteljev sviloprejke v Južni Srbiji. Grozen zločin je zaradi skodelice kave izvršil letni starec Ailija Ibrič iz Počitelja pri Čapljini. Njegova nevesta mu ni hotela skuhati kave, kar je starca tako ujezilo, da je žensko najprej premlatil, »lato pa pobral kamen in jo začel tolči po glavi. S tem si pa še ni ohladil jeze. Ko je videl žensko v nezavesti, je šel iskat 6ekiro in evoji žrtvi zadal smrtni udarec. Cim se je zavedel svojega gnusnega zločina, je šel in skočil v vodo. Svojo nezakonito ženo in dvoje otrok je hotel snstrupiti kmet Ljudevit Berkeš iz Subotice. Dol- fa leta je Berkeš živel v divjem zakonu z Marijo ^ renČik in imel z njo tudi dva otroka. Zadnje čase pa je začel prepogosto popivati, zaradi česar ga je priležniea zapustila. Ker se ženska kljub ponovnim prošnjam ni hotela vrniti, jo je sklenil x otrokoma vr©esede začel udrihati po dekletu, dokler je ni ubil. Po zločinu se je sam javil orožnikom in ovedal, da je dekleta ubil zato, ker noče, da i se z njo ženil kdo drugi, če so že on sam ne more. Tudi drugega razbojnika, ki se je hotel pridružit; hajduku Pavlu Dokiču v Homolski planini, so orožniki zasačili in prijeli. Peter Rajič je pred orožniki bežal pozno zvečer v bližnjo vas in vdrl v neko kmečko hišo. Zahteval je jedi in ko se je najedel, «e je truden vlegel. Ker so se domači zbali kazni zaradi skrivanja hajduka, je hišni gospodar stekel [jo orožnike, da so obkolili hišo in e streli v zrak pozvali Rajiča, naj se vda. Rajič ee je brez odpora vdal, le to je pristavil, da mu je silno žal, ker ni mogel še prej ubiti svojega očeta, s katerim sta se dolga leta prepirala zaradi odmere dedščine. Imel je na piki tudi župana iz svoje rojstne vasi zato, ker je slednji menda preveč po-Ciagal orožnikom pri lovu na Dokiča. Bogatega trgovca Tvana Bišofa i* Novega Siv- so neznanci omamili v hotelu v Novi Gradiški in mu odnesli 250 jurjev. Mož je nameraval kupiti v okolici Nove Gradiške večje posestvo. Popoldne Se je v mestu dobil z nekimi napolznanci in z njimi popival. Zvečer je truden legel v posteljo, a zjutraj je opazil, da mu je zmanjkal ves denar. Policija je ugotoviia le toliko, da eo Bišofu njegovi sopivci vlili v vino neko mamilno sredstvo, aaltar so izrabili priliko in mu denar odnesli. E Umor 73>!e(ne Šimencev« pred sodiščem Druga obravnava proti morilcu L. Tomažiču Ljubljana, 8. julija. O prvi obravnavi, ki jo bila prav I. aprila lotos pred velikim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja, smo.že takrat poročali obširno iu o mnogih podrobnostih. Grozen zločin umora, ki se je 13. decembra lani dogodil v prijaznem naselju Pristavi pri Mengšu, je vzbudil po vsej lepi in žitorodni mengi-ški ravnini senzacijo in tudi globoko ogorčenje, ko je morilec neusmiljeno potolkel 73-letno posestnico Marijo šimenčevo. Ta je dobila hude rane po glavi, da se je na mestu zgrudila na tla in kmalu umrla zaradi otrpnenja možganov. Morilec je nato potolkel tudi še hčerko Marijo Šimencevo, ki se je morilca zelo prestrašila in se po dobljenih udarcih onesvestila. Morilec je odnesel s seboj tudi okoli 2000 din gotovine, last pokojne posestnice šimenčeve. Tega umora je bil osuml jen in t. aprila letos obtožen Ludvik Tomažič, rojen 25 junija 1913, samski delavec brez stalnega bivališča. Obtoženec je bil 0 let rejenec Šimenčeve, ki ga je imela zelo rada in mu je povsod pomagala. Usodni večer mu je ponudila suhe hruške, nato a še črno kavo, ki jo je nalašč za njega sku-ala. Hčerka Marija se je vlegla v posteljo in krepko zaspala Obtoženec pa je stopil v kuhinjo in tam pobil starko. Nu .prvi razpravi 1. aprila je zločina ropar* skega umora obtoženi Lmlvik Primožič odločno tajil in zanikal vsako krivdo Zatrjeval je, da ploh usodnega večera ni bil pri žimenčevib. Z alibi-dokazom je skušal dokazati svojo nedolžnost. Mnogokrat pa se je zelo zapletel v svojem zagovoru in je prišel v značilna, njega obremenjujoča nasprotja. Zatrjeval je takrat sodnikom, da se sploh ni zavedel ničesar in da sploh ni vedel, da je stara šimenčeva nbitu, to so mu šele orožniki povedali. Ludvik Tomažič je dalje obložen tudi tatvine, ker je po obtožnici ukrade] oktobra lani Marici Tome 90 din gotovine in Francetu Illavi uro z verižico v vrednosti 150 din. Na zadnji razpravi so mnoge priče Tomažiča hudo obremenjevale, zlasti hčerka Marija šimenčeva. ki pa ni mogla podati jasnih izjav, ker je božjastna. Sodni zdravnik dr. Suher je takrat izjavil, da ni mogoče dati zadostne vere pričevanju hčerke Marije Šimenčeve, ker je božjastna že več let in ne*more vseh dogodkov točno doumeti. Razprava je bila takrat preložena na veliki petek, 15. aprila. Sodišče je sklenilo, da se zaslišita dva psihiatra. Zadeva se je zavlekla in je danes prišlo do druge obravnave. Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. T-Kralja je danes nadaljeval razpravo proti Ludviku Tomažiču, ki je obtožen zločinstva roparskega umora po S-ii 167 točka t, 2 in 4. (trojna kvalifikacija: noč, krutost in koristoljubje), dalje prestopka telesne poškodbe po S-u 181/11. in prestopka dvakratne tatvine po S-u 314/1. k. z. Javno obtožbo je danes zastopal drž. tožilec g. Fran Sever. Razprava se je pričela ob 8.30 in je določena za ves dau. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Letošnja zimsko-alpinistična bilanca Zadnja leta Je pri nas alpinistično delo skoraj mirovalo. Izvedenih je bilo nekaj tur, ki so sicer presegale običajno težkočno stopnjo, v splošnem pa so te tisti redki prvi vzponi, ki so bili pri nas v dobi zastoja izvedeni, držali težkočne zlate sredine: težavno — zelo težavno. Pokazalo se je, da so bile nekatere ture iz prejšnjega časa pri nas taksirane precej previsoko; sodobna plezalna šola je naziranje o težkočnih stopnjah precej izpremenila — premaknila je v močni meri navzdol posamezne klasifikacijske stopnje. Dejanski problemi se v vsakem gorovju razkrijejo šele ob koncu, ko je pionirska, otvoritvena plezalna faza zaključena, Tako se je zgodilo tudi pri nas. Znamenite plezalne skupine, ki so v Julijskih Alpah (jeseniška šola) otvorile in izvedle prve vzpone preko najpomembnejših sten, so nenadoma zapazile, da »novih« sten, ki so jih s svojim plezalnim načinom zmagovale, prav za prav začenja zmanjkovati. Ker so v svojem delu vsidrane začele stareti in se zato niso prilagojevale drugačnim tehnično-plezalnim zahtevam ter je poleg drugega močno padel tudi interes za alpi-nistiko, tako da se je kar na lepem pokazalo, da prav za prav skoraj nimamo plezalnega naraščaja, je v naši alpinistični tvornosti nastala kriza in se pojavil zastoj. Iz mrtvila, ki se je pojavila, so naši planinski merodajni faktorji v dobri volji poskušali našo alpinistiko popeljati na novo pot, ji pokazati novo torišče: organizirali so odpravo v zamejska gorovja, predvsem v Centralne Alpe. Tam pa je danes — kakor v vseh panogah — cenjen le uspeh v resni športni konkurenci, zfl katero pa je spet potrebno maksimalno, dovršeno tehnično znanje. Tako so se pojavili novi faktorji: pokazalo se je, da je prva in najnujnejša potreba stopnjevanje našega alpinističnega udejstvovanja v tehnično smer, v šolanje doma, v reševanje domačih problemov, ki jih« starejša, »icer nadvse zaslužna Sola ni jemala v pretres, ampak jih je, razumljivo, smatrala za zadeve sekundarnega pomena. Pri tem naj bi se mlajša generacija temeljito izšolala v sodobni smeri, nakar bi stopila dobro pripravljena na delo v zamejskih gorovjih. Zadnji časi pa so prinesli še nov moment: z reševanjem preostalih problemov doma bi prehiteli bližnje, alpinistično zrelejše in boljše 60scde, ki bi — po svojem običaju vse svoje nove alpinistične uspehe pri nas proglasili za svoje pomembne zmage. Ni dvoma, da bomo v najkrajšem času pri nas doživeli poplavo sosednih alpinistov-osvojcvalcev in prvopristop-nlkov. V to smer se je zasukala naša alpinistična agd-nost že preteklo leto, ko je bilo pri nas izvedenih izredno veliko število pomembnih prvih vzponov. Podoba je, da jc kriza premagana. Letošnja zima je dala nove faze: dokazala je, da za alpinistično tvornost^ tudi pri nas noben letni čas ne predstavlja vrzeli. Neki teh letošnjih prvih zimskih vzponov predstavljajo prav pomembna dejanja, o katerih se prejšnje čase, dejali bi, ljudem še sanjalo ni, da bi bila kdaj izvedljiva. Poglejmo si nekoliko letošnjo zimsko bilanco. V Julijski Alpah so bili izvedeni naslednji prvi zimski vzponi: Skozi Kotle med Rokavi na Škrlatico: dr. Miha Potočnik, Joža Cop, Drago Korenini, Maks Brojan — dne 19. marca 1938. Jalovčev severozahodni greben: Uroš Zupančič, 6. marca 1938. Po Hnnzovi poti na Prisojnijc — sestop isti: Uroš Zupančič 18. marca 1938. Zelo težavno. Prečenje Ratorieve steno od Mlinarice h Ku-gyjevemu izstopu: Uroš Zupančič 19. marca 1938. V Kamniških planinah:. Prvi timski vzpod po centralni grapi (Wisia-kov plaz) ob Rdečem kupu v jugozah. steni Planjave: D. Kremžar, L. Dolničar in Karel Tarter dne 18. marca 1988. Približno 400 m, 5 in pol ure, srednjetežavno z dvemi zelo težavnimi mesti. Prvi zimski vzpon po severozahodnem grebenu Brane: France Ogrin in Karel Tarter 19. marca 1938. Višina grebena približno 300 m, 5 ur. Srednje težavno z zelo težavnimi mesti. Prvi zimski vzpon po severozahodnem grebenu Kočne: Anderwald B., C. Malovrh, Danica Smely 19.—20. marca 1938 (bivak). Višina ca 400 m, težavno z zelo težavnimi mesti. Prvi zimski vzpon po zahodni steni Planjave (smer Jugova peč, Brinškov kamin, severozahodni greben). Višina ca 400 m, čas 6 ur. Težavno z zelo težavnimi mesti. Sestop po jugovzhodni steni Planjave. Plezali: F. Podboršek, D. Kremžar in Karel Tarter dne 8, aprila 1938. Prvi vzpon po jugovzhodnem grebenu Ojstrice: France Ogrin in Karel Tarter 17. aprila 1938. Višina okrog 400 m, čas 2.30 ure. Zmerno težavno s težavnim vstopom v bok zah. grebena. Poleg prvih vzponov pa je bilo letošnjo zimo izvedenih še več ponovitev ter nekaj težavnih običajnih pristopov: tako po severovzh. grebenu na Brano (6. III. 1988 Dolničar, Podberšček, prvi vzpon B. Režek-R. Simonič inaja 1936), skozi Gamsov skret na Štruco in Skuto( Lojze Erjavšek, Podboršek Stane 6. III. 1988), čez Planjavo na Korošico (L. ErjavSek-Paglavec 20. III. 1988), skozi Kuloar na Jalovec (Cop, Potočnik, Korenini, Brojan 1. I. 1938), po Hanzovi poti na Mojstrovko, dalje po grebenu na Travnik in v Travniško škrbino ter v Kuloar s smučini (Uroš Zupančič (i. II. 1938) in še več drugih običajnih pristopov na posamezne vrhove Kamniških ter Julijskih Alp. Letos je bila na£a zimska alpinistika zares izredno &£iln«. Zdaj je pričela doba letne alpinistike. Doslej je bil izveden Šele en sam vzpon in sicer po severovzhodnem razu KompotHe (Janez in Miro Gregorin, 26. V. 1938). Višina raza okrog 400 m, čas 4 ure. zelo težavno). Ni pa dvoma, da* bo zdaj, ko je prišel pravi čas za delo v skalah, vsak teden pokazal nove uspehe. Ker so prišle vesti, da bodo letos prišle k nam velike skupine nemških plezalcev (zlasti v Julijske Alpe), se bodo domači, slovenski plezalci brez dvoma potrudili, da bodo >pobralk čimveč novih stvari. Spel se povračaino v čase, ko se je bilo treba braniti, kakor konec preteklega stoletja ... Jadran : Ilirija Nocoj ob 9. zvečer bo na kopališču Ilirije v Ljubljani prvo gostovanje enega štirih klubov, ki tekmujejo za Jadranski pokal. Turnir za Jadranski pokal je ena najbolj posrečenih plavalnih prireditev in je že lani vzbudila veliko zanimanje. Lansko leto je bila sicer naša Ilirija velik favorit v tem jadranskem plavalnem turnirju, letos pa je nekaj slabša zaradi odsotnosti nekaterih plavačev. Nocojšen dvoboj proti splitskemu Jadranu je prva letošnja plavalna prireditev o okvirju tega jadranskega pokala. Ljubljansko športno občinstvo, ki je že lansko leto te tekme v velikem številu obiskovalo, bo brez dvoma tudi nocoj napolnilo kopališče SK Ilirije. Splitski Jadran je v sredo zvečer nastopil proti Triestini in je ta dvoboj v Trstu izgubil v razmerju 64 : 45. Po dosedan ji tabeli vodi Triestina (s štirimi dvoboji) z 236 točkami, sledi ji Fiumana (s tremi dvoboji) z 165 točkami. Na tretjem mestu je s tremi dvoboji naša Ilirija, ki ima 150 točk. Viktorija ima z dvemi dvoboji 115 točk, Jadran pa tudi z dvema dvobojema 97 točk. Tehnični rezultati dvoboja Jadran in Triestine so naslednji: 40 m prosto moški: 1. Luciani (T) 5:51, 2. Puhar (J), 8. Petrone (J), 4. Ascoli (T). 100 m hrbtno ienske: 1. Beara (J) 1:28, 2. Škerl (T), 3. Ballaban (T), 4. Ivančič (J). 200 m prsno moški: 1. Bertetti (T) 2:57.4, 2. Matošič (J), 3. Carboni (T), 4. Baši« (J). 100 m prosto ionske: 1. Lokar (T) 1:14.5, 2. Ruzzier (T), 8. Beara (J), 4. Sidar (J). 100 m prosto moiki: 1. Luciani (T) 1:02, 2. Petrone (J), 8. Puhar (J), 4. Fantini (T). 100 m prsno ženske: 1. Frausin (T) 1:36, 2. Prekop M. (T). 3. Stipanovič (J), 4. Ivančič (J). ' 100 m hrbtno moiki: 1. Angeli (T) 1:15.8, 2. De Zucco (T), 8. Perfeta (J), 4. Bakašnu (J). Štafeta, 4XPQ.iQ ienske: 1. Triestina 2:13.8 (nov italijanski rekord), 2. Jadran 2:25.9. Štafeta 4X200 m moški: 1. Jadran 10:26.5, 2. Triestina 10:27.3. Tudi pri \vaterpolu je zmagala Triestina s 3:1. _ Članstvu Učiteljskega pevskega zbora — Emil Adamič. Članstvo opozarjamo, da smo odposlali na njihova šolska upraviteljstva važno okrožnico. Kdor ne bi prejel te okrožnice v teku enega tedna, naj sporoči tajništvu UPZ. Okrožnica je zelo važna, tečaj je preložen. Odbor, Kraj llarometer sko stanje it) Ul p* ra tu rt n c* a* Z Cr > - X 35 §F * O a «oc S4 Veter mmei jakost l Pada- vine . K ■Š t* X . a a « E a s s 2 Liubtjana /07V >5-2 15-2 80 0 0 — — Maribor 765-2 «•0 12-1 80 0 0 — — Zagreb 769 ^ 27*0 14-0 8 2 SW, — — Belgrad 768-e 31-0 11-0 70 6 0 — — Sarajevo 708 9 28-0 15-0 60 0 0 — — Vis 706-) 28-0 19-0 70 6 N. — — Split 766-1 14-0 22 0 40 5 NE, — — Kumbor 764’f T2-U 20-0 70 4 Sli« — — Rab 7b6-0 30-0 22'ii 40 4 NE, — — ilubrovnih — — — — — — — — Vremenska napoved: Večinoma jasuo in toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljub-Ijani od včeraj do danes: Včeraj je bilo popolnoma oblačno do 6.15, nakar se je nekoliko zjasnilo. Do 13.30 se je oblačnost spreminjala (srednji in visoki oblaki), od 13.40 dalje pa je bilo večinoma jasno in toplo vreme. Ob 20. se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. Koletfar Danes, petek, B. julija: Evgenij III. Sobota, 9. julija: Nikolaj. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. t; mr Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. komotar, Vič, Tržaška c. Obvestila Maša zadušnica za pokojnim rudarskim glavarjem inž. Josipom Močnikom bo v soboto, dne 9. julija, ob pol 8. zjutraj v cerkvi sv. Petra. Žrebanje za nagrade naročnikom PROTEJA, ki so plačali naročnino pred izidom 3. številke iu vsem prijateljem tega lista, ki so pridobili novega, stalnega naročnika, bo 10, t. m. v društvenem lokalu v Beethovnovi ulici št. 2. Še je čas! Pridobite novih naročnikov naši najboljši in najlepši poljudni reviji o prirodi! Plačajte naročnino za PROTEUS! Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Vi6 prn redi v nedeljo, dne 10, julija, veliko vrtno veselico na vrlu gospoda Zavašnika Andreja (nasproti gasilskega doma). Spored: bogat srečolov, šaljiva pošta, turška kavarna itd. Za prvovrstno jed in pijačo bo v polni meri preskrbljeno. Igra godba Vič-Glince. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina za osebo 4 din, gasilci v kroju vstopnine prosti. Ker je čisti dobiček namenjen za plačilo gasilskega avtomobila, vabi k mnogobrojni udeležbi najvljudneje upravni odbor. — V sučaju slabega vremena se vrši prireditev v prostorih gasilskega doma. Moravčam bomo zborovali i nr» o Naša krajevna organizacija JRZ priredi v nedeljo, 10. julija, dve večji zborovanji Prvo zjutraj po maši v Pečah, drugo pa v Moravčah po deseti maši na prostem pred farno cerkvijo. Na obeh shodih bo govornik iz Ljubljane obravnaval važna politična vprašaja. Na zborovanje vabimo vse moravške občane, moške in ženske brez ozira na pripadnott in mišljenje. Pridite v Peče ali v Moravče, kamor j« komu bolj prikladno. Bfvil preds. sodišča vlomilec? Novi Sad, 6. julija. Tamkajšnja policija je dobila kaj čuden nalog za aretacijo. Okrožno sodišče v Veliki Kikindi je izdalo tiralico za upokojenim predsednikom sodišča dr. Sredojem Ada-movičein, ki je obtožen večjega števila vlomov in tatvin ter se trenutno nahaja v Novem Sadu. — Dr. Adamovič je živel dvolično življenje. V hiši v Veliki Kikindi, kjer je dr. Adainovič zadnje čase stanoval, sta bila izvršena dva vloma pri dveh odvetnikih in vlom pri ravnatelju podružnice Bate, kateremu je tat odnesel 10.000 din. V začetku na noben način niso mogli najti niti sledu za vlomilcem, dokler ni eden od okraden-cev opazil pri dr. Adamoviču kovčeg, ki je bil ukraden* Ko je policija izvršila v Adamovičevem stanovanju preiskavo, je našla lepo ’ zalogo najmodernejšega vlomilskega orodja. Sicer pa ta dr. Adainovič ni neznan sodniji. 2e L 1981 je bil obsojen na tri mesece zapora, ker je kot upravitelj konkurzne mase poneveril večjo vsoto. Ko ga je policija po zadnji aretaciji izpustila, da bi se iz svobode branil, je dr. Adamovič nenadoma izginil. Zagovornik predlaga, naj bi Adatnoviča poslali na opazovanje, ker po dejanjih sodeč prav gotovo ni prištevit. Največfa kolesarska dirka na svetu Pred dvema dnevoma je etartalo 96 najboljših svetovnih kolesarskih dirkačev za 4684.5 km dolgo progo širom po Franciji. Ustanovitelj te velikanske etapne krožne dirke je Henry Deegranges, utemeljitelj francoskega športnega lista »L’Auto« in eden najboljših nekdanjih francoskih kolesarskih dirkačev. »Tour de France« so vozili prvič 1. 1903. Prvi dve leti eo dirkači prevozili le 6 etap; 1. 1905 «o morali prevoziti že 11 ettap, kar je znašalo 2175 km; 1. 1906 pa so dodali še dve etapi. Najvažnejša izprememba te krožne etapne dirke pa je bila 1. 1908, ko eo morali dirkači voziti najtežji del proge in sicer preko Pirenejev. Danes je >Tour de France« razdeljen na 21 etap. Proga, ki jo morajo dirkači prevoziti v 26 dneh, p« je dolga 4684.5 km. Dirka se je pričela 5. julija v Parizu, kjer bo 31. julija tudi cilj. Posamezne etape te krožne dirke so: 5 julija Pariš— Caen (238 km); 6. julija Caen—St. Brieux (239 km); 7. julija St. Brieux—Nantes (239 km); 8. julija Nantes—Royan (220km); 9. julija počitek; 10. julija Rovan—Bordeaux (205 km); 11. julija Bor-deaux— Bayonne (225km); 12. julija Bayonne — Pan (105 km); 14. julija Pau-Luchon (194 km); 16. julija Luchon—Perpignan (259 km); 17. julija Perpignan—Montpellier (166km); 18. julija Mont-pelier—Marseille (63 km); 19. julija Marseille— Cannes (202 km); 21. julija Cannes—Dignes (283 km); 22. julija Dignes—Briancon (220 km); 23. julija Briancon—Aix-les-Bainee (311 km); 25. julija Aix-les-Haine—Besan?on (187 km); 26. julija Besaugoa—•Strasbourg (812km)< 27. julija Strasbourg— Metz (176km); 2$. julija Metz—Reims (181 km); 30. julija Reims—Lille (200 km) in zadnjega julija Lille—Pariš (270 km). Ta dirka zahteva od udeležencev silnega napora in jo more zdržati 3o konca le oni, ki je sijajno treniran. Te dirke širom po Franciji, ki bi jo lahko imenovali nekak kolesarski maraton, se udeležuje Francija, Belgija, Italija in Nemčija z po 12 dirkači; Holandska, Švica in Španija pa so poslale le po 6 mož. V celoti pa je etartalo 5. julija v Parizu 96 dirkačev. Za skupnega zmagovalca in zmagovalce posameznih etap je razpisanih za 900.000 frankov denarnih nagrad, ki so razdeljene tako, da jih prejmejo zmagovalci v posameznih etapah. Razumljivo je, da vlada za to dirko v Franciji ogromno zanimanje. »Tour de France«, največja športna prireditev v Franciji. Ob vsej progi po* zdrnvljajo dirkače, ki hite na svojih železnih konjih mimo vasi in naselij. Zmagovalca posameznih etap pa čaka na vsakem cilju 10.000 glava množica in ga navdušeno pozdravlja. Napor, ki ga morajo dirkači premagati na tej 4083.8 km dolgi progi, je izreden in ga je težko primerjati s kakino drugo športno panogo. Kdor prevozi vseh 21 etap, ee more prištevati med najboljše svetovne kolesarske dirkače. V prvi etapi Pari«—Caen (238 km) je zmagal Nemec Oberbeck Willy s čaeoin 6:38:25. Sledijo Bini (Italijan), Midellkamp (Holandska); V drugi etapi Caen—St. Brieux (287 km) Ma-jerus (Luksemburška) 7:00:7, Goatsmat (Francija) 7:01:7, Weckerling (Nemčija), Speicher (Fran« cija), Magne (Francija), Wengler (Nemčija), Le-dueq (Francija), Cosson (Francija), Lowie (Belgija), Plemen« (Luksemburška), ki imajo vsi isti čas. Po prvih dveh etapah vodi Majerus z časour 13:39:10, VVeckerling 13:39:42, Leduc. 13:40:02. BtrM L _________________________________________________ »SLOVENSKI DQMk, recej_ naglo tudi angleški otok. Še pred nedavnim so geološki strokovnjaki bili prepričani, da se ta otok pogrezne vsakih sto let za četnt metra. Po zadnjih dognanjih pa je bila ta cenitev precej prenizka, ali pa se je začela Anglija šele-v zadnjem času toliko hitreje potapljati. Zdaj so preračunali, da bodo v 530.000 letih izginili pod morjem tudi naj višji vrhovi škotskega gorovja. Teorija nas uči* da sta si suha zemlja in morje V ravnotežju Če morje na eni strani preveč obtežimo, mora na drugi strani vdreti morska voda na celino. Če se nekje potopi kak-otok, se mora kot protiutež kje drugod dvigniti morsko dno na površje. Ce je torej ugotovljeno, o, in [>o železnicah. Mnogo večjo zaposlitev bodo dobila tudi italijanska prevoznai sredstva, ki ne bodo pospeševala tega prometa zastonj. V pristaniščih ne IhkIo več počivale nezaposlene trgovske ladje in po železniških postajali tudi ne bodo stali na zadnjem tiru železniški vozovi. Zelo bi v tem primeru prav gotovo oživele tudi italijanske banke ob tem mednarodnem prometu. Poživil pa bi se gotovo tudi tujski promet, ■ kajti težko si je misliti, da ne bi bil pritok tujcem : ob takšnih okoliščinah mnogo večji kot je danesJ Dobro poučena javnost je trdno prepričana* da se IkkIo ti italijanski načrti kmalu tudi začeli uresničevati. [Velikanska bojna zverina, ki so jo »vjeli« španski nacionalisti in ki se je »priklatila« iz Rusije Vse, kar smatra Parižanka, da spada k naj novejši modi Radio