PREDKONGRESNA AKTlVNOST V KARTONAŽNI
Iščejo recept proti nezainteresiranosti
V predkongresni aktlvnosti občinskega sveta zveze sindikatov naše občineje bila v temeljni organizacljl združenega dela Karto-nažna tovarna Ljubljana tematska razprava, ena od dvanajstih, ki jih prlpravlja občinski svet v predkongresnl aktlvnostl, z naslovom »Način oblikovanja stališč in sprejemanja samoupravnlh odloči-tev«. O temah razprave smo se pogovarjali s predsednlkom kon-ference sindlkata v Kartonažnl Ivom Vullčem Dermoto.
Ivo je tudi predsednik mestnega odbora sindikata papirne, grafične, časopisne in informativne dejavno-sti, v Kartonažni pa je skupinovodja v oddelku impregnacije.
V Kartonažni je okoli 800 zaposle-nih, od tega veliko žensk. Tovarna je izvozno usmerjena. Občasno imajo tudi tretjo izmeno, kar pomeni, da delajo tudi ponoči. Ponoči pa delajo tudi ženske, kar ni v skladu z našo zakonodajo. Vse, ki delajo ponoči, so se same odločile za to, vendar pa se v načelu držijo tega, da naj ženske ne bi delale ponoči. Zadnjih pet mese-cev pa imajo toliko naročil iz tujine in tako kratke dobavne roke, da so morali uvesti tretjo izmeno. Čeprav imajo pretežno nekvalificirano in polkvalificirano delovno silo,  so z
osebnimi dohodki na , slovenskem povprečju, saj je povprečni OD 13 tisoč dinarjev!
Tako samoupravna kot sindikalna organiziranost je dokaj dobro izpelja-na, pa vendar delo na tem področju nikakor ne gre, kot bi moralo. V de-lavskem svetu je 21 delegatov, po en delegat na 40 delavcev. Imajo pet osnovnih organizacij zveze sindika-tov, ki so razdeljene na 40 sindikal-nih skupin, povezujejo pa se v konfe-renco sindikata, ki ga predstavlja 10 članov izvršilnih odborov in voljen predsednik. Sindikalne skupine niso enako velike, zajemajo 20 do 30 de-lavcev.
Med informacijskimi mediji imajo na voljo razmnožena gradiva za seje delavskega sveta, za vsako sindikal-
no skupino po en komplet, enkrat na mesec izide tovarniško glasilo, ki ga prejme vsak delavec, poleg tega pa še stenčas in ozvočenje.
Samoupravno delovanje poteka prek skupnih in delnih zborov delav-cev. Do vsakega petega v mesecu or-ganizira vsaka delovna enota po tur-nusih sestanke, kjer delavci zvedo, kaj se dogaja v tovarni na samo-upravnem področju, kako deluje sin-dikat, poleg tega pa tudi maršikaj iz pošlovne politike in uresničevanja tovarniških planov.
»Ceprav imamo številne informa-cijske medije in so vsi dobro izkori-ščeni, vendarle ugotavljamo, da je zainteresiranost precej slaba. V pre-teklosti smo imeli nekaj problemov z izigravanjem samoupravljanja s stra-ni poslovodne strukture, zdaj pa je položaj bistveno drugačen. Tako sin-dikat kot tudi strokovne službe in poslovodna struktura si zelo prizade-vamo, da bi slehernega delavca pri-tegnili k oblikovanju in sprejemanju samoupravnih odločitev«, je dejal Ivo Vulič Dermota.
»Nezainteresiranosti je preveč tudi pri izvoljenih delegatih, ki so precej neodgovomi. SvojihT dolžnosti se ma-lo zavedajo. Ne poročajo v skupinah, glasujejo kar avtomatično, povratna informacija pa je nekaj, česar pri nas skoraj ne poznamo.«
»Precej težav je s sklepčnostjo, in to na vsaki seji delavskega sveta. Ta-
ko je tudi pri delu sindikata. Pripra-vili smo precej izobraževalnih semi-narjev, enega celo ob pomoči Delav-ske univerze, pa smo se znašli pred skoraj prazno dvorano.
V samoupravnih organih je le malo žensk. Malo je delegatov s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Nekako se izogibajo teh nalog. Res so seje de-lavskega sveta le enkrat na mesec in so zato bolj obširne. Morebiti je tudi gradivo nekoliko nerazumljivo pre-prostemu delavcu, pa vendarle ne ta-ko, da bi to lahko bil vzrok za slabo udeležbo.«
Ivo Vulič Dermota je dejal, da si prav od te tematske konference naj-več obetajo. Predvsem naj bi dobili recept za premagovanje nezainteresi-ranosti, ki je po njegovih besedah rakasta rana kolektiva. O ničemer več se ne tnorejo pogovoriti, kar ka-žejo tudi rezultati referendumov, saj po tej poti spfejemajo odločitve z mi-nimalno večino. Na enem od njih je le en glas odločal o tem, ali se odloči-tev sprejme ali ne. Pri tako številnem kolektivu pa je to povsem nedvou-men znak, da se ljudje z marsičem ne strinjajo. Toda zakaj ne povedo svo-jega mnenja, zakaj večna pasivnost, tega nikakor ne morejo ugotoviti.
Upajo, da bodo dobili odgovore na vsaj nekatera izmed teh perečih vprašanj prav na tematski konferen-ci, od katere veliko pričakujejo.
Jurij Popov